19.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 224/1

A.

ker so v letu 2009 poletje spet zaznamovali hudi požari v naravi in poplave po vsej južni Evropi, ki so povzročili človeško trpljenje, saj je izgubilo življenje vsaj enajst ljudi, ter ogromno materialno in okoljsko škodo, prizadeli pa so države članice, najbolj obrobne regije, države prosilke in neposredne sosede EU,

B.

ob upoštevanju, da so po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare v Evropi v tem poletju požari prizadeli več kot 315 000 hektarov z rastlinjem in gozdovi poraščenih površin; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa za zagotovitev sredstev EU za prizadeta območja,

C.

ker suša in pogosti požari pospešujejo proces dezertifikacije obsežnih območij v južni Evropi, v zadnjem desetletju pa je vsako leto izginilo več kot 400 000 hektarjev evropskih gozdov, zaradi česar se je resno poslabšala kakovost življenja prebivalstva, saj je škodo utrpelo kmetijstvo, živinoreja in gozdna dediščina,

D.

ker je neizogibno, da se bodo temperature planeta v naslednjih desetletjih ne glede na naša prizadevanja za ublažitev posledic po vsem svetu povišale, kar bo škodljivo vplivalo zlasti na južno Evropo, ki bo po napovedih z vidika spremembe podnebja izjemno izpostavljeno območje in ki je že v letu 2007 izkusila požare v naravi, kakršnih dotlej še ni bilo in ki so bili neposredna posledica ekstremnih vročinskih valov v tem letu,

E.

ker so naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter njihove posledice postale v preteklih letih veliko bolj pogoste, resne in obsežne ter so povzročile izgubo človeških življenj in lastnine ter katastrofalne kratkoročne in dolgoročne posledice za gospodarstvo prizadetih območij, vključno z izčrpanjem naravne in kulturne dediščine, uničenjem gospodarske in socialne infrastrukture ter škodo za okolje (pri požarih v naravi izgubo naravnega življenjskega prostora in biotske raznovrstnosti, poslabšanje mikroklime in povečanje izpustov toplogrednih plinov),

F.

ob upoštevanju škodljivih gospodarskih in družbenih posledic naravnih nesreč za lokalna in regionalna gospodarstva v panogah, kot sta turizem in proizvodne dejavnosti nasploh,

G.

ker je preprečevanje posebej pomembno za zaščito pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami,

H.

ker so pojavi gozdnih požarov vse hujši tudi zaradi postopnega zapuščanja podeželja in njegovih tradicionalnih dejavnosti, neprimernega vzdrževanja gozdov, prostranih gozdov z eno samo vrsto dreves, sajenja neustreznih drevesnih vrst, pomanjkanja prave politike preprečevanja in premilih kazni za namerno povzročene požare, skupaj z neustreznim izvajanjem zakonov o prepovedi nezakonite gradnje in o zagotavljanju pogozditve,

I.

ker nekatere države članice še vedno nimajo popolnih zemljiških knjig ter ustreznega registra in zemljevidov gozdov, kar skupaj z neustreznim izvajanjem zakonov o prepovedi nezakonite gradnje na pogoriščih pomeni vrzel, katere posledica so spremembe uporabe zemljišč in namembnosti gozdnih površin za gradnjo in finančne špekulacije,

J.

ker je bil mehanizem Skupnosti za civilno zaščito v zadnjih nekaj letih uporabljen večkrat,

K.

ker imajo naravne nesreče, kot so vse pogostejši gozdni požari v južni Evropi, lahko tudi čezmejne razsežnosti zaradi hitrosti, s katero se ogenj lahko širi s prvotnega žarišča, in možnosti nepričakovane spremembe smeri, zaradi česar je potreben prožen, hiter, usklajen in večstranski odziv; ob upoštevanju velike škode, ki jo lahko požari povzročijo v zvezi z lastnino, človeškimi življenji, gospodarskimi dejavnostmi in regionalnim okoljem,

L.

ker je Parlament, odkar je maja 2006 sprejel svoje stališče, že večkrat pozval predsedstvo Sveta, naj sprejme odločitev o novi uredbi o solidarnostnem skladu,

