16.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 341/29

A.

ker na ravni EU in mednarodni ravni obstaja soglasje, da dobro upravljanje na področju obdavčitve pomeni preglednost, izmenjavo informacij in pošteno davčno konkurenco,

B.

ker pomanjkanje dobrega upravljanja pri davčnih vprašanjih spodbuja davčne goljufije in davčne utaje ter ima resne posledice za nacionalne proračune in sisteme virov Evropske unije; ocenjuje se tudi, da se zaradi tega izgubljajo sredstva v višini 2,5 % letnega BDP Evropske unije; ker so poštena podjetja zaradi davčne goljufije v konkurenčno slabšem položaju; ker bi se moralo dobro upravljanje pri davčnih vprašanjih odraziti v tem, da bi imele države članice in države v razvoju na voljo več sredstev za doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

C.

ker zaradi globalizacije nastajajo vse večje težave glede boja z davčnimi goljufijami na mednarodni ravni, kar je zlasti prizadelo 27 držav članic Evropske unije z različnimi ureditvami; ker ti dejavniki govorijo odločno v prid okrepitvi mednarodnega sodelovanja v EU in na mednarodni ravni, da se poveča njegova učinkovitost,

D.

ker so izogibanje plačilu davkov in davčne utaje na mednarodni ravni resna ovira za doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

E.

ker je večina večnacionalnih podjetij strukturirana tako, da lahko izkoristijo možnost izogibanja plačilu davkov v različnih jurisdikcijah, v katerih delujejo; ker različna davčna obravnava v različnih jurisdikcijah daje prednost podjetjem, ki so velika, mednarodna ali dobro uveljavljena, pred tistimi, ki so majhna, domača ali nova,

F.

ker je zmožnost večnacionalnih podjetij, da množično izkoriščajo davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom kot del strategije izogibanja plačilu davkov, v nasprotju z načelom poštene konkurence in družbene odgovornosti,

G.

ker so davčne oaze v nasprotju z načeli solidarnosti, pravičnosti in prerazdelitve; ker v globaliziranem gospodarstvu veliko večnacionalnih podjetij svojo moč izkorišča za to, da prisili vlade, zlasti vlade držav v razvoju, naj znižajo davčne stopnje in nudijo davčne spodbude za privabljanje naložb; ker je v praksi to povzročilo prenos davčnega bremena na delavce in gospodinjstva z nizkimi dohodki ter privedlo do škodljivega zmanjšanja sredstev za javne storitve,

H.

ker Svet trenutno obravnava vrsto pomembnih zakonodajnih predlogov o obdavčitvi prihrankov, upravnem sodelovanju in vzajemni pomoči pri izterjavi davkov; ker bo okrepitev dobrega upravljanja na davčnem področju v EU zagotovila politično in moralno podlago, s katero bo mogoče od tretjih držav zahtevati dobro upravljanje na davčnem področju,

I.

ker so davčni organi s sprejetjem splošnih načel za preprečevanje izogibanja plačilu davkov pridobili pristojnost, da preučijo, ali je glavni namen posamezne transakcije izogibanje davčnim obveznostim oziroma njihovo zmanjšanje, in da v takem primeru odmerijo dodatni davek za preprečevanje takšnega ravnanja,

J.

ker države v razvoju pogosto prav zaradi slabega upravljanja na davčnem področju nimajo legitimnosti ali pooblastil, da bi obdavčile lastne državljane; ker bi morala EU pri oblikovanju politike upravljanja na davčnem področju upoštevati posebne težave, s katerimi se soočajo države v razvoju, in jim ponuditi podporo za njihovo premostitev,

K.

ker so skupna prizadevanja skupine G-20 in ZN, skupaj s pobudami pod vodstvom OECD, prinesla nekatere obetavne rezultate na področju davčnega upravljanja; ker ti rezultati ne zadostujejo za spoprijem z izzivi, ki jih predstavljajo davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom, in jim morajo slediti odločni, učinkoviti in usklajeni ukrepi,

L.

ker je po ocenah OECD v davčnih oazah trenutno zbranega skoraj 1 000 000 000 000 USD (bilijon USD) zasebnega kapitala, kar je petkrat več kot pred dvema desetletjema; ker ima več kot milijon podjetij, zlasti v ZDA in v državah članicah EU, registrirane sedeže v državah, v katerih so take davčne oaze,

M.

