Prečiščena različica

POSLOVNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA

z dne 2. maja 1991  (1)

VSEBINA

Uvodna določba (člen 1)

Naslov I

— Organizacija Splošnega sodišča

Poglavje 1

— Predsednik in člani Splošnega sodišča (členi od 2 do 9)

Poglavje 2

— Oblikovanje senatov, določitev sodnikov poročevalcev in generalnih pravobranilcev (členi od 10 do 19)

Poglavje 3

— Sodno tajništvo

Oddelek 1

— Sodni tajnik (členi od 20 do 27)

Oddelek 2

— Službe (členi od 28 do 30)

Poglavje 4

— Delovanje Splošnega sodišča (členi od 31 do 34)

Poglavje 5

— Jezikovna ureditev (členi od 35 do 37)

Poglavje 6

— Pravice in dolžnosti zastopnikov, svetovalcev in odvetnikov (členi od 38 do 42)

Naslov II

— Postopek

Poglavje 1

— Pisni postopek (členi od 43 do 54)

Poglavje 2

— Ustni postopek (členi od 55 do 63)

Poglavje 3

— Ukrepi procesnega vodstva in pripravljalni ukrepi

Oddelek 1

— Ukrepi procesnega vodstva (člen 64)

Oddelek 2

— Pripravljalni ukrepi (členi od 65 do 67)

Oddelek 3

— Vabljenje in zaslišanje prič ter izvedencev (členi od 68 do 76)

Poglavje 3a

— Hitri postopek (člen 76a)

Poglavje 4

— Prekinitev postopka in odstop zadeve v odločanje Sodišču (členi od 77 do 80)

Poglavje 5

— Sodbe (členi od 81 do 86)

Poglavje 6

— Stroški (členi od 87 do 93)

Poglavje 7

— Pravna pomoč (členi od 94 do 97)

Poglavje 8

— Odstop (člena 98 in 99)

Poglavje 9

— Vročanje (člen 100)

Poglavje 10

— Roki (členi od 101 do 103)

Naslov III

— Posebni postopki

Poglavje 1

— Odlog izvršitve in druge začasne odredbe (členi od 104 do 110)

Poglavje 2

— Procesna vprašanja (členi od 111 do 114)

Poglavje 3

— Intervencija (člena 115 in 116)

Poglavje 4

— Sodbe Splošnega sodišča po razveljavitvi in vrnitvi v novo odločanje (členi od 117 do 121)

Poglavje 4a

— Odločbe Splošnega sodišča po ponovnem preizkusu in vrnitvi v novo odločanje (členi od 121a do 121d)

Poglavje 5

— Zamudna sodba in ugovor (člen 122)

Poglavje 6

— Izredna pravna sredstva

Oddelek 1

— Ugovor tretjega (člena 123 in 124)

Oddelek 2

— Obnova postopka (členi od 125 do 128)

Oddelek 3

— Razlaga sodb (člen 129)

Naslov IV

— Spori glede pravic intelektualne lastnine (členi od 130 do 136)

Naslov V

— Pritožbe zoper odločbe Sodišča za uslužbence Evropske unije (členi od 136a do 149)

Končni določbi (člena 150 in 151)

UVODNA DOLOČBA

Člen 1

V tem poslovniku:

—	so določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije navedene s številko zadevnega člena navedene pogodbe in kratico „PDEU“,

—	so določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo navedene s številko člena in kratico „PESAE“,

—	je Protokol o Statutu Sodišča Evropske unije „Statut“,

—	je Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru „Sporazum EGP“.

Za namene tega poslovnika:

—	je „institucija“ oziroma so „institucije“ institucije Unije ter organi, uradi in agencije, ki so bili ustanovljeni s Pogodbami ali z akti, sprejetimi za njihovo izvajanje, ki so lahko stranke pred Splošnim sodiščem,

—	je „Nadzorni organ EFTE“ nadzorni organ na podlagi Sporazuma EGP.

NASLOV I

ORGANIZACIJA SPLOŠNEGA SODIŠČA

Poglavje 1

PREDSEDNIK IN ČLANI SPLOŠNEGA SODIŠČA

Člen 2

1.   Vsak član Splošnega sodišča praviloma opravlja naloge sodnika.

Člani Splošnega sodišča so v nadaljevanju imenovani „sodniki“.

2.   Vsak sodnik, z izjemo predsednika, lahko pod pogoji iz členov od 17 do 19 opravlja v določeni zadevi naloge generalnega pravobranilca.

Sklicevanje na generalnega pravobranilca v tem poslovniku se uporablja le, kadar je za generalnega pravobranilca določen sodnik.

Člen 3

Mandat sodnika začne teči z dnem, določenim v aktu o njegovem imenovanju. Če akt o imenovanju tega dneva ne določa, začne mandat teči z dnem izdaje samega akta.

Člen 4

1.   Pred prevzemom svojih nalog sodnik pred Sodiščem poda naslednjo prisego:

2.   Sodnik takoj po prisegi podpiše izjavo, s katero se slovesno obveže, da bo med svojim mandatom in po njegovem izteku spoštoval iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

Člen 5

Kadar mora Sodišče, po posvetovanju s Splošnim sodiščem, odločiti o tem, ali sodnik ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za opravljanje svoje funkcije oziroma ne izpolnjuje dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega mandata, predsednik Splošnega sodišča povabi sodnika, da poda svoje stališče pred Splošnim sodiščem na nejavni seji, na kateri sodni tajnik ni prisoten.

Mnenje Splošnega sodišča je obrazloženo.

V podporo mnenju, da posamezni sodnik Splošnega sodišča ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za opravljanje svoje funkcije ali ne izpolnjuje dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega mandata, mora glasovati večina sodnikov Splošnega sodišča. V tem primeru se podrobnosti o glasovanju sporočijo Sodišču.

Glasovanje je tajno; zadevni sodnik ne sodeluje pri posvetovanju.

Člen 6

Vrstni red sodnikov, razen za predsednika Splošnega sodišča in predsednike senatov, se oblikuje brez razlikovanja po dobi službovanja na zadevni funkciji.

V primeru enakih službenih dob se vrstni red določi po starosti.

