19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/12

A.

ker države osrednje Azije, med katere sodi tudi Tadžikistan, ležijo na ključnem križišču med Evropo in Azijo ter zgodovinsko in tradicionalno predstavljajo pomembno stično in prehodno točko med obema celinama,

B.

ker Evropsko unijo zelo zanimajo varnost in stabilnost, razvoj in utrditev demokratičnih institucij, spoštovanje človekovih pravic in pravna država v tej regiji, saj strateški, politični in gospodarski razvoj ter rastoči medregionalni izzivi v osrednji Aziji neposredno ali posredno vplivajo tudi na interese same EU,

C.

ker je namen nove strategije EU za osrednjo Azijo izboljšati politični dialog in okrepiti vezi med Evropo in njenimi osrednjeazijskimi partnerji v skladu z vrednotami, na katerih temelji EU,

D.

ker je Tadžikistan z več kot 1 300 km skupne meje z Afganistanom bistven regionalni dejavnik na frontni črti z Afganistanom pri prizadevanjih EU in drugih mednarodnih prizadevanjih za boj proti trgovini z drogami, ekstremizmu in ogrožanju varnosti v regiji,

E.

ker so cilji politike EU do Tadžikistana usmerjeni predvsem k podpori za zmanjšanje revščine, dobro upravljanje in reforme ter na regionalni ravni za učinkovitejši boj proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu in ker EU pomoč za to zagotavlja predvsem prek programov za upravljanje meja in ukrepanje v boju proti drogam v osrednji Aziji,

F.

ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Tadžikistanom prinaša obveznosti in omogoča sodelovanje pri ponovnem sprejemu in nadzoru nezakonitega priseljevanja; ker bi bilo treba skleniti ločen sporazum s podrobnostmi o tem sodelovanju,

G.

ker so bile v državljanski vojni, ki se je končala leta 1997, uničene infrastruktura in institucije, gospodarstvo Tadžikistana pa je bilo opustošeno, zaradi česar je država najrevnejša med nekdanjimi sovjetskimi republikami; ker približno 60 % prebivalstva še vedno živi v skrajni revščini ter zdravstveno varstvo in izobraževanje na revnejših območjih ostajata nedosegljiva, čeprav si je Tadžikistan v zadnjih letih močno opomogel; ker se Tadžikistanci močno opirajo na nakazila denarja delavcev migrantov, gospodarska kriza v regiji pa resno ogroža te dohodke, je izjemno pomembno pomagati Tadžikistanu, da razvije trajen in dober sistem domačega gospodarstva,

H.

ker ima Tadžikistan najvišjo stopnjo natalitete v osrednji Aziji in je skoraj 40 % od 7,3 milijona prebivalcev mlajših od 15 let; ker je razvoj dobrega izobraževalnega sistema bistvenega pomena za prihodnost te države,

I.

ker sta poglavitni gospodarski dejavnosti v Tadžikistanu proizvodnja bombaža in aluminija, cene obeh surovin na svetovnem trgu pa padajo; ker v Tadžikistanu ni nafte in le malo plina ter ker je kljub velikim rezervam vodne energije v državi prišlo do hudega pomanjkanja energije,

J.

ker institucionalno, pravno in finančno okolje ni naklonjeno razvoju tadžikistanskih podjetij in potrebuje znatne spodbude,

K.

ker je Tadžikistan odvisen od tuje in humanitarne pomoči in ker v tujini, predvsem v Rusiji, dela skoraj polovica njegove delovne sile, ki z denarnimi nakazili podpira družine doma,

L.

ker je tradicionalne gospodarske odnose in regionalne trge razburkal razpad Sovjetske zveze, ki je še dodaten negativni dejavnik poleg sedanje gospodarske recesije; ker bi morala EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi znova vzpostavila zaupanje med državami iz te regije in s tem omogočila ponovni začetek regionalnega sodelovanja,

M.

ker poleg tega, da Tadžikistan prejema pomoč v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, sodeluje tudi v več regionalnih programih v teku,

N.

ker je predsednik Emomali Rahmon – čeprav na videz uživa podporo prebivalstva – sistematično zatrl vso opozicijo in dejansko odpravil delitev oblasti, ki naj bi jo zagotavljal mirovni sporazum iz leta 1997,

O.

ker končno poročilo OVSE/ODIHR (Urada Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za demokratične institucije in človekove pravice) o opazovanju volitev ugotavlja, da na predsedniških volitvah leta 2006 ni bilo prave izbire ali vsebinskega pluralizma,

P.

ker se na splošno priznava, da je korupcija endemična in razširjena na vseh ravneh, in ker velik del prejetih mednarodnih donatorskih sredstev ni porabljen za predvidene namene,