ker je dokazano, da so finančno krizo delno povzročile nove vrste zapletenih finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili v večjem obsegu vloženi v sklade s sedežem v jurisdikcijah, kjer velja davčna tajnost; ker se v davčnih oazah na primer trguje z zapletenimi finančnimi proizvodi, ki povzročajo finančno nestabilnost, medtem ko so imele številne finančne institucije zunajbilančne obveznosti v davčnih oazah; ker je finančna kriza na splošno prikazala posledice pomanjkanja dobrega upravljanja v novi luči in izpostavila tveganja, povezana z nejasnimi jurisdikcijami,

N.

ker se v Evropski uniji izterja samo 5 % čezmejnih davčnih terjatev,

1.

odločno obsoja, da davčne oaze vzpodbujajo izogibanje davkom, davčne utaje in beg kapitala ter imajo koristi od tega; zato poziva države članice, naj boj proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala obravnavajo kot prednostno nalogo; poziva EU, naj okrepi prizadevanje in nemudoma sprejme konkretne ukrepe (sankcije) proti davčnim oazam, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala;

2.

meni, da je dobro upravljanje na davčnem področju, torej preglednost in izmenjava informacij na vseh ravneh, učinkovito čezmejno sodelovanje in poštena davčna konkurenca, eden ključnih elementov za obnovo svetovnega gospodarstva po finančnem zlomu leta 2008;

3.

s tem v zvezi poudarja, da je izrednega pomena odprava uporabe umetne pravne osebe kot načina izogibanja obdavčitvi; prav tako poudarja, da se namesto bančne skrivnosti uvede samodejna izmenjava podatkov v vseh okoliščinah, vključno z državami članicami in odvisnimi ozemlji; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, ker sodelovanje med državami članicami med drugim razširja na vse vrste davkov, odpravlja bančno skrivnost in uvaja samodejno izmenjavo podatkov kot splošno pravilo;

4.

opozarja, da je Parlament Svetu posredoval stališče o predlogih sprememb k direktivi 2003/48/ES in ga med drugim pozval, naj konča začasno odstopanje, ki Avstriji, Belgiji in Luksemburgu dopušča, da se z uporabo davčnega odtegljaja izognejo izmenjavi informacij; poziva Svet, naj v skladu s stališčem Parlamenta sprejme direktivo, ki spreminja Direktivo 2003/48/ES;

5.

kot prvi korak glede obdavčitve prihrankov v EU pozdravlja odločitev Avstrije, Belgije, Luksemburga in Švice, da umaknejo pridržke glede člena 26 Vzorčne davčne konvencije OECD, ter Andore, Monaka in Lihtenštajna in San Marina, da podprejo standarde OECD; pozdravlja odločitev Belgije, da bo začela 1. januarja 2010 namesto sistema davčnega odtegljaja uporabljati sistem samodejne izmenjave informacij;

6.

poudarja zahtevo iz stališča Parlamenta z dne 24. aprila 2009, naj se bistveno razširi področje uporabe Direktive 2003/48/ES in se v njen okvir vključijo pravne osebe (zlasti zasebne družbe in skladi) ter različne oblike dohodkov od naložb; ponovno poudarja, da bi morale določbe Direktive 2003/48/ES veljati tudi za Singapur, Hongkong, Macao in druge jurisdikcije, kot so Dubaj, Nova Zelandija, Gana in nekatere države ZDA, ki jih Direktiva 2003/48/ES ne zavezuje in ki so zato priljubljena lokacija davčnih utajevalcev;

7.

meni, da bi moralo biti trženje alternativnih skladov iz tretjih držav v EU pogojeno s tem, da tretja država spoštuje standarde dobrega upravljanja na davčnem področju, pa tudi tem, da na podlagi pravno zavezujočih predpisov učinkovito izvaja načelo samodejne izmenjave informacij; zlasti poudarja, da napredek pri standardih dobrega upravljanja na davčnem področju, ki je bil dosežen v mednarodnih forumih, kot sta OECD in skupina G-20, ne bi smel Evropski uniji preprečevati uporabe višjih standardov;

8.

poudarja, da bi bila boljša izterjava davkov mogoča z učinkovitejšim izvajanjem obstoječe davčne zakonodaje na ravni EU in na nacionalni ravni; poudarja tudi, da ja treba nemudoma okrepiti prizadevanje in ukrepe za izboljšanje dobrega upravljanja pri davčnih vprašanjih;

9.

ponovno poudarja, da so davčne goljufije, povezane z DDV, še posebej zaskrbljujoče za delovanje notranjega trga, saj imajo neposredne čezmejne posledice, povzročajo znatne izgube davčnih prihodkov in neposredno vplivajo na proračun EU; poziva Svet, naj sprejme novo direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in naj se bori proti goljufijam, ki so povezane z DDV, pri čemer naj upošteva stališče Parlamenta;