Sodniki, ki so po izteku mandata ponovno imenovani, zadržijo svoj dotedanji položaj.

Člen 7

1.   Sodniki takoj po delni zamenjavi, ki je predvidena v členu 254 PDEU, izvolijo predsednika Splošnega sodišča med svojimi člani za dobo treh let.

2.   Če se mesto predsednika Splošnega sodišča izprazni pred predvidenim datumom izteka mandata, Splošno sodišče izvoli za preostanek mandata novega predsednika.

3.   Volitve na podlagi tega člena so tajne. Izvoljen je sodnik, ki dobi več kot polovico glasov sodnikov Splošnega sodišča. Če noben sodnik ne dobi te večine, se izvede toliko krogov glasovanja, da je ta večina dosežena.

Člen 8

Predsednik Splošnega sodišča vodi delo in službe Splošnega sodišča; predseduje občnim sejam in posvetovanjem na nejavnih sejah.

Predsednik Splošnega sodišča predseduje velikemu senatu.

Predsednik Splošnega sodišča predseduje senatu, če je dodeljen senatu treh ali petih sodnikov.

Člen 9

Če je predsednik Splošnega sodišča odsoten ali ne sme opravljati sodniške funkcije ali če mesto predsednika ni zasedeno, opravlja naloge predsednika eden izmed predsednikov senatov v skladu z vrstnim redom, določenim v členu 6.

Če so predsednik Splošnega sodišča in predsedniki senatov sočasno odsotni ali sočasno ne smejo opravljati sodniške funkcije ali če ta mesta sočasno niso zasedena, opravlja naloge predsednika eden izmed preostalih sodnikov v skladu z vrstnim redom, določenim v členu 6.

Poglavje 2

OBLIKOVANJE SENATOV, DOLOČITEV SODNIKOV POROČEVALCEV IN GENERALNIH PRAVOBRANILCEV

Člen 10

1.   Splošno sodišče oblikuje senate treh in petih sodnikov in veliki senat trinajstih sodnikov ter vanje razporedi sodnike.

2.   Sklep, sprejet na podlagi tega člena, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

1.   V zadevah, predloženih v odločanje Splošnemu sodišču, odločajo senati treh ali petih sodnikov v skladu s členom 10.

Splošno sodišče lahko odloča o zadevah na občni seji ali v velikem senatu pod pogoji iz členov 14, 51, 106, 118, 124, 127 in 129.

Sodnik posameznik lahko odloča o zadevah, ki so mu bile odstopljene pod pogoji iz členov 14 in 51 ali so mu dodeljene v skladu s členi 124, 127(1) ali 129(2).

2.   V zadevah, dodeljenih ali odstopljenih senatom, izraz „Splošno sodišče“ v tem poslovniku označuje te senate. V zadevah, odstopljenih ali dodeljenih sodniku posamezniku, izraz „Splošno sodišče“ v tem poslovniku označuje tudi tega sodnika.

Člen 12

Splošno sodišče določi merila, po katerih se zadeve dodeljujejo senatom.

Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

1.   Predsednik Splošnega sodišča nemudoma po vložitvi tožbe dodeli zadevo enemu izmed senatov.

2.   Predsednik senata predlaga predsedniku Splošnega sodišča za vsako zadevo, ki je dodeljena senatu, sodnika poročevalca; o predlogu odloči predsednik Splošnega sodišča

Člen 14

1.   Kadar je zaradi zapletenosti pravnega vprašanja ali pomembnosti zadeve ali posebnih okoliščin to upravičeno, se zadeva lahko odstopi v odločanje občni seji, velikemu senatu ali senatu, ki je sestavljen iz drugega števila sodnikov.

2.

(1) V naslednjih zadevah, ki so dodeljene senatu treh sodnikov, lahko odloča sodnik poročevalec kot sodnik posameznik, če je to zaradi nezapletenosti pravnih ali dejanskih vprašanj primerno, če je zadeva omejenega pomena in niso podane posebne okoliščine ter so bile zadeve odstopljene pod pogoji iz člena 51: (a) v postopkih, ki potekajo na podlagi člena 270 PDEU; (b) v postopkih, ki potekajo na podlagi člena 263, četrti odstavek, člena 265, tretji odstavek, in člena 268 PDEU, ki se nanašajo le na vprašanja, ki jih je ustaljena sodna praksa že razjasnila ali ki so del večjega števila zadev z enakim predmetom postopka in je bila ena izmed njih že pravnomočno razsojena; (c) v postopkih, ki potekajo na podlagi člena 272 PDEU. (2) Prenos pristojnosti za odločanje na sodnika posameznika je izključen: (a) v zadevah, ki odpirajo vprašanja zakonitosti splošnega akta; (b) v postopkih glede izvrševanja: — pravil o konkurenci in nadzoru koncentracij, — pravil o državnih pomočeh, — pravil o trgovinskih zaščitnih ukrepih, — pravil o skupni tržni ureditvi kmetijskih trgov z izjemo zadev, ki so del večjega števila zadev z enakim predmetom postopka in je bila ena izmed njih že pravnomočno razsojena; (c) v zadevah iz člena 130(1). (3) Sodnik posameznik vrne zadevo senatu, če ugotovi, da predpostavke za prenos pristojnosti za odločanje niso več podane.

3.   Sklepi o predložitvi ali odstopu zadeve iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo pod pogoji iz člena 51.

Člen 15

1.   Sodniki v skladu s členom 7(3) med sabo izvolijo predsednike senatov treh in petih sodnikov.

2.   Predsedniki senatov petih sodnikov so izvoljeni za dobo treh let. Ponovno so lahko izvoljeni enkrat.

Volitve predsednikov senatov petih sodnikov potekajo nemudoma po volitvah predsednika Splošnega sodišča iz člena 7(1).

3.   Predsedniki senatov treh sodnikov so izvoljeni za določen čas.

4.   Če se mesto predsednika senata izprazni pred predvidenim iztekom mandata, se za preostanek mandata izvoli nov predsednik.

5.   Rezultati volitev se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

V zadevah, dodeljenih ali odstopljenih senatom, izvaja pooblastila predsednika predsednik senata.

