19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/23

A.

ker je zanesljiva oskrba z energijo bistven del splošne varnosti, stabilnosti in blaginje v Evropski uniji ter ključnega pomena za doseganje gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi, ki pa še vedno nima podlage v pogodbah,

B.

ker odsotnost prave in učinkovite skupne evropske zunanje politike za zanesljivo oskrbo z energijo ogroža skladnost in verodostojnost zunanjepolitične dejavnosti EU,

C.

ker je sedanja odvisnost EU od uvoza energije velika, kot sedaj kaže, pa naj bi se še povečala,

D.

ker bodo, kljub temu, da so zaradi svetovne finančne krize cene nafte in plina padle, počasen napredek pri prehodu na bolj trajnostna goriva, upadajoča proizvodnja na svetovnih naftnih in plinskih poljih – kljub novo odkritim virom – ter nenehna rast povpraševanja neizbežno prinesli ponovno zaostritev na trgih fosilnih goriv in vedno večjo odvisnost držav porabnic nafte od uvoza, ko bo kriza minila,

E.

ker je več držav članic močno odvisnih od enega samega dobavitelja zemeljskega plina in ker lahko neupravičena prekinitev dobave povzroči hude težave, kar je pokazala zadnja rusko-ukrajinska plinska kriza na začetku leta 2009,

F.

ker številne države članice nimajo dovolj naravnih zalog, da bi premagale krizo,

G.

ker so se – zaradi sedanje in vse večje odvisnosti oskrbe z energijo od politično nestabilnih regij – prizadevanja za zagotovitev zanesljive oskrbe izključno na nacionalni ravni izkazala kot nezadostna in ne varujejo dolgoročnih interesov vseh držav članic EU,

H.

ker so se obstoječi instrumenti za zgodnje opozarjanje izkazali kot neprimerni, da bi napovedali plinsko krizo januarja 2009,

I.

ker se bodo predvidljive grožnje za zanesljivo oskrbo z energijo nadaljevale, dokler države proizvajalke energije in tranzitne države ne bodo spoštovale enotnih in preglednih pravil, ki so opredeljena v Pogodbi o energetski listini in Protokolu o tranzitu,

J.

ker bi zaveza energetski učinkovitosti doma in v tujini ter pomemben premik k dosti večjemu deležu obnovljivih virov energije v sedanji mešanici energetskih virov Evropske unije močno vplivala na zmanjšanje njene odvisnosti od uvoza energije in s tem izboljšala zanesljivost njene oskrbe z energijo na eni strani ter ji na drugi strani pomagala k izpolnjevanju zaveze o 20-odstotnem – ali več, če bo o tem dosežen dogovor v Københavnu – zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020,

K.

ker so zelo stroškovno učinkovite rešitve za zmanjševanje energetske odvisnosti EU spodbujanje varčevanja z energijo, ukrepi za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, ki prispevajo tudi k boju proti podnebnim spremembam in napredek na poti h gospodarstvu z učinkovito rabo virov,

L.

ker je tesno sodelovanje pri oskrbi z energijo eden najučinkovitejših in nepogrešljivih ukrepov za krepitev zaupanja v odnosih med Evropsko unijo in sosednjimi državami,

M.

ker kljub nekaterim že sprejetim ukrepom še ni bila vzpostavljena zares skupna energetska politika glede ureditve notranjega trga, razen mešanice energetskih virov, ki ostaja v pristojnosti držav članic, pa tudi glede zunanjih vidikov, v kateri bi upoštevali politične in gospodarske interese vseh držav članic,

N.

ker bi skupna evropska zunanja politika za zanesljivo oskrbo z energijo, temelječa na solidarnosti, raznovrstnosti, enotnosti pri zaščiti skupnih interesov in okrepljenem sodelovanju z glavnimi državami proizvajalkami energije, tranzitnimi državami in državami porabnicami, ter na podpiranju trajnosti ustvarila sinergije, ki bi pomagale zagotoviti zanesljivost oskrbe za Evropsko unijo in povečale njeno moč, sposobnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost v vlogi svetovnega akterja,

1.

pričakuje, da bodo Svet, Komisija in države članice skupaj pokazale odločnejše strateško vodstvo pri oblikovanju prave skupne evropske zunanje politike za zanesljivo oskrbo z energijo, k čemur je Parlament pozval v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 26. septembra 2007;

2.

pozdravlja ukrepe za povečanje raznovrstnosti in izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v EU, ki jih je predlagala Komisija v drugem strateškem pregledu energetske politike; vendar meni, da so potrebne jasno opredeljene prednostne naloge in hitro ukrepanje za njihovo izvedbo, o čemer mora biti Parlament v celoti obveščen;

3.

ponovno opozarja, da je pravilno delujoč notranji energetski trg bistvenega pomena za preprečevanje prekinitev oskrbe s plinom in kriz v prihodnosti; bistvena je tudi diverzifikacija energetskih virov; zato poudarja potrebo po večjih naložbah v obnovljive vire energije in energijo z nizkimi emisijami ogljika ter v energetsko učinkovitost, ki bi morali biti osrednji del energetskega akcijskega načrta za obdobje 2010–2014;

4.

pozdravlja zgoraj navedene nove predloge uredb o ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom in o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti, kar bo prispevalo k zanesljivejši oskrbi s plinom v Evropski uniji, saj bodo tako države članice sprejele preventivne ukrepe in izboljšale mehanizme za krizno upravljanje, povečala se bo preglednost in zmanjšali upravni postopki;

5.