10.

odločno poziva vse zadevne strani, naj pospešijo sklenitev sporazuma proti goljufijam z Lihtenštajnom; poziva Svet, naj privoli v to, da se Komisiji dodelijo pooblastila za pogajanje o podobnih sporazumih z Andoro, Monakom, San Marinom in Švico; v zvezi s tem poziva države članice, naj pregledajo dvostranske davčne sporazume s tretjimi državami;

11.

poziva k večjemu sodelovanju, na primer k samodejni izmenjavi podatkov med državami, da se olajša izterjava kapitala, ki je bil v škodo notranjega trga nezakonito prenesen v tujino;

12.

poziva Komisijo, naj hitro poroča o priporočilu Sveta z dne 14. maja 2008, da se v ustrezne sporazume, ki jih bodo Evropska unija in države članice sklenili s tretjimi državami, vključi določba o dobrem upravljanju na davčnem področju; zlasti poudarja, da je treba na podlagi pogajanj vnesti določbe o dobrem upravljanju na davčnem področju v splošne ali posebne sporazume s tretjimi državami in zagotoviti učinkovito spremljanje njihovega izvajanja;

13.

kar zadeva delo na področju škodljive davčne konkurence v okviru kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij, opozarja, da je treba zagotoviti, da bodo države članice pri odnosih s tretjimi državami izvajale kodeks v skladu s prizadevanji za spodbujanje preglednosti in izmenjave informacij v davčnih zadevah;

14.

v prvi vrsti pozdravlja napredek, dosežen na področju dobrega davčnega upravljanja na podlagi pobud drugih mednarodnih forumov, kot so skupina G-20, skupina G-8, ZN in zlasti OECD; vendar meni, da obveznosti, ki jih je do sedaj sprejela skupina G-20, ne zadostujejo za obravnavanje izzivov, ki jih prinašajo davčne utaje, davčne oaze in središča z ugodnim davčnim sistemom;

15.

ponovno poudarja, da bo prizadevanje za boj proti davčnim oazam in davčnim utajam uspešno le, če bodo za vse veljala enaka pravila, ter se bo tako preprečilo nastajanje dodatnih zakonskih vrzeli, ki omogočajo zlorabo; v zvezi s tem meni, da je Direktiva 2003/48/ES, ki je uvedla načelo samodejne večstranske izmenjave podatkov med državami, dobrodošel korak v smeri nastanka splošnega okvira za samodejno izmenjavo podatkov; ustrezno pozdravlja predlog Komisije o spodbujanju sodelovanja s tretjimi državami v okviru Direktive 2003/48/ES;

16.

poziva OECD in njegove države članice, naj Komisijo celovito vključijo v sodelovanje v zvezi z medsebojnim strokovnim pregledom, ki poteka pod okriljem svetovnega foruma, zlasti kar zadeva odkrivanje nekooperativnih jurisdikcij, razvoj postopka za ocenjevanje skladnosti ter izvajanje odvračilnih protiukrepov za spodbujanje zavezanosti k zadevnim standardom; nadalje ugotavlja, da je okvir OECD za boj proti davčnim oazam nezadovoljiv; poudarja, da je treba izboljšati kazalnik za dosego statusa sodelujoče jirisdikcije tako, da se ji na primer dodeli kvalitativna vrednost; je kritičen do dejstva, da ta kazalnik zahteva sklenitev le 12 sporazumov o izmenjavi davčnih informacij; v tem smislu obžaluje, da izmenjava informacij poteka le na zahtevo in ni obvezen in zavezujoč pogoj, prav tako obžaluje, da OECD na svoj črni seznam ne uvrsti vlad, ki samo obljubijo, da bodo spoštovale načela izmenjave informacij, ne da bi se zagotovilo izvajanje teh načel v praksi;

17.

meni, da obstaja potreba po usklajenosti in resnični politiki EU dobrega davčnega upravljanja; je prepričan, da je kredibilnost Evropske unije med drugim odvisna od njene pripravljenosti, da se kot vzor dobrega upravljanja najprej odločno spopade z davčnimi oazami na svojem ozemlju; poziva Komisijo, naj v tem okviru natančno spremlja hitro in temeljito izvajanje ukrepov, opredeljenih v sporočilu o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah;

18.

meni, da je treba brez poseganja v pristojnosti držav članic od Komisije zahtevati zasnovo in oblikovanje takšnega pristopa EU ter ji zagotoviti potrebna sredstva;

19.