V zadevah, odstopljenih ali dodeljenih sodniku posamezniku izvršuje sodnik posameznik pooblastila predsednika z izjemo tistih iz členov 105 in 106.

Člen 17

Kadar Splošno sodišče odloča na občni seji, mu pri tem svetuje generalni pravobranilec, ki ga določi predsednik Splošnega sodišča.

Člen 18

Kadar Splošno sodišče odloča v senatu, v zadevi, za katero meni, da odpira zapletena pravna in dejanska vprašanja, mu pri tem lahko svetuje generalni pravobranilec.

Člen 19

Sklep o določitvi generalnega pravobranilca v zadevi sprejme Splošno sodišče na občni seji na predlog senata, ki mu je bila zadeva dodeljena ali odstopljena.

Predsednik Splošnega sodišča določi sodnika, ki opravlja naloge generalnega pravobranilca v tej zadevi.

Poglavje 3

SODNO TAJNIŠTVO

Oddelek 1 – Sodni tajnik

Člen 20

1.   Splošno sodišče imenuje sodnega tajnika.

Predsednik obvesti člane Splošnega sodišča o vloženih prijavah dva tedna pred dnem, določenim za imenovanje.

2.   Prijava mora vsebovati vse podatke v zvezi s kandidatovo starostjo, državljanstvom, strokovno izobrazbo, poznavanjem jezikov, sedanjo in prejšnjimi zaposlitvami ter morebitnimi mednarodnimi izkušnjami ter izkušnjami na pravosodnem področju.

3.   Imenovanje se opravi v skladu s postopkom iz člena 7(3).

4.   Sodni tajnik se imenuje za dobo šestih let. Lahko je ponovno imenovan.

5.   Sodni tajnik pred prevzemom svojih nalog priseže pred Splošnim sodiščem v skladu s členom 4.

6.   Sodnega tajnika se lahko razreši le, če ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za opravljanje svoje funkcije ali ne izpolnjuje dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega mandata; Splošno sodišče odloči potem, ko je sodnemu tajniku omogočilo, da poda svoje stališče.

7.   Če mesto sodnega tajnika postane prosto pred predvidenim dnem izteka njegovega mandata, Splošno sodišče imenuje novega sodnega tajnika za dobo šestih let.

Člen 21

Splošno sodišče lahko po postopku za imenovanje sodnega tajnika imenuje enega ali več namestnikov sodnega tajnika, zato da mu v mejah pooblastil, danih z Navodili sodnemu tajniku iz člena 15 tega poslovnika, pomagajo in ga nadomeščajo pri njegovem delu.

Člen 22

Če sta sodni tajnik in namestnik sodnega tajnika odsotna ali ne smeta opravljati svoje funkcije ali če njuni mesti nista zasedeni, predsednik Splošnega sodišča določi uradnike ali uslužbence, ki opravljajo naloge sodnega tajnika.

Člen 23

Navodila sodnemu tajniku sprejme Splošno sodišče na predlog predsednika Splošnega sodišča.

Člen 24

1.   V sodnem tajništvu se pod nadzorom sodnega tajnika vodi vpisnik, v katerega se vpisujejo vsi procesni akti in priložene listine po vrstnem redu vložitve.

2.   Sodni tajnik napravi na izvirniku zaznamek o vpisu v vpisnik, na zahtevo strank napravi zaznamek tudi na prepisih, ki jih stranke v ta namen predložijo.

3.   Vpisi v vpisnik in zaznamki iz prejšnjega odstavka so javne listine.

4.   Način vodenja vpisnika je določen z Navodili sodnemu tajniku iz člena 23.

5.   Vsak, ki ima za to interes, lahko vpogleda v vpisnik v sodnem tajništvu in lahko pridobi prepise ali izpiske po tarifi sodnega tajništva, ki jo na predlog sodnega tajnika določi Splošno sodišče.

Stranke v postopku lahko po tarifi sodnega tajništva pridobijo tudi prepise procesnih aktov kot tudi overjene prepise sklepov in sodb.

6.   V Uradnem listu Evropske unije se objavi obvestilo o dnevu vpisa vloge, s katero se postopek začne, v vpisnik, imenih in naslovih strank, predmetu spora, predlogih v vlogi ter se navedejo razlogi in bistvene trditve, ki se uveljavljajo.

7.   Kadar Svet ali Evropska komisija nista stranki v postopku, jima Sodišče pošlje prepis tožbe in odgovora na tožbo brez prilog, zato da lahko zadevna institucija ugotovi, ali se na podlagi člena 277 PDEU uveljavlja, da se eden izmed njunih aktov ne uporabi. Prepis tožbe in odgovora na tožbo se pošlje na enak način tudi Evropskemu parlamentu, da lahko le-ta ugotovi, ali se na podlagi člena 277 PDEU uveljavlja, da se akt, ki ga je sprejel skupaj s Svetom, ne uporabi.

Člen 25

1.   Sodni tajnik pod vodstvom predsednika skrbi za sprejemanje, posredovanje, hrambo in vročanje vseh listin po tem poslovniku.

2.   Sodni tajnik pomaga Splošnemu sodišču, predsedniku in sodnikom pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 26

Sodni tajnik hrani pečate. Skrbi za vodenje arhiva in objave Splošnega sodišča.

Člen 27

Ob upoštevanju členov 5 in 33 sodni tajnik prisostvuje obravnavam Splošnega sodišča.

Oddelek 2 – Službe

Člen 28

Uradniki in drugi uslužbenci, katerih naloga je neposredna pomoč predsedniku, sodnikom in sodnemu tajniku, so imenovani v skladu s kadrovskimi predpisi. Odgovorni so sodnemu tajniku pod vodstvom predsednika Splošnega sodišča.

Člen 29

Uradniki in drugi uslužbenci iz člena 28 prisežejo v prisotnosti sodnega tajnika pred predsednikom Splošnega sodišča, kot je to določeno v členu 20(2) Poslovnika Sodišča.

Člen 30

Sodni tajnik pod vodstvom predsednika Splošnega sodišča skrbi za zadeve sodne uprave Splošnega sodišča, finančno poslovanje in računovodstvo, pri tem mu pomagajo službe Sodišča.

