14.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 337/1

1.

ECB v splošnem pozdravlja ukrepe za krepitev regulativnega okvira za bonitetne agencije, ki se uvajajo s predlagano uredbo, zlasti: (a) da se Evropskemu organu za vrednostne papirje (ESMA) dodelijo celovita pooblastila v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij; in (b) da se uvede večja preglednost in konkurenca na trgu ocen strukturiranih finančnih instrumentov. ECB ceni, da so bile v Uredbi (ES) št. 1060/2009 (2) upoštevane številne pripombe, predhodno izražene v: (a) prispevku Eurosistema k javnem posvetovanju o predlogu Komisije za direktivo/uredbo o bonitetnih agencijah (3); in (b) Mnenju ECB CON/2009/38 z dne 21. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (4).

2.

Kakor je navedeno v prispevku Eurosistema iz leta 2008 (5), je pristop k nadzoru bonitetnih agencij s strani enega samega subjekta z vidika zagotavljanja usklajenosti in enakih konkurenčnih pogojev primernejši od razpršenega nadzora. V tem smislu ECB pozdravlja, da se organu ESMA dodeljujejo številne naloge v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij. ECB razume, da bo v regulativnem okviru ohranjena pravica nacionalnih nadzornih organov, da priznajo bonitetne agencije kot zunanje bonitetne institucije v skladu s členi 81 do 83 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (6).

3.

ECB v splošnem, ob spodnjih dodatnih pripombah, podpira ureditev preglednosti, določeno v predlaganih novih členih 8a in 8b Uredbe (ES) št. 1060/2009 (7), ki zahteva, da izdajatelji strukturiranih finančnih instrumentov odobrijo dostop do informacij, ki jih zagotavljajo svoji imenovani bonitetni agenciji, tudi nekaterim drugim bonitetnim agencijam. Uvedba takšnih zahtev za razkritje je namenjena izboljšanju kakovosti in preglednosti postopka ocenjevanja strukturiranih finančnih instrumentov, lahko pa bi tudi prispevala k večji konkurenci med bonitetnimi agencijami. Poleg tega so nove zahteve v določeni meri podobne pravilom, ki jih od junija 2010 uporablja Komisija Združenih držav Amerike za vrednostne papirje in borzo (US Securities and Exchange Commission – SEC) (8). Zbliževanje regulativnih okvirov EU in ZDA, kjer je mogoče, predstavlja pomemben vidik enakih konkurenčnih pogojev.

Vendar pa ECB želi izpostaviti nekatere možne pomisleke v zvezi z izvajanjem novih zahtev za razkritje. Prvič, pričakuje se, da bo po predlagani ureditvi bonitetna agencija, imenovana za izdajo bonitetne ocene v posameznem primeru, deležna večje konkurence s strani drugih primernih bonitetnih agencij (neimenovanih bonitetnih agencij). Natančneje, neimenovane bonitetne agencije bodo morda lažje izdajale nenaročene bonitetne ocene, saj bodo dobile dostop do informacij, ki jih izdajatelj zagotavlja imenovani bonitetni agenciji. Vendar pa lahko obstajajo znatne ovire za vstop neimenovanih bonitetnih agencij na trg, ki so povezane z: (a) zakonskimi merili primernosti za dostop do informacij izdajatelja; in (b) neformalnimi informacijami, s katerimi razpolaga imenovana bonitetna agencija zaradi svojega dolgotrajnega razmerja z izdajateljem. Dejansko izkušnje s pravili o preglednosti, ki jih je uvedla komisija SEC, še niso zanesljivo potrdile, da imajo takšna pravila bistven vpliv na delovanje bonitetnih agencij, zlasti v obliki povečanja števila nenaročenih bonitetnih ocen. Drugič, možnost pridobitve več bonitetnih ocen bi izdajateljem lahko omogočila izbiro najugodnejše ocene (rating shopping), kar bi morda povzročilo tekmovanje med bonitetnimi agencijami za zagotovitev najprivlačnejše ocene. To bi lahko negativno vplivalo na kakovost izdanih ocen. Tretjič, preučiti bo treba tudi položaj samega izdajatelja, ob upoštevanju elementov, kot sta: (a) obremenitev zaradi omogočanja dostopa neimenovanih bonitetnih agencij do informacij; in (b) varstvo pred morebitnimi zlorabami informacij, ki jih prejmejo neimenovane bonitetne agencije.

ECB razume, da je bila ureditev preglednosti, določena v predlaganih novih členih 8a in 8b, med pripravljalnimi aktivnostmi v zvezi s predlagano uredbo deležna široke podpore (9). Zato ECB predlaga samo nekaj sprememb (10). Hkrati priporoča, da organ ESMA skrbno spremlja dogajanje na zgoraj omenjenih področjih v povezavi z izvajanjem predlagane uredbe, tako da bo lahko Komisija ob upoštevanju pridobljenih izkušenj predlagala ustrezne prilagoditve (11).

4.