Q.

ker je civilna družba še vedno v nastajanju ter vlada pogosto ovira njen dejanski razvoj in ker jo čaka še dolga pot, preden bo lahko izpolnjevala svoj potencial za spodbujanje človekovega razvoja v državi; ker so nekatere dejavnosti verskih skupin okrnjene zaradi zahteve po registraciji pri državnem odboru za verske zadeve in drugih restriktivnih ukrepov v okviru novosprejetega zakona o svobodi vesti in verskih združenj,

1.

pozdravlja dejstvo, da je Tadžikistan jasno izrazil zavezanost sodelovanju z EU, da želi povečati delež trgovine z EU in spodbujati izobraževalne povezave ter da bo izvajal posebne ukrepe na pomembnih področjih, kot so socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje, boj proti korupciji in izboljšanje položaja človekovih pravic, da bi dokazal, da te zaveze jemlje resno;

2.

se zaveda močnega občutka razočaranja tadžikistanske vlade, ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju še ni bil sklenjen, zlasti glede stališča EU, da je treba zaradi velikih razlik v političnih, gospodarskih, socialnih in drugih pogojih med osrednjeazijskimi državami temu primerno oblikovati različne politike; zato izraža namero, da bo dal privolitev, in pričakuje, da bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju sklenjen čim prej;

3.

meni, da njegova privolitev za sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju kaže na pripravljenosti za sodelovanje s Tadžikistanom in spodbudo tej državi, naj sprejme vse potrebne ukrepe za nujno potrebne reforme; predvsem pa opozarja Tadžikistan na pogoje in zahteve iz klavzule o človekovih pravicah/suspenzivne klavzule;

4.

meni, da morata dokončno oblikovanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter krepitev dvostranskih odnosov temeljiti na natančni in pravočasni oceni napredka na ključnih področjih, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opredeli jasen niz meril in pogojev;

5.

opaža resne gospodarske težave v Tadžikistanu in njegovo krhko prometno in energetsko infrastrukturo ter je resno zaskrbljen, da zaradi vpliva gospodarske krize in neustreznosti kmetijskega sektorja od maja 2009 1,5 milijona ljudi nima zagotovljene preskrbe s hrano;

6.

poziva tadžikistansko vlado, naj se spoprime s sržem problema na strani ponudbe in preuči svojo politiko pretirano ambicioznih projektov, ki ne prispevajo k zadovoljevanju temeljnih in neposrednih potreb ljudi; hkrati jo poziva, naj okrepi regionalne trge in izboljša lokalno proizvodnjo ter nujno izvaja programe za pomoč pri preskrbi s hrano in ustvarjanju delovnih mest;

7.

poziva tadžikistansko vlado, naj nujno ukrepa glede katastrofalnega položaja v izobraževalnem in zdravstvenem sektorju, ki bi lahko povzročil nov val socialnih problemov v prihajajočih generacijah in ogrozil prihodnost države;

8.

ugotavlja tudi, da trajna revščina prav tako spodbuja trgovino z drogami, pri čemer nekatera poročila navajajo, da je 30–50 % gospodarske dejavnosti v državi povezane s trgovino s prepovedanimi drogami;

9.

poziva Tadžikistan, naj izkoristi svoj velik potencial vodnih energetskih virov razumno in demokratično, pri tem pa upošteva interese držav niže ob toku, ki so tradicionalno odvisne od stalnih sezonskih vodnih tokov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem naredi vse, kar je v njeni moči, da omogoči razvoj skupnih projektov, ki bodo v skladu s standardi EU in kjer bodo sodelovali vsi regionalni akterji, na katere bi lahko ti projekti vplivali;

10.

poziva Tadžikistan, naj uvede strukturne spremembe za izboljšanje naložbenega okolja za tuja podjetja;

11.

poziva Tadžikistan, naj v celoti izvede potrebne gospodarske reforme s posebnim poudarkom na nujni uvedbi kmetijskih reform, da bi se kmetovalci rešili dolgov in se z monokulture pridelave bombaža preusmerili na alternativne oblike kmetijstva;

12.

priznava, da je Tadžikistan razmeroma stabilna država, pri kateri doslej ni bilo zaznati niti zunanje grožnje niti morebitne dobro organizirane notranje vstaje; vendar opozarja, da nekateri znaki kažejo na razhajanja v režimu (na primer izbruhi nasilja in demonstracije v avtonomni gorski pokrajini Badakšan leta 2008 in nedavna varnostna operacija v vzhodnem okraju Tavildara med vladnimi silami ter oboroženimi pripadniki nekdanje opozicije in tujimi uporniki), zaradi katerih so se pojavila vprašanja o tem, kako trden je položaj predsednika; podobno opozarja na zaskrbljenost, da bi se zaradi ustaljene revščine, nebrzdane korupcije in čedalje bolj avtoritarne vlade lahko še povečala možnost politične, gospodarske in družbene nestabilnosti v prihodnosti;