Poglavje 4

DELOVANJE SPLOŠNEGA SODIŠČA

Člen 31

1.   Predsednik razpiše dan in uro narokov za obravnave Splošnega sodišča.

2.   Splošno sodišče lahko posamezne obravnave opravi zunaj kraja sedeža Splošnega sodišča.

Člen 32

1.   Kadar je zaradi odsotnosti sodnika ali zaradi tega, ker sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, število sodnikov sodo, se sodnik z najkrajšo službeno dobo v smislu člena 6 vzdrži posvetovanja, razen če je v zadevi sodnik poročevalec. V tem primeru se vzdrži posvetovanja sodnik, ki je na podlagi vrstnega reda takoj pred njim.

Če je po določitvi generalnega pravobranilca na podlagi člena 17 število sodnikov Splošnega sodišča, ki zaseda na občni seji, sodo, potem predsednik Splošnega sodišča pred obravnavo in po vnaprej določenem vrstnem redu, ki ga sestavi Splošno sodišče in ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije, določi sodnika, ki ne bo sodeloval pri odločanju v zadevi.

2.   Če se po sklicu občne seje ugotovi, da seja ni sklepčna, predsednik Splošnega sodišča preloži obravnavo, dokler sklepčnost ni zagotovljena.

3.   Če v senatu treh ali petih sodnikov niso navzoči vsaj trije sodniki, predsednik tega senata o tem obvesti predsednika Splošnega sodišča, ki za dopolnitev senata določi drugega sodnika.

Za sklepčnost velikega senata je potrebna navzočnost devetih sodnikov. Če senat ni sklepčen, predsednik Splošnega sodišča določi drugega sodnika za dopolnitev senata.

Če v velikem senatu ali v enem od senatov petih sodnikov zaradi odsotnosti sodnika ali zato, ker sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, to dejstvo pa je nastopilo pred dnevom začetka ustnega postopka, število sodnikov ne ustreza številu, določenemu v členu 10(1), predsednik Splošnega sodišča z določitvijo drugega sodnika dopolni senat do predvidenega števila sodnikov.

4.   Če je v senatu treh ali petih sodnikov število sodnikov, dodeljenih temu senatu, večje od tri ali pet, predsednik senata določi sodnike, ki bodo sodelovali pri odločanju v zadevi.

5.   Če je sodnik posameznik, ki mu je zadeva odstopljena ali dodeljena, odsoten ali ne sme opravljati sodniške funkcije, predsednik Splošnega sodišča določi sodnika, ki ga nadomesti.

Člen 33

1.   Posvetovanja Splošnega sodišča potekajo na nejavnih sejah.

2.   Na posvetovanjih lahko sodelujejo samo tisti sodniki, ki so bili navzoči na ustni obravnavi.

3.   Sodnik, ki sodeluje pri posvetovanju, poda svoje obrazloženo mnenje.

4.   Na zahtevo sodnika se katerokoli vprašanje pripravi v jeziku po njegovi izbiri in se pred glasovanjem posreduje drugim sodnikom v pisni obliki.

5.   Odločitev Splošnega sodišča se po končanem posvetovanju sprejme z večino glasov sodnikov. Glasuje se po obratnem vrstnem redu od vrstnega reda iz člena 6.

6.   V primeru razhajanj v pogledih glede predmeta, vsebine in vrstnega reda vprašanj ali razlage glasovanja odloči Splošno sodišče.

7.   Sodni tajnik je prisoten pri posvetovanjih glede vprašanj sodne uprave, razen če Splošno sodišče ne odloči drugače.

8.   Če Splošno sodišče zaseda v odsotnosti sodnega tajnika, po potrebi naloži sodniku z najkrajšo službeno dobo v smislu člena 6, da sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in ta sodnik.

Člen 34

1.   Razen če Splošno sodišče ne določi drugače, so sodne počitnice:

—	od 18. decembra do 10. januarja,

—	od nedelje pred veliko nočjo do druge nedelje po veliki noči,

—	od 15. julija do 15. septembra.

Naloge predsednika opravlja med sodnimi počitnicami v kraju sedeža Splošnega sodišča bodisi predsednik sam, pri čemer ostaja v stiku s sodnim tajnikom, bodisi predsednik senata ali drug sodnik, ki ga predsednik pooblasti za nadomeščanje.

2.   Predsednik lahko v nujnih primerih skliče sodnike med sodnimi počitnicami.

3.   Splošno sodišče upošteva praznike in dela proste dneve v kraju, kjer ima svoj sedež.

4.   Splošno sodišče lahko iz utemeljenih razlogov odobri dopust vsakemu sodniku.

Poglavje 5

JEZIKOVNA UREDITEV

Člen 35

1.   Jeziki postopka so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina ali švedščina.

2.   Jezik postopka izbere tožeča stranka ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)	če je tožena stranka država članica ali fizična oseba z državljanstvom države članice ali pravna oseba s pripadnostjo državi članici, je jezik postopka uradni jezik te države; kadar ima ta država več kot en uradni jezik, lahko tožeča stranka izbira med njimi;

(b)	če se na skupen predlog strank za celotni postopek ali njegov del dovoli uporaba katerega drugega izmed jezikov iz odstavka 1;

(c)	če se na predlog stranke in po opredelitvi nasprotne stranke ter generalnega pravobranilca za celotni postopek ali njegov del dovoli uporaba enega izmed jezikov iz odstavka 1, ne glede na določbe pod (b), institucije Evropske unije takega predloga ne morejo vložiti.

O zgoraj navedenih predlogih lahko odloči predsednik; predsednik lahko predloži predlog v odločanje Splošnemu sodišču oziroma ga mora predložiti, kadar namerava ugoditi predlogu, za katerega ni soglasja vseh strank.

3.   Jezik postopka se uporablja za pisne vloge in ustne navedbe strank ter za priložene listine ter v zapisnikih in odločbah Splošnega sodišča.

Vsem priloženim listinam, ki so sestavljene v drugem jeziku, kot je jezik postopka, mora biti priložen prevod v jezik postopka.