priporoča ustanovitev ustreznega sistema spodbud za izterjavo čezmejnih davčnih terjatev, da se poveča sedanja nizka 5-odstotna raven, in sicer s pravično razdelitvijo deleža izterjanega dohodka od neplačanih davkov med upravo za izterjavo davčnih terjatev v imenu terjajoče države članice na eni strani in upravo terjajoče države članice na drugi;

20.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju vzajemne podpore pri izterjavi davčnih terjatev, carin in drugih ukrepov oceni število čezmejnih davčnih terjatev držav članic, ki ga je treba izterjati na ozemlju Evropske unije, in naj uvede merljive kazalnike za ugotavljanje napredka pri čezmejnih terjatvah v teku časa;

21.

meni, da bi morala EU aktivno spodbujati izboljšavo standardov OECD in si prizadevati, da bi samodejna, večstranska izmenjava informacij postala svetovni standard; prav tako odločno poziva EU, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi preprečila zlorabo „načela prebivališča“, ki holdingom brez dejavnosti ali navideznim družbam omogoča, da z navideznimi bivališči in lastništvi obvarujejo upravičene lastnike pred plačilom davka v državi njihovega stalnega bivališča; prav tako odločno poziva EU, naj sprejme skupen pristop pri uporabi ukrepov proti zlorabam, ki naj bodo učinkoviti, pošteni in v skladu z zamislijo o popolnoma umetnih konstruktih, kot je ugotovilo Sodišče Evropskih skupnosti;

22.

odločno poziva EU, naj usklajeno pristopi k dobremu davčnemu upravljanju v okviru evropske sosedske politike, širitvene politike in politike razvojnega sodelovanja; poudarja, da bi morala politika upravljanja na davčnem področju aktivno prispevati k razvoju trajnostnih in preglednih davčnih sistemov v državah v razvoju, zlasti ob upoštevanju izkoreninjenja davčnih goljufij, ki povzročajo letne izgube davčnih prihodkov v višini 10-kratne razvojne pomoči; meni, da mora biti za dosego tega cilja dosežena ustrezna raven virov; ponovno poudarja, da bo davčno upravljanje v končni fazi privabilo naložbe, saj bo prispevalo k pravni varnosti na davčnem področju, preglednosti in stabilnosti;

23.

poudarja, da je treba zaradi povečanja preglednosti revidirati veljavne mednarodne računovodske standarde; v zvezi s tem poziva k zahtevi za razkritje računovodskih izkazov podjetij v vsaki državi posebej in razkritje računovodskih informacij v zvezi z davčnimi oazami ter predlaga ustanovitev javnega registra EU, ki bi vseboval imena posameznikov in podjetij, ki so ustanovili podjetja in odprli račune v davčnih oazah, in ki bi imel za cilj razkritje dejanskih oseb, ki se skrivajo za offshore podjetji;

24.

poudarja, da morajo države članice uskladiti politike ter tako izboljšati izvajanje predpisov proti izogibanju;

25.

opozarja, da bi z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb v EU znotraj konsolidiranih skupin lažje odpravili težave dvojnih obdavčitev in transfernih cen; v zvezi s tem z zadovoljstvom pričakuje, da bo Komisija Parlamentu posredovala oceno vpliva najkasneje do konca tega leta;

26.

predlaga, da Komisija za boljše ugotavljanje netočnih cen transakcij ter najpogosteje uporabljenih tehnik izogibanja plačilu davkov da prednost širši uporabi metode primerljivih dobičkov ter tako prenese področje uporabe preverjanja uporabe transfernih cen z ravni transakcije na raven podjetja; poudarja, da je bistvo metode primerljivih dobičkov primerjava dobičkov med podjetji po posamezni industrijski panogi in da je lahko padec dobička podružnice večnacionalnega podjetja, ki je v daljšem časovnem obdobju precej pod sektorskim povprečjem, dokaz obsežne uporabe transfernih cen;

27.

poziva EU, naj preuči nekatere možnosti za sankcije in pobude za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja, na primer posebne dajatve na vse prenose v nekooperativne jurisdikcije ali iz njih, nepriznavanje pravnega statusa v EU za podjetja, ustanovljena v nekooperativnih jurisdikcijah, ter prepoved finančnim institucijam iz EU, da ustanovijo ali ohranijo podružnice in hčerinske družbe v nekooperativnih jurisdikcijah;

28.

meni, da bi morala EU zagotoviti tudi skladnost na evropski in mednarodni ravni pri izvajanju standardov na področju bonitetnega nadzora, obdavčevanja ter pranja denarja in boja proti terorizmu;

29.

poziva Komisijo naj Parlamentu letno poroča o izvajanju politike upravljanja EU na davčnem področju, začenši z oktobrom 2010;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.