M.

ker je solidarnostni sklad od ustanovitve leta 2002 omogočil finančno pomoč v skupni vrednosti več kot milijardo in pol EUR,

N.

ker je Računsko sodišče ugotovilo, da solidarnostni sklad izpolnjuje svoj osnovni namen, namreč izkazovati solidarnost z državami članicami ob hudih nesrečah, čeprav je najpomembnejša težava še vedno prevelika počasnost, s katero se lahko sklad uporablja kot instrument za obvladovanje kriz,

O.

ker Komisija priznava, da je treba povečati preglednost in poenostaviti merila za uporabo solidarnostnega sklada,

P.

ker je Evropski parlament od leta 1995 nenehno vlagal resolucije, s katerimi je pozival Evropsko unijo k pobudam za spopadanje s požari v naravi v južni Evropi, ki pa niso bile uresničene ali so bile nedodelane in neučinkovite,

1.

izraža sočustvovanje in globoko solidarnost s sorodniki umrlih in prebivalci prizadetih območij ter spoštovanje gasilcem, vojakom, poklicnim delavcem in prostovoljcem, ki so si neutrudno in pogumno prizadevali, da bi pogasili požare, rešili ljudi in omejili škodo, ki so jo naravne nesreče povzročile to poletje;

2.

obžaluje, ker se niso izvajala priporočila iz prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta o naravnih nesrečah;

3.

meni, da bi bilo mogoče preprečiti škodo, ki so jo povzročili gozdni požari, če bi bile nekatere države članice oblikovale in izvajale učinkovitejšo preprečevalno politiko in ustrezno zakonodajo za ohranitev in ustrezno namembnost zemljišč;

4.

meni, da bi morala Komisija vložiti predlog za evropsko strategijo za boj proti naravnim nesrečam, ki bi zajemala obvezen pristop k preprečevanju tveganj, in za vsako vrsto nesreče razviti protokol za standardizirano delovanje za vso Unijo; meni tudi, da bi morala ta strategija posebej obravnavati redko poseljene otoške in najbolj odročne regije;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ukrepi za obvladovanje tveganja pred poplavami osredinjeni na preprečevanje; meni, da bodo ukrepi v skladu z naravo, in ne proti njej, varovali ljudi, lastnino in okolje ter pripomogli k okoljsko trajnostnemu gospodarjenju z vodami, poleg tega pa bodo pripomogli k doseganju ciljev EU za biotsko raznovrstnost ter strategijo EU za prilaganje podnebnim spremembam;

6.

poziva Komisijo, naj čim bolj prožno in nemudoma mobilizira obstoječi Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi lahko pomagali žrtvam letošnjih poletnih nesreč;

7.

poziva Komisijo, naj podpre obnovo območij, ki so utrpela veliko škodo, pomaga obnoviti naravne habitate na prizadetih območjih in ustvariti delovna mesta ter naj sprejme ustrezne ukrepe za povrnitev socialne škode, nastale ob izgubi delovnih mest in drugih virov dohodkov;

8.

pozdravlja sodelovanje in pomoč, ki so jo države članice ponudile prizadetim območjem v okviru mehanizma Skupnosti za civilno zaščito; podpira nadaljevanje pilotnega projekta za boj proti gozdnim požarom; poziva Komisijo, naj nemudoma poroča o njem, da bi spodbudila sodelovanje med državami članicami in pripravljalne ukrepe za hitre odzivne zmogljivosti EU; poziva jo, naj pripravi zakonodajne predloge, ki bi predvideli pravo zmogljivost Skupnosti za odziv na gozdne požare in druge nesreče;

9.

poudarja, da je to vprašanje izredno pereče, in poziva k oblikovanju učinkovitih evropskih sil, ki bi se lahko v kriznih razmerah nemudoma odzvale, kot je predlagano v prej navedenemu Barnierovem poročilu; poziva Komisijo, naj zato pripravi konkretne predloge za evropsko sodelovanje, s katerimi bi lahko pospešili ukrepanje ob naravnih katastrofah;