Kadar so priložene listine obsežne, se lahko predloži prevod izvlečkov besedila. Vendar Splošno sodišče lahko po uradni dolžnosti ali na predlog stranke vedno zahteva popolnejši prevod oziroma prevod celotnega besedila.

Z odstopanjem od zgornjih določb lahko države članice uporabljajo svoj uradni jezik, kadar intervenirajo v postopku, ki poteka pred Splošnim sodiščem. Ta določba se nanaša tako na pisne vloge kot na ustne izjave. Sodni tajnik v obeh primerih zagotovi prevod v jezik postopka.

Državam pogodbenicam Sporazuma EGP, ki niso države članice, kot tudi Nadzornemu organu EFTE se lahko, kadar se pridružijo postopku, ki poteka pred Splošnim sodiščem, dovoli uporaba kakega drugega jezika izmed jezikov iz odstavka 1. Ta določba se nanaša tako na pisne vloge kot na ustne izjave. Sodni tajnik v obeh primerih zagotovi prevod v jezik postopka.

4.   Če priča ali izvedenec izjavi, da se ne more ustrezno izraziti v enem izmed jezikov iz odstavka 1 tega člena, mu lahko Splošno sodišče dovoli, da izpove v drugem jeziku. Sodni tajnik zagotovi prevod v jezik postopka.

5.   Predsednik pri vodenju ustnega postopka, sodnik poročevalec v predhodnem poročilu in poročilu za obravnavo, sodniki in generalni pravobranilec pri postavljanju vprašanj in generalni pravobranilec pri podajanju svojih sklepnih predlogov lahko uporabljajo enega izmed jezikov iz odstavka 1 tega člena, ki ni jezik postopka. Sodni tajnik zagotovi prevod v jezik postopka.

Člen 36

1.   Sodni tajnik na zahtevo sodnika, generalnega pravobranilca ali predlog stranke poskrbi, da se vse, kar je izrečeno ali napisano med postopkom pred Splošnim sodiščem, prevede v jezike, ki jih le-ti izberejo izmed jezikov, navedenih v členu 35(1).

2.   Objave Splošnega sodišča se izdajo v jezikih, ki so navedeni v členu 1 Uredbe Sveta št. 1.

Člen 37

Besedila, ki so sestavljena v jeziku postopka ali v katerem od drugih jezikov, ki jih Splošno sodišče odobri v skladu s členom 35, so verodostojna.

Poglavje 6

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZASTOPNIKOV, SVETOVALCEV IN ODVETNIKOV

Člen 38

1.   Zastopniki, svetovalci in odvetniki, ki nastopajo pred Splošnim sodiščem ali pred drugim sodnim organom, na katerega je Splošno sodišče naslovilo zaprosilo za pravno pomoč, uživajo imuniteto v zvezi z izrečeno in napisano besedo, ki se nanaša na zadevo ali stranke.

2.   Zastopniki, svetovalci in odvetniki uživajo naslednje dodatne privilegije in ugodnosti:

(a)	listine v zvezi s postopkom ne morejo biti predmet preiskave in jih ni mogoče zaseči; v primeru spora lahko carina ali policija te listine zapečati; nato jih nemudoma pošlje Splošnemu sodišču v pregled, ki se opravi v prisotnosti sodnega tajnika in zadevne osebe;

(b)	zastopniki, svetovalci in odvetniki so upravičeni do zneska v tuji valuti, ki je potreben za opravljanje njihovih nalog;

(c)	zastopniki, svetovalci in odvetniki so upravičeni do neoviranega gibanja pri opravljanju svojih nalog.

Člen 39

Upravičenci morajo, da bi bili upravičeni do privilegijev, imunitet in olajšav iz člena 38, predložiti dokazilo o svojem statusu na naslednji način:

(a)	zastopniki predložijo listino o pooblastilu stranke, ki jo zastopajo, in prepis tega pooblastila nemudoma pošljejo sodnemu tajniku;

(b)	svetovalci in odvetniki z listino, ki jo podpiše sodni tajnik. Veljavnost te listine se omeji na določeno obdobje, ki se lahko podaljša ali skrajša glede na trajanje postopka.

Člen 40

Privilegiji, imunitete in olajšave iz člena 38 tega poslovnika se podelijo izključno zato, da bi postopek potekal nemoteno.

Splošno sodišče lahko odvzame imuniteto, če meni, da s tem nadaljevanje postopka ne bo moteno.

Člen 41

1.   Če Splošno sodišče oceni, da vedenje svetovalca ali odvetnika pred Splošnim sodiščem, predsednikom, sodnikom ali sodnim tajnikom ni združljivo z dostojanstvom Splošnega sodišča ali z zahtevami dobrega delovanja sodnega organa ali da svetovalec ali odvetnik pravice, ki jih ima na podlagi svoje funkcije, uporablja za druge namene kot za tiste, za katere so mu bile podeljene, Splošno sodišče o tem obvesti zadevno osebo. Splošno sodišče o tem lahko obvesti organe, ki jim pripada zadevna oseba; prepis obvestila, naslovljenega na te organe, se pošlje zadevni osebi.

Iz istih razlogov lahko Splošno sodišče kadar koli, po opredelitvi zadevne osebe, zadevno osebo s sklepom izključi iz postopka. Sklep postane izvršljiv takoj.

2.   Če se svetovalca ali odvetnika izključi iz postopka, se postopek prekine za čas, ki ga določi predsednik, da se zadevni stranki omogoči, da si izbere drugega svetovalca ali odvetnika.

3.   Odločitve, sprejete na podlagi tega člena, se lahko vedno razveljavijo.

Člen 42

Določbe tega poglavja se uporabljajo za univerzitetne profesorje, ki imajo pravico zastopanja na Splošnemu sodišču v skladu s členom 19 Statuta.

NASLOV II

POSTOPEK

Poglavje 1

PISNI POSTOPEK

Člen 43

1.   Izvirnik vsakega procesnega akta mora podpisati zastopnik ali odvetnik stranke.

Izvirnik, ki so mu priložene vse v njem navedene priloge, se vloži skupaj s petimi prepisi za Splošno sodišče in s po enim prepisom za vsako drugo stranko. Prepise overi stranka, ki jih vloži.

