26.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 95/2

1.

Ali je v nasprotju s pravom Skupnosti, zlasti s pravom o potrošnikih in uporabnikih, da nacionalno sodišče po uradni dolžnosti in ab limine litis v kateri koli fazi postopka ne odloči o tem, ali je določilo o zamudnih obrestih (v tem primeru 29 %) iz pogodbe o potrošniškem posojilu nično, oziroma o tem, ali se ta pogodba spremeni? Ali lahko sodišče, ne da bi spremenilo pravice potrošnika iz zakonodaje Skupnosti, morebitno analizo takega določila prepusti iniciativi dolžnika (z ustreznim postopkovnim ugovorom)?

2.

Kakšna je ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13/ES (1) in člena 2 Direktive 2009/22/EGS (2) v ta namen skladna razlaga člena 83 Real Decreto Legislativo št. 1/2007 (kraljeva zakonska uredba) (prej člen 83 Ley General n. 26/1984, de 19 de julio, para la Defensa de los Consumidores y Usuarios) (splošni zakon št. 26/1984 z dne 19. julija 1984 o varstvu potrošnikov in uporabnikov)? Kakšen domet ima v te namene člen 6(1) Direktive 93/13/EGS, ki določa, da nedovoljeni pogoji „niso zavezujoči za potrošnika“?

3.

Ali je mogoče po uradni dolžnosti in ab limine litis izključiti sodni nadzor, kadar tožeča stranka v zahtevku jasno določi višino zamudnih obresti, znesek dolga, vključno z glavnico in obrestmi, pogodbene kazni in stroške, obrestno mero in obdobje, za katero se obresti zahtevajo (ali navede, da se po uradni dolžnosti zakonite obresti prištejejo h glavnici na podlagi prava države članice izvora), temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in za zahtevane obresti, ter je opredeljeno, ali gre za zakonite ali pogodbene obresti, za kapitalizacijo obresti ali posojilne obrestne mere, ali je to izračunala tožeča stranka, in število odstotnih točk nad temeljno obrestno mero centralne banke, kot je v Uredbi Skupnosti o postopku za evropski plačilni nalog? (3)

4.

Ali pri neopravljenem prenosu Direktive 2008/48/ES (4) člena 5(l) in (m) ter 6, ko govorita o „pravilih za njeno prilagoditev“, in člen 10(1), ko se sklicuje na „načine prilagoditve“, zavezujejo finančno ustanovo, da jasno, posebej in na poudarjenem mestu v pogodbi (ne v besedilu pogodbe ter brez razlikovanja) kot „predpogodbene informacije“ navede podatke o zamudni obrestni meri v primeru neplačila in elemente, ki jih je treba upoštevati za njihovo določitev (finančni stroški, stroški izterjave) ter da vključijo opozorilo glede posledic v zvezi s stroški?

5.

Ali člen 6(2) Direktive 2008/48/EGS vključuje obveznost sporočitve predčasne zapadlosti kredita ali posojila, zaradi česar se uporabijo zamudne obresti? Ali se uporablja načelo prepovedi neupravičene obogatitve iz člena 7 Direktive 2008/48/EGS, kadar kreditna institucija ne zahteva le vračila glavnice (kapitala posojila), temveč tudi posebej visoke zamudne obresti?

6.

Ali lahko sodišče, če ni določbe, s katero bi bil opravljen prenos, in ob upoštevanju člena 11(2) Direktive 2005/29/ES (5) po uradni dolžnosti presodi prakso, da se v besedilo pogodbe vključi določilo o zamudnih obrestih, kot nelojalno?