10.

meni, da nedavne izkušnje in izkušnje iz minulih let kažejo, da je treba še okrepiti pripravljenost civilne zaščite Skupnosti na gozdne in druge požare v naravi v južni Evropi ter zmogljivosti za odzivanje nanje, in odločno poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za to, da se državam, ki jih prizadenejo največje nesreče, jasno pokaže evropska solidarnost; podpira dejavnosti za boljšo pripravljenost civilne zaščite v državah članicah, zlasti z izmenjavo strokovnjakov in primerov najboljše prakse, usposabljanja in pripravljalnih projektov;

11.

priznava prispevek centra za nadzor in informiranje pri podpori in spodbujanju mobilizacije in usklajevanja pomoči civilne zaščite v izrednih razmerah;

12.

poudarja, da so države članice same odgovorne za civilno zaščito in ukrepe za nadzor nesreč ter njihovo glavno odgovornost pri preprečevanju in gašenju požarov; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za ustanovitev neodvisne stalne evropske enote za posredovanje, ki bo z najboljšo opremo in strokovnim znanjem pomagala državam članicam in prizadetim regijam pri izredno obsežnih gozdnih požarih in drugih naravnih nesrečah; v zvezi s tem ugotavlja, da mora Komisija preučiti možnosti za zagotovitev dostopa do dodatnih zmogljivosti, s čimer bi zagotovili hiter odziv na večje nesreče, izhajale pa bi lahko iz drugih virov, tudi zasebnih;

13.

globoko obžaluje, da je v nekaterih državah EU, ki so jih nedavno prizadeli podobno obsežni požari, prišlo do tako veliko izjemno težkih izgub; zato meni, da je treba nemudoma preveriti ustreznost ukrepov za preprečevanje in pripravljenost, da bi zagotovili upoštevanje sklepov in zaključkov ter tako preprečili in omejili uničujoče posledice podobnih katastrof v prihodnje; v tej zvezi poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva natančne podatke o operativnih programih za reševanje naravnih katastrof, da bi izmenjali izkušnje in nova spoznanja o takojšnjih ukrepih, usklajevanju upravnih in operativnih organov ter dosegljivosti potrebnih človeških virov in materiala;

14.

obžaluje, da so bili številni gozdni požari očitno podtaknjeni, in je močno zaskrbljen, ker so gozdni požari v Evropi vse pogosteje posledica kaznivih dejanj; zato poziva države članice k uvedbi in izvajanju kazenskih sankcij za kazniva dejanja, ki škodijo okolju, zlasti za povzročanje gozdnih požarov, ter verjame, da bi takojšnje in učinkovite preiskave za ugotovitev odgovornosti in posledično ustrezno kaznovanje odvrnili od malomarnih in naklepnih dejanj;

15.

poziva, naj se kaznujejo države članice, ki ne bodo v celoti pogozdile prizadetih območij ali ki bodo dovolile spremembo uporabe zemljišč za komercialni razvoj in turistične projekte, tako, da bodo morale vrniti sredstva, ki so jih prejele od Skupnosti;

16.

obsoja prakso legalizacije črnih gradenj na zaščitenih območjih in na območjih, kjer gradnja ni dovoljena;

17.

ugotavlja, da požigalce, zlasti tiste, ki imajo dobiček zaradi ponovne pozidave ali od uničenja gozdnih površin, lahko spodbujajo zakoni, ki ne opredeljujejo natančno oziroma ne ščitijo teh površin, in/ali nezadostno izvajanje zakonov, ki prepovedujejo črne gradnje; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa gozdna pogorišča še naprej ostala gozdovi in bodo zajeta v programih ponovnega pogozdovanja;

18.

poziva k učinkovitejšim metodam za zgodnje odkrivanje gozdnih požarov, zahteva boljši prenos znanja o gašenju požarov med državami članicami, Komisijo pa prosi, naj izboljša izmenjavo izkušenj med regijami in državami članicami;

19.