2.   Poleg tega predložijo institucije v rokih, ki jih določi Splošno sodišče, prevode vseh procesnih aktov v druge jezike, ki jih predvideva člen 1 Uredbe Sveta št. 1. Uporablja se drugi pododstavek odstavka 1 tega člena.

3.   Na vsakem procesnem aktu mora biti naveden datum. Pri računanju procesnih rokov se upošteva le dan vložitve v sodnem tajništvu.

4.   K vsakemu procesnemu aktu se priloži spis, ki vsebuje listine, na katere se vloga sklicuje, skupaj s seznamom, v katerem so le-te naštete.

5.   Kadar so zaradi dolžine listine v aktu priloženi samo izvlečki, je treba v sodno tajništvo vložiti celotno listino ali njen celotni prepis.

6.   Brez poseganja v določbe odstavkov od 1 do 5 se šteje dan, ko sodno tajništvo po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja, ki je na voljo Splošnemu sodišču, prejme prepis podpisanega izvirnika procesnega akta, vključno s seznamom listin iz odstavka 4, za datum vložitve akta le pod pogojem, da je podpisani izvirnik akta, ki so mu priloženi priloge in prepisi iz drugega pododstavka odstavka 1 zgoraj, vložen v sodnem tajništvu najpozneje deset dni pozneje. Člen 102(2) se ne uporablja za ta desetdnevni rok.

7.   Brez poseganja v določbe prvega pododstavka odstavka 1 in odstavkov od 2 do 5 lahko Splošno sodišče s sklepom določi pogoje, pod katerimi se vloga, ki je bila elektronsko posredovana sodnemu tajništvu, šteje za izvirnik. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 44

1.   Tožba iz člena 21 Statuta obsega:

(a)	ime in naslov tožeče stranke;

(b)	navedbo tožene stranke;

(c)	predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov;

(d)	tožbene predloge tožeče stranke;

(e)	po potrebi dokazne predloge.

2.   Za namen postopka je treba v tožbi kot naslov za vročanje izbrati kraj, v katerem ima Splošno sodišče svoj sedež. Navesti je treba ime osebe, ki je pooblaščena za vročanje in soglaša s sprejemanjem vročitev.

Poleg izbire naslova za vročanje iz prvega pododstavka ali namesto tega se lahko v tožbi navede, da odvetnik ali zastopnik soglaša s sprejemanjem vročitev po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja.

Če tožba ni v skladu z zahtevami iz prvega in drugega pododstavka, se do odprave napake vse vročitve zadevni stranki za namen postopka opravijo s priporočeno pisemsko pošiljko, naslovljeno na zastopnika ali odvetnika te stranke. Z odstopanjem od člena 100(1) se z oddajo priporočene pisemske pošiljke na poštnem uradu kraja, v katerem ima Splošno sodišče svoj sedež, vročitev šteje za opravljeno.

3.   Odvetnik, ki zastopa stranko ali ji pomaga, mora sodnemu tajništvu predložiti potrdilo, iz katerega izhaja, da je upravičen za zastopanje pred sodišči države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP.

4.   Po potrebi se tožbi priložijo listine iz drugega odstavka člena 21 Statuta.

5.   Tožbi, ki jo vloži pravna oseba zasebnega prava, je treba priložiti:

(a)	akt o ustanovitvi ali novejši izpisek iz sodnega registra, registra društev ali kakšen drug dokaz o njenem pravnem statusu;

(b)	dokaz, da je odvetnika pravilno pooblastila za to pooblaščena oseba.

5a. Tožbi, vloženi na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi javnega ali zasebnega prava, ki jo je sklenila Unija ali je bila sklenjena za njen račun v skladu s členom 272 PDEU, je treba priložiti izvod pogodbe, ki vsebuje to klavzulo.

6.   Če tožba ni v skladu z zahtevami iz odstavkov od 3 do 5 tega člena, sodni tajnik določi razumen rok, v katerem jih mora tožeča stranka izpolniti, bodisi tako, da dopolni tožbo samo ali da predloži zahtevane listine. Če tožeča stranka v tako določenem roku tožbe ne dopolni ali ne predloži zahtevanih listin, Splošno sodišče odloči, ali naj se zaradi nespoštovanja teh zahtev tožba zavrže iz formalnih razlogov.

Člen 45

Tožba se vroči toženi stranki. V primeru iz člena 44(6) se vročitev opravi takoj po dopolnitvi tožbe ali ko Splošno sodišče glede na formalne zahteve iz prejšnjega člena odloči, da je tožba dopustna.

Člen 46

1.   V roku dveh mesecev po vročitvi tožbe toženi stranki vloži tožena stranka odgovor na tožbo, ki obsega:

(a)	ime in naslov tožene stranke;

(b)	dejanske in pravne trditve;

(c)	predloge tožene stranke;

(d)	dokazne predloge.

Uporabljajo se določbe člena 44, od (2) do (5).

2.   V sporih med Unijo in njenimi uslužbenci mora biti odgovoru na tožbo priložen ugovor iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike ter odločba o njegovi zavrnitvi z navedbo dneva vložitve ugovora in dneva vročitve odločbe.

3.   Predsednik lahko v izjemnih okoliščinah rok iz odstavka 1 tega člena na obrazložen predlog tožene stranke podaljša.

Člen 47

1.   Tožba in odgovor na tožbo se lahko dopolnita z repliko tožeče stranke in dupliko tožene stranke, razen če Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca ne odloči, da druga izmenjava pisnih vlog ni potrebna, ker je stanje spisa dovolj popolno, da lahko stranke podajo svoje razloge in trditve v ustnem postopku. Vendar pa lahko Splošno sodišče strankam še dovoli, da spis dopolnijo, če tožeča stranka v ta namen predloži obrazložen predlog v roku dveh tednov po vročitvi te odločbe.

2.   Predsednik določi roke, v katerih je treba te vloge vložiti.

Člen 48

1.   V repliki ali dupliki stranke lahko predlagajo nove dokazne predloge. Stranke morajo navesti razloge za zamudo pri njihovi predložitvi.