13.

opozarja Tadžikistan na razvojne cilje tisočletja in na podporo EU za resna prizadevanja za napredek na tem področju;

14.

opozarja na sestavo parlamenta Tadžikistana, v katerem prevladuje predsedniku naklonjena Ljudska demokratična stranka; obžaluje, da so bile opozicijske stranke ovirane, morebitni tekmeci pa zaprti ali izgnani; glede na to, da je predsednik obljubil volitve leta 2010, poziva tadžikistansko vlado, naj spoštuje svoje obljube glede demokratizacije in dovoli razvoj dejanskega večstrankarskega političnega sistema in revidira volilno zakonodajo (na primer tako, da omogoči nepristransko opazovanje, ukine registracijsko pristojbino za kandidate ter zagotovi večjo preglednost pri štetju, tabeliranju in objavi volilnih rezultatov);

15.

obžaluje omejitve, ki veljajo za nevladne organizacije, in dejstvo, da v Tadžikistanu ni vplivne in vidne dejavnosti civilne družbe, saj to utegne spodkopati demokratični razvoj v prihodnosti; ponovno poudarja potrebo po večjih reformah in spoštovanju človekovih pravic v vseh družbenih skupinah;

16.

ugotavlja, da se v Tadžikistanu korupcija na široko prepoznava kot velik problem, deloma zaradi pomanjkanja pravne kulture in nezmožnosti države, da bi ustrezno plačevala svoje javne uslužbence; želi videti dokaze, da so zakon o korupciji, protikorupcijska agencija in ambiciozna strategija proti korupciji za obdobje 2008–2012, ki je že v veljavi, več kot zgolj varljiv videz;

17.

poziva Tadžikistan, naj vpelje politiko popolne preglednosti v gospodarskem sektorju, vključno z javnim računovodstvom za vse prihodke, ki izhajajo iz podjetij v državni lasti (tako v državi kot v tujini), kakršno je tadžikistansko podjetje za proizvodnjo aluminija Talko in podjetje za dobavo električne energije Barki Todžik, pa tudi preglednost pri financiranju sektorja bombaža;

18.

poudarja geografsko vlogo Tadžikistana kot soseda v odnosu do Afganistana in s tem povezano vprašanje drog, terorizma in ekstremizma ter ugotavlja, da ima Tadžikistan možnost oblikovanja moderne, delujoče države, ki bo sposobna delovati kot požarni zid in preprečevati širjenje ekstremizma iz Afganistana in regije; poudarja, da je pomembno nadaljnje sodelovanje s Tadžikistanom, da bi lahko začel delovati kot stabilna in delujoča država; poudarja, da boj proti terorizmu ne sme biti izgovor za represijo ali zastraševanje opozicijskih sil in ga je treba izvajati ob popolnem spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin;

19.

ugotavlja, da sta vprašanji energije in vode bistveni za varnost ljudi in meddržavne odnose v osrednji Aziji; posebej opozarja na energetski spor med Tadžikistanom in Uzbekistanom (kar med drugim dokazuje začasno, čeprav nenapovedano, uzbekistansko zaprtje meje, njegova prekinitev dobave plina ter podvojitev njegove cene) ter na spor zaradi vode z Uzbekistanom in Kirgizistanom; v zvezi s tem poziva k takojšnjim posvetovanjem o preudarni rabi energetskih virov, ki bodo zajemala celotno regijo;

20.

je resno zaskrbljen zaradi kršenja človekovih pravic v Tadžikistanu, do katerega prihaja tako rekoč nekaznovano in v različnih oblikah, vključno s pritiski na sodišča in sodnike, ki jih izvajajo tako vlada kot kriminalne združbe, pa pritiski na medije, razširjenimi kršitvami pravic žensk, delom otrok in izkoriščanjem študentov, tudi mladoletnikov, pri obiranju bombaža, življenjskimi pogoji delavcev, ki jih ameriška organizacija Freedom House opisuje kot „finančno suženjstvo“, grozljivimi razmerami v zaporih, na primer mučenje in druge oblike zlorabe, in trgovino z ljudmi;

21.

v zvezi s tem pozdravlja začetek uradnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Tadžikistanom, ki je usmerjen v rezultate; meni, da je napredek na tem področju nujen za razvoj dvostranskih odnosov; poudarja, kako pomembno je, da v tem dialogu uradno in dejansko sodelujejo nevladne organizacije, ki delujejo v Tadžikistanu;