poziva k večjim prizadevanjem za predvidevanje morebitnih težav pri oskrbi z energijo, da se preprečijo motnje v prihodnosti, in sicer tako, da se med drugim razvija učinkovitost mreže korespondentov za zanesljivo oskrbo z energijo (Nesco), ter poziva Komisijo, naj nujno revidira obstoječe mehanizme za zgodnje opozarjanje, mrežo Nesco in druge instrumente, ki so se v luči rusko-ukrajinske krize leta 2009 izkazali kot neučinkoviti;

6.

poziva Evropsko unijo in države članice, naj razvijejo zmogljivosti za skladiščenje plina, ki bodo omogočale njegovo hitro uporabo;

7.

meni, da je izboljšanje medsebojnih povezav v Evropi bistvenega pomena, saj je zapolnjevanje obstoječih vrzeli osrednjega pomena za učinkovito delovanje notranjega trga in energetsko solidarnost; v zvezi s tem pozdravlja sporazum o financiranju infrastrukturnih projektov kot del evropskega načrta za oživitev gospodarstva (250 milijonov EUR) ter zamisel, da se v Evropi vzpostavi novo evropsko nadomrežje za električno energijo in plin, vendar vztraja, da je nujno splošno povečanje javnega in zasebnega financiranja na področju zanesljivosti oskrbe z energijo;

8.

poudarja, da je nujno izvajati strateške projekte, namenjene diverzifikaciji oskrbe z energijo, zlasti v južnem koridorju; ob tem, da so postale manj odvisne od ruskih dobav, čestita avstrijski, bolgarski, madžarski, romunski in turški vladi za medvladni sporazum o pravnem okviru projekta plinovoda Nabucco, ki je bil podpisan 13. julija 2009 in je velik korak k uresničitvi tega prednostnega projekta EU, a hkrati poudarja pomen splošnega režima za upravljanje z razvojem koridorja, prek katerega bi se EU povezala z novimi viri plina na Bližnjem vzhodu in v kaspijski regiji, neodvisno od posameznih družb ali plinovodov, njegov namen pa je čim prejšnja uresničitev te povezave; poziva družbe in države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo utrdijo začetne sporazume z bodočimi dobavitelji za polnjenje plinovodov;

9.

poudarja, da bi morala EU začeti tesen dialog z glavnimi dobavitelji energije, da bi okrepila energetsko soodvisnost in izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo za vso EU, pri čemer bi se bilo treba še posebej osredotočiti na večjo učinkovitost, enakopraven dostop do trga, nediskriminatornost in preglednost;

10.

poudarja, da dialogi o energetiki v nobenem primeru ne bi smeli potekati v škodo odkritih in k rezultatom usmerjenih dialogov o človekovih pravicah in da bi morale imeti človekove pravice in zanesljiva oskrba z energijo prednost na dnevnem redu naslednjega vrhunskega srečanja med EU in Rusijo ter postati sestaven del novega sporazuma EU-Rusija;

11.

predlaga razvoj skupnega evropskega pristopa k pogajanjem o pravilih tranzita in dajatvah z zunanjimi partnericami ter poziva države članice, naj se medsebojno obveščajo in naj obveščajo Komisijo o strateških odločitvah in sporazumih, ki zadevajo projekte energetske infrastrukture;

12.

poziva Komisijo, naj takoj ukrepa proti sovražnim prevzemom, ki jih na energetskem trgu EU izvajajo nepregledni tuji subjekti, in naj strogo izvaja pravila EU o konkurenci; je na primer zaskrbljen, ker je družba Surgutneftegaz nedavno pridobila delež v madžarski energetski družbi MOL in ker Surgutneftegaz ni mogel razkriti svoje lastniške strukture in identitete svojih končnih upravičenih lastnikov, kot je upravičeno zahteval madžarski regulator energetskega trga; poziva Komisijo, naj preveri dejavnosti nepreglednih tujih subjektov, kot je Centrex, ki je pred kratkim pridobil 20-odstotni delež v avstrijskem trgovinskem in skladiščnem centru Baumgarten;

13.

poziva Evropsko unijo, naj sodeluje z državami severnomorske regije zaradi njihovega velikega potenciala glede energetskih virov, zlasti glede proizvodnje vetrne energije na morju;

14.

poziva Svet in Komisijo k sodelovanju z državami članicami EU iz sredozemske regije in z državami severne Afrike glede na velik potencial energetskih virov v teh državah in zaradi velikih možnosti za njihov lastni razvoj, ki bi jih bilo mogoče uresničiti, zlasti v okviru Barcelonskega procesa; spodbuja zlasti uporabo sončne in vetrne energije v teh regijah; pozdravlja napredek, ki je bil nedavno dosežen z industrijsko pobudo Desertec, katere namen je razvijanje ogromnega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; poudarja, da mora biti pristop Evropske unije do projekta Desertec skladen in da mora dejavno prispevati k razvoju severnoafriških in bližnjevzhodnih držav; zato poziva družbe in države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo podpirajo razvoj pravega prenosa tehnologije in izgradnjo zmogljivosti, ki sta namenjena lokalnim podjetjem in civilni družbi, da bi omogočili lastništvo in zgradili trajno partnerstvo s sredozemskimi državami, v katerih se bo razvijal Desertec;

15.

poudarja strateško vlogo arktične regije za EU, tako kar zadeva vire energije, okolje in biotsko raznovrstnost kot glede prometnih vprašanj in odprtja prehoda na severovzhodu;

16.

poudarja, da je napredek pri oblikovanju skupne evropske energetske politike v veliki meri odvisen od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; poziva EU in države članice, da si prizadevajo v pogodbo vključiti obvezujočo, postopno in vseobsegajočo podlago za skupno evropsko politiko na področju zanesljive oskrbe z energijo in energetske varnosti; poziva k hitri ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki vsebuje solidarnostno klavzulo na področju oskrbe z energijo, za energetsko politiko pa kot korak v pravo smer uvaja deljeno odgovornost med EU in državami članicami;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.