2.   Navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavila med postopkom.

Če ena od strank med postopkom navede nov razlog iz prejšnjega pododstavka, lahko predsednik po izteku običajnih procesnih rokov na podlagi poročila sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca določi nasprotni stranki rok, v katerem lahko odgovori na navedeni razlog.

Odločitev o dopustnosti razloga se pridrži za končno odločbo.

Člen 49

Splošno sodišče lahko po opredelitvi generalnega pravobranilca v kateri koli fazi postopka odredi kateri koli ukrep procesnega vodstva ali pripravljalni ukrep iz členov 64 in 65 oziroma odredi ponovitev ali dopolnitev katerega koli prejšnjega pripravljalnega dejanja.

Člen 50

1.   Predsednik lahko kadar koli po opredelitvi strank in generalnega pravobranilca odloči, da se dve ali več zadev z istim predmetom zaradi medsebojne povezanosti za namen pisnega ali ustnega postopka ali zaradi izdaje skupne končne odločbe združijo. Zadeve se kasneje lahko razdružijo. Predsednik lahko ta vprašanja predloži v odločanje Splošnemu sodišču.

2.   Zastopniki, svetovalci in odvetniki vseh strank v združenih zadevah, skupaj z intervenienti, lahko v sodnem tajništvu vpogledajo v procesne akte, vročene strankam v preostalih združenih zadevah. Vendar pa lahko predsednik na predlog stranke, brez poseganja v člen 67(3), izloči iz vpogleda tajne ali zaupne listine.

Člen 51

1.   V primerih iz člena 14(1) in v katerikoli fazi postopka lahko senat, ki obravnava zadevo, ali predsednik Splošnega sodišča po uradni dolžnosti ali na predlog ene od strank predlaga občni seji Splošnega sodišča, da se zadeva predloži velikemu senatu Splošnega sodišča ali senatu z drugačnim številom sodnikov. Splošno sodišče po opredelitvi strank in generalnega pravobranilca o predložitvi odloči na občni seji. Sklep o predložitvi zadeve sestavi iz večjega števila sodnikov se po opredelitvi generalnega pravobranilca sprejme na občni seji.

Na zahtevo države članice ali institucije Unije, ki je stranka v postopku, o zadevi odloča senat najmanj petih sodnikov.

2.   Odločitev o dodelitvi zadeve sodniku posamezniku v primerih iz člena 14(2) po opredelitvi strank soglasno sprejme senat treh sodnikov, ki zadevo obravnava.

Če država članica ali institucija Unije, ki je stranka v postopku, ugovarja temu, da bi zadevo obravnaval sodnik posameznik, ostane zadeva pri senatu, katerega član je sodnik poročevalec, oziroma se predloži navedenemu senatu.

Člen 52

1.   Brez poseganja v člen 49 predsednik določi dan, ko sodnik poročevalec Splošnemu sodišču predstavi predhodno poročilo, in sicer bodisi:

(a)	po vložitvi duplike;

(b)	če replika in duplika nista bili vloženi, po izteku roka, določenega v skladu s členom 47(2) za vložitev replike ali duplike;

(c)	potem ko se je zadevna stranka odpovedala pravici do vložitve replike ali duplike;

(d)	če Splošno sodišče v skladu s členom 47(1) odloči, da tožbe in odgovora na tožbo ni treba dopolniti z repliko in dupliko;

(e)	če Splošno sodišče odloči, da je treba v skladu s členom 76a(1) odločati po hitrem postopku.

2.   Predhodno poročilo vsebuje predloge glede tega, ali je v postopku treba opraviti ukrepe procesnega vodstva ali pripravljalne ukrepe ter ali je morebiti zadevo treba predložiti občni seji Splošnega sodišča, velikemu senatu ali senatu, ki je sestavljen iz drugačnega števila sodnikov.

Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči o predlogih sodnika poročevalca.

Člen 53

Če Splošno sodišče sklene, da se ustni postopek začne brez izvedbe ukrepov procesnega vodstva in brez pripravljalnega postopka, predsednik določi narok za njegov začetek.

Člen 54

Brez poseganja v ukrepe procesnega vodstva ali pripravljalne ukrepe, ki se lahko izvedejo v fazi ustnega postopka, predsednik določi, če so bili med pisnim postopkom začeti in dokončani ukrepi procesnega vodstva ali pripravljalni ukrepi, narok za začetek ustnega postopka.

Poglavje 2

USTNI POSTOPEK

Člen 55

1.   Splošno sodišče obravnava zadeve glede na vrstni red zaključka pripravljalnega postopka. Če je pripravljalni postopek v več zadevah zaključen sočasno, se vrstni red njihove obravnave določi po dnevu vpisa zadeve v vpisnik.

2.   Kadar so podane posebne okoliščine, lahko predsednik odredi prednostno obravnavanje zadeve.

Kadar so podane posebne okoliščine, lahko predsednik po opredelitvi strank in generalnega pravobranilca bodisi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke preloži obravnavanje zadeve na poznejši čas.

Predsednik lahko ugodi skupnemu predlogu strank za preložitev obravnavanja.

Člen 56

Predsednik začne in vodi obravnavo in skrbi za red med obravnavo.

Člen 57

Vsebina ustnega postopka v zadevah, iz katerih je javnost izključena, se ne sme objaviti.

Člen 58

Predsednik lahko med obravnavo postavlja vprašanja zastopnikom, svetovalcem ali odvetnikom strank.

Drugi sodniki in generalni pravobranilec imajo enako pooblastilo.

Člen 59

Stranka lahko poda ustne navedbe le po svojem zastopniku, svetovalcu ali odvetniku.

Člen 60

Če v zadevi generalni pravobranilec ni bil določen, predsednik na koncu obravnave zaključi ustni postopek.

Člen 61

1.   Če generalni pravobranilec svoje sklepne predloge predloži pisno, jih vloži v sodnem tajništvu, to pa jih posreduje strankam.

2.   Po ustni predstavitvi ali pisni predložitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca predsednik zaključi ustni postopek.