22.

obžaluje nov zakon o nevladnih organizacijah, ki se zgleduje po ruski zakonodaji in uvaja težavne zahteve za registracijo in ponovno registracijo;

23.

poudarja, da tadžikistanska zakonodaja zagotavlja svobodo govora in tiska, vendar oblasti pogosto zastrašujejo posameznike, ki se ne strinjajo s politiko vlade, in jim skušajo preprečiti svobodno ali kritično izražanje mnenja; prav tako kritizira, da so neodvisni mediji izpostavljeni različnim načinom zastraševanja in nadzora, zaradi česar so prisiljeni k izvajanju samocenzure;

24.

je zaskrbljen tudi nad tem, da je verska svoboda čedalje bolj omejena in da novi zakon o veroizpovedi, ki ga je predsednik podpisal 25. marca 2009, prepoveduje številne verske prakse in utegne prepovedati številne verske skupnosti, ki bodo prisiljene delovati v ilegali;

25.

poudarja, da diskriminacija in nasilje nad ženskami ostaja zelo razširjen problem; poziva Komisijo, naj pripravi ad hoc programe, s katerimi bi ženskam ponudili več priložnosti, tadžikistanske oblasti pa poziva, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da končajo zlorabe pravic žensk in olajšajo dostop žensk do sodišč;

26.

z zaskrbljenostjo je bil seznanjen z zakonom o spoštovanju narodnih tradicij in običajev iz leta 2007, ki Tadžikistancem uvaja omejitve glede oblačenja ali proslavljanja tradicionalnih priložnosti;

27.

obžaluje široko uporabo nasilja, opozarja, da pojem nasilja še vedno ni v celoti opredeljen v tadžikistanski zakonodaji, in znova poziva k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja Konvencije ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, zlasti s kazenskim pregonom uradnikov, ki so odgovorni za poniževalno ali slabo ravnanje, ter k ratifikaciji izbirnega protokola, ki omogoča spremljanje prostorov za pridržanje; poziva tudi k popolni odpravi smrtne kazni;

28.

ugotavlja, da je bilo tadžikistanskemu parlamentarnemu odboru, ki je pristojen za pravna vprašanja in človekove pravice, zaupano preverjanje skladnosti zakonodaje z določbami o človekovih pravicah, vendar odbor ni bil zelo učinkovit;

29.

pozdravlja nedavno imenovanje varuha človekovih pravic in poziva tadžikistansko vlado, naj zagotovi njegovo popolno neodvisnost;

30.

poziva mednarodne donatorje, naj sprejmejo vse možne ukrepe za spodbujanje in podpiranje nastanka delujoče in dinamične civilne družbe ter za spodbujanje neodvisnih medijev, ki bi obravnavali vprašanja državne korupcije in pretoka mednarodnih sredstev;

31.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju s predsedstvom Sveta zagotovi, da se demokracija in človekove pravice v celoti upoštevajo na vseh ravneh dialoga s Tadžikistanom ter da EU Tadžikistanu ponudi vso podporo, ki jo na teh področjih potrebuje;

32.

poudarja, da je treba več sredstev nameniti neposredno lokalnim oblastnem in civilni družbi, pod pogojem, da je to pregledno in preverljivo;

33.

poziva Komisijo, naj mu redno poroča o razvoju na področju demokracije in človekovih pravic ter Odbor za zunanje zadeve v celoti obvešča o napredku pri političnem dialogu; poziva Svet, naj ga vključi v dialog o človekovih pravicah s Tadžikistanom;

34.

poziva Komisijo, naj čim prej začne pogajanja s tadžikistansko vlado o sklenitvi izvedbenih sporazumov za sporazum o partnerstvu in sodelovanju, na primer v zvezi s ponovnim sprejemom in nadzorom nezakonitega priseljevanja;

35.

poziva EU, naj glede na vlogo Tadžikistana kot tranzitne države za droge iz sosednjega Afganistana v Rusijo in zahodno Evropo, dodatno okrepi svojo podporo ukrepom za boj proti tem dejavnostim v Tadžikistanu, pri tem pa se še posebej osredotoči na financiranje tadžikistanske agencije za nadzor nad drogami, ne da bi ob tem ogrozila čezmejno trgovino, ki je odločilnega pomena za gospodarski razvoj obmejnih regij;

36.

opozarja, da so v Tadžikistanu neeksplodirane kasetne bombe, in poziva, naj se povečajo sredstva za njihovo odstranitev;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi Republike Tadžikistan.