se zahvaljuje za solidarnost, ki so jo Evropska unija, njene države članice in druge države izkazale prizadetim območjem med gašenjem gozdnih požarov, ko so poslale svoja letala, opremo za gašenje požarov in strokovnjake, ter za hvalevredno pomoč oblastem in ekipam reševalcev; meni, da obseg in posledice teh pojavov pogosto presegajo regionalno in nacionalno raven in zmogljivosti, zato nujno poziva k učinkoviti evropski zavezi;

20.

pozdravlja prispevek evropske taktične rezerve za boj proti gozdnim požarom z letalom, ki je bila ustanovljena letos poleti v pomoč državam članicam pri najhujših požarih; ta pilotni projekt je bil ustanovljen s podporo Parlamenta, da bi spodbudili sodelovanje med državami članicami pri boju proti gozdnim požarom, in pokazalo se je, da je to odličen zgled, kako lahko okrepljene zmogljivosti na evropski ravni v izrednih razmerah omogočijo takojšnjo pomoč; ob tem poudarja, da je treba ta projekt še nadalje razviti in okrepiti, saj se še vedno pojavljajo izredne razmere, ki povzročajo veliko razdejanje, kadar so zmogljivosti držav članic skupaj z evropsko taktično rezervo za boj proti gozdnim požarom nezadostne;

21.

obžaluje, da Komisija in Svet v načrt finančnih obveznosti za leto 2010 nista vnesla postavke za nadaljnje financiranje pripravljalnega ukrepa za hitro odzivno zmogljivost EU, ki je potekalo v letih 2008 in 2009;

22.

meni, da bi bila nujno potrebna nova uredba o Solidarnostnem skladu Evropske unije, saj bi omogočila prožnejše in učinkovitejše reševanje težav, ki jih povzročijo naravne nesreče; graja, da je Svet blokiral napredek pri tem in s tem nezakonito ustavil revizijo, čeprav je Parlament svoje stališče z veliko večino sprejel že v prvi obravnavi maja 2006;

23.

poudarja, da bi oživitev te pobude prinesla velike koristi za praktično delovanje sklada ter omogočila razširitev njegovega področja uporabe in opustitev izredne uporabe sklada za regionalne nesreče, z uvedbo nižjega praga škode pa omogočila, da bi pomoč prejelo več regij, še zlasti pomembna pa bi bila hitrejša izplačila, ki bi omogočila hitrejši odziv v primeru velikih nesreč;

24.

odločno poziva Komisijo in Svet, naj pokažeta kar največjo odgovornost in pohitita pri iskanju kompromisa, da bi ponovno oživili revizijo uredbe o Solidarnostnem skladu ter ustvarili močnejši in hitrejši instrument, ki bi se lahko odzival na nove globalizacijske in podnebne izzive; poziva švedsko predsedstvo ter ministre EU za finance, okolje, kmetijstvo in regionalni razvoj, naj hitro in odločno ukrepajo;

25.

je zaskrbljen zaradi čedalje večjega števila naravnih nesreč, ki jih gre po besedah strokovnjakov večinoma pripisati podnebnim spremembam, ter poziva Komisijo in Svet, naj si v polni meri prizadevata za sklenitev ambicioznega mednarodnega sporazuma na prihodnji peti konferenci pogodbenic, kjer se bodo srečale pogodbenice Kjotskega protokola, potekala pa bo v Köbenhavnu na Danskem, od 7. do 18. decembra 2009;

26.

poudarja, da je treba za spopadanje z različnimi naravnimi nesrečami okrepiti preventivne ukrepe, in sicer z oblikovanjem skupnih strateških smernic, ki bi zagotovile večjo usklajenost med državami članicami, pa tudi večjo uporabljivost in usklajenost različnih instrumentov Skupnosti (strukturni skladi, Solidarnostni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, LIFE+ ter mehanizem za hitro odzivanje in instrument za pripravljenost na najhujše nesreče), ne da bi pozabili na druge obstoječe instrumente, na primer državno pomoč za regionalne namene ali posojila Evropske investicijske banke, s katerimi bi lahko ublažili škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče; poziva Komisijo, naj poroča o sredstvih Skupnosti, dodeljenih za zaščito pred gozdnimi požari, ter o tem, ali so bila ustrezno uporabljena;