Poleg tega ECB pričakuje, da bo Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj s pravili, ki jih uvaja predlagana uredba, izvedla aktivnosti za temeljitejšo ureditev preglednosti v zvezi z izdajanjem bonitetnih ocen. Da bi ureditev preglednosti dosegla želeni učinek, bi morala uravnotežiti na eni strani poslovne interese izdajateljev, ki zagotavljajo bonitetnim agencijam občutljive informacije, in na drugi strani potrebe centralnih bank, nadzornih organov in drugih zainteresiranih po večjem dostopu do informacij, ki omogočajo neodvisno ocenjevanje dela bonitetnih agencij. Vsi navedeni elementi so še posebej pomembni za trg listinjenja. V tem oziru si Eurosistem v okviru svoje ureditve vrednotenja finančnega premoženja za zavarovanje prizadeva za dostop do informacij o posameznih posojilih, ki omogočajo stalno ocenjevanje tveganj pri listinjenih instrumentih.

5.

Predlagana uredba zahteva, da mora vsaka imenovana bonitetna agencija svojim konkurentom predati seznam strukturiranih finančnih instrumentov, ki jih trenutno ocenjuje, in povezavo do spletne strani, kjer izdajatelj hrani informacije, ki se uporabljajo pri pripravi bonitetnih ocen. Neimenovane bonitetne agencije lahko pridobijo dostop do teh informacij pod pogojem, da: (a) imajo v času zahteve vzpostavljene sisteme in organizacijsko strukturo, da lahko zavarujejo zaupnost teh informacij; in (b) po dostopu do informacij letno izdajo ocene za vsaj 10 % strukturiranih finančnih instrumentov, o katerih so zahtevale informacije (12). ECB priporoča, da predlagana uredba jasneje opredeli, prvič, metodo, po kateri ESMA preverja skladnost s temi merili, drugič, metodo izračuna, ki se uporablja za preverjanje skladnosti z drugim merilom (13), in tretjič, primere, ko se zaradi neskladnosti z drugim merilom lahko uvedejo sankcije (14).

6.

Poleg tega daje ECB za reševanje vprašanj iz odstavka 3 naslednji priporočili.

Prvič, od bonitetnih agencij bi bilo treba zahtevati, da vsakih šest mesecev sporočajo organu ESMA podatke o številu bonitetnih ocen, ki so jih izdale v posameznem obdobju, razčlenjene na: (a) bonitetne ocene, ki jih je zahteval ocenjevani subjekt ali povezana tretja oseba; in (b) nenaročene bonitetne ocene, skupaj s podatki o deležu takšnih nenaročenih bonitetnih ocen, ki so bile višje od ustreznih bonitetnih ocen, ki jih je izdala zadevna imenovana bonitetna agencija, enake tem ocenam ali nižje od njih. To poročanje bi bilo treba vključiti v periodična razkritja bonitetnih agencij organu ESMA (15).

Drugič, organ ESMA bi moral biti pooblaščen za spremljanje izvajanja predlaganih novih členov 8a in 8b, da se ugotovi: (a) vpliv teh določb na število in kakovost izdanih bonitetnih ocen, vključno z nenaročenimi ocenami; (b) vsaka morebitna potreba po spremembi meril primernosti neimenovanih bonitetnih agencij z namenom izognitve čezmernim oviram za vstop na trg; (c) obremenitev, ki se nalaga izdajateljem; in (d) vsaka morebitna potreba po zaščiti izdajateljev pred zlorabami informacij, ki jih ti zagotavljajo neimenovanim bonitetnim agencijam. Poročilo organa ESMA bi moralo služiti Komisiji kot osnova za pregled predlaganih členov 8a in 8b v določenem obdobju po njuni uveljavitvi.

7.

ECB razume, da bodo morale bonitetne agencije zagotavljati podatke o svojih preteklih rezultatih centralnemu registru, ki ga vzpostavi ESMA (16). ECB priporoča, da so ti podatki v obliki, ki omogoča primerjave in je skladna s statističnim okvirom Unije. Pri strukturiranju in shranjevanju podatkov bi bilo treba v največji možni meri uporabljati skupne identifikacijske oznake in standarde (npr. z uporabo standardiziranih referenčnih informacij, kot so kode ISIN).

8.

Novi okvir za ureditev bonitetnih agencij bi moral omogočati tudi ustrezno raven sodelovanja med nadzornimi organi in Eurosistemom, kakor je bilo izpostavljeno v prispevku Eurosistema iz leta 2008. Eurosistem ima močan interes na področju bonitetnih ocen, ki je povezan z njegovo vlogo v zvezi s finančno stabilnostjo. Poleg tega na ravni celotnega Eurosistema že obstaja okvir za spremljanje bonitetnih agencij v povezavi z operacijami denarne politike (17). Zato ECB ceni ureditev izmenjave informacij, določeno v predlaganem novem členu 27 Uredbe (ES) št. 1060/2009. Vendar pa ECB priporoča, da ta določba izrecno zagotovi dostop ESCB in ECB ter določenih organov držav članic do informacij, ki so pomembne za izvrševanje njihovih zakonskih nalog.