27.

poziva k uvedbi mehanizmov za regionalno usklajevanje v programih za razvoj podeželja, s čimer bi povečali učinkovitost preventivnih ukrepov;

28.

poudarja, da je treba pospešiti postopek za dostop do sredstev EU za obnovo kmetijskih površin po poplavah in požarih in da je treba omogočiti večjo finančno pomoč za razvoj protipožarnih pasov in poplavnih nasipov; opozarja na usodne posledice, ki jih imajo gozdni požari in poplave za živali in živino;

29.

meni, da je odločilno upoštevati strukturne težave podeželskega okolja (upadanje prebivalstva, opuščanje kmetijskih površin, izsekavanje gozdov in pretirano drobljenje lastništva gozdnih zemljišč);

30.

meni, da je treba okrepiti sedanje povezave med civilno zaščito in okoljskimi politikami, da bi čim bolje izkoristili preventivne ukrepe, ki jih omogoča okoljska zakonodaja, in zagotoviti usklajen evropski pristop k preprečevanju in blaženju naravnih nesreč; poudarja pa, da pri tem ni nobenih namer, da bi z evropskimi smernicami nadomestili ali oslabili obstoječe nacionalne pristojnosti glede civilne zaščite in preprečevanja naravnih nesreč;

31.

meni, da je treba ponovno pregledati postopke za mobilizacijo solidarnostnega sklada, da bi pospešili izplačevanje pomoči; zlasti meni, da se lahko razvije sistem predčasnih plačil, ki bo temeljil na prvotnih ocenah neposredne škode, pri čemer bodo nadaljnja plačila odvisna od dokončnega izračuna celotne neposredne škode in dokazov o preventivnih ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi nesreče;

32.

poziva Komisijo, naj poglobi informacijske in izobraževalne kampanje o preventivnih ukrepih, o katerih se bo dogovorila z državami članicami, tako da bi zmanjšali tveganja in posledice naravnih nesreč, zlasti na območjih z visokim tveganjem, in ozavesti javnost, da je treba z okoljem skrbno ravnati in ohranjati naravne vire; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, tudi za boljšo ozaveščenost javnosti, ki bodo podpirali bolj trajnostno uporabo vode, prsti in bioloških virov ter boljše ravnanje z odpadki, kar je pogosto vzrok požarov;

33.

poudarja, da naj bi bila sedanja pogostost požarov v južni Evropi – skoraj 95 % pogorišč v EU je v sredozemski regiji –, ki ima hude posledice za okolje in gospodarstvo, tudi neposredno povezana z vse hujšim vplivom podnebnih sprememb v teh regijah (erozija in izguba zemlje, dezertifikacija in večje emisije toplogrednih plinov, tudi CO2);

34.

zato poziva k celoviti strategiji EU za ohranjanje gozdnih ekosistemov v južni Evropi, da se zagotovi ustrezno financiranje preventivnih ukrepov in ukrepov za odpravo obširne gospodarske in okoljske škode ter se ustvari instrument za popolno obnovo ekosistema in dodeljevanje potrebnih sredstev zato, da bi se gozdni ekosistemi v južni Evropi prilagodili na podnebne spremembe in bi se ublažil vpliv teh sprememb nanje;

35.

poudarja, da je treba v celoti upoštevati močno izpostavljenost gozdnih ekosistemov sredozemskih regij podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj med kmetijsko-okoljskimi ukrepi, ki jih omogoča skupna kmetijska politika, uvede posebne intervencije, s katerimi bi preprečevali širjenje gozdnih požarov, ter naj poglobljeno preuči morebitno uvedbo skupne gozdne politike, da bi bili lažje kos podnebnim spremembam in naravnim nesrečam; poziva Komisijo, naj v svojem predlogu prednostno obravnava evropski akcijski načrt za prilagajanje na podnebne spremembe, preprečevanje suš in gozdnih požarov v južni Evropi ter boj proti njim;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic ter regionalnim in lokalnim oblastem na območjih, ki so jih prizadeli požari in poplave.