Člen 62

Splošno sodišče lahko po opredelitvi generalnega pravobranilca odredi ponovno otvoritev ustnega postopka.

Člen 63

1.   Sodni tajnik sestavi zapisnik vsake obravnave. Predsednik in sodni tajnik podpišeta zapisnik. Zapisnik je javna listina.

2.   Stranke lahko pregledujejo zapisnike v sodnem tajništvu in na svoje stroške pridobijo prepise.

Poglavje 3

UKREPI PROCESNEGA VODSTVA IN PRIPRAVLJALNI UKREPI

Oddelek 1 – Ukrepi procesnega vodstva

Člen 64

1.   Ukrepi procesnega vodstva zagotavljajo, da se zadeve pripravijo za obravnavanje, postopki odvijajo in spori rešujejo v najboljših mogočih pogojih. O njih odloča Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca.

2.   Namen ukrepov procesnega vodstva je predvsem:

(a)	zagotoviti učinkovit potek pisnega in ustnega postopka ter olajšati izvedbo dokazov;

(b)	ugotoviti, glede katerih vprašanj morajo stranke dopolniti svoje trditve oziroma ali je treba izvesti pripravljalni postopek;

(c)	natančno ugotoviti vsebino predlogov, razlogov in trditev strank ter razjasniti vprašanja, ki so med strankami sporna;

(d)	omogočiti mirno rešitev sporov.

3.   Ukrepi procesnega vodstva med drugim obsegajo:

(a)	postavljanje vprašanj strankam;

(b)	poziv strankam, naj predložijo svoja pisna ali ustna stališča glede nekaterih vidikov v postopku;

(c)	poziv strankam ali tretjim, naj predložijo podatke ali pojasnila;

(d)	poziv za predložitev listin oziroma drugih dokazov v zvezi z zadevo;

(e)	vabljenje zastopnikov strank oziroma strank osebno na sestanke.

4.   V katerikoli fazi postopka lahko vsaka stranka predlaga sprejetje ali spremembo ukrepov procesnega vodstva. V tem primeru se pred sprejetjem teh ukrepov zaslišijo druge stranke.

Če je zaradi okoliščin postopka to potrebno, Splošno sodišče stranke obvesti o nameravanih ukrepih in jim omogoči, da predložijo svoja ustna ali pisna stališča.

5.   Če Splošno sodišče na občni seji ali v velikem senatu odredi ukrepe procesnega vodstva in jih ne izvede samo, naloži njihovo izvedbo senatu, ki mu je bila zadeva prvotno dodeljena, oziroma sodniku poročevalcu.

Če senat odredi ukrepe procesnega vodstva in jih sam ne izvede, naloži njihovo izvedbo sodniku poročevalcu.

Generalni pravobranilec sodeluje pri izvedbi ukrepov procesnega vodstva.

Oddelek 2 – Pripravljalni ukrepi

Člen 65

Brez poseganja v člena 24 in 25 Statuta pripravljalni ukrepi obsegajo:

(a)	zaslišanje strank;

(b)	pridobitev pojasnil in predložitev listin;

(c)	zaslišanje prič;

(d)	dokazovanje z izvedenci;

(e)

ogled.

Člen 66

1.   Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca s sklepom določi, katere pripravljalne ukrepe je treba izvesti in katera dejstva je treba dokazati. Splošno sodišče, preden odloči o pripravljalnih ukrepih iz člena 65(c), (d) in (e), zasliši stranke.

Sklep se vroči strankam.

2.   Nasprotni dokaz in dopolnitev dokaznih predlogov se pridržijo.

Člen 67

1.   Če Splošno sodišče na občni seji ali v velikem senatu odredi izvedbo pripravljalnega postopka, ki ga ne izvede samo, lahko naloži njegovo izvedbo senatu, ki mu je bila zadeva prvotno dodeljena, ali pa sodniku poročevalcu.

Če senat odloči o izvedbi pripravljalnega postopka, ki ga ne izvede sam, naloži njegovo izvedbo sodniku poročevalcu.

Generalni pravobranilec sodeluje pri izvedbi pripravljalnih ukrepov.

2.   Stranke so lahko prisotne pri izvedbi pripravljalnih ukrepov.

3.   Ob upoštevanju določb člena 116(2) in (6) Splošno sodišče upošteva samo tiste listine in dokaze, ki so bili dani na vpogled odvetnikom in zastopnikom strank in o katerih so le-ti lahko izrazili svoje stališče.

Če mora Splošno sodišče preveriti, ali je listina, ki bi lahko bila pomembna za odločitev v postopku za eno ali več strank, zaupna, se listina med preverjanjem ne posreduje strankam.

Če je v okviru tožbe, s katero se izpodbija zakonitost zavrnitve dostopa do listine s strani institucije, Splošnemu sodišču predložena listina, do katere je bil dostop zavrnjen, se ta listina ne posreduje drugim strankam.

Oddelek 3 – Vabljenje in zaslišanje prič ter izvedencev

Člen 68

1.   Splošno sodišče lahko ali po uradni dolžnosti ali na predlog stranke in po opredelitvi generalnega pravobranilca odredi, da se določena dejstva dokažejo s pričami. Dejstva, ki jih je treba ugotoviti, se določijo s sklepom.

Splošno sodišče lahko pričo vabi po uradni dolžnosti na predlog stranke ali na predlog generalnega pravobranilca.

V predlogu stranke za zaslišanje priče je treba natančno navesti, o katerih dejstvih in iz katerih razlogov bi bilo treba pričo zaslišati.

2.   Priče se vabi s sklepom, ki obsega:

(a)	imena in priimke, status in naslov priče;

(b)	navedbo dejstev, o katerih se bo priče zaslišalo;

(c)	po potrebi navedbo o načinu, kako Splošno sodišče povrne priči priglašene stroške, ter o kaznih, ki se lahko naložijo pričam zaradi izostanka.

Sklep se vroči strankam in pričam.

3.   Splošno sodišče lahko vabilo priči, katere zaslišanje je predlagala stranka, pogojuje s pologom zneska pri blagajni Splošnega sodišča, ki zadostuje za pokritje potrebnih stroškov priče; višino zneska določi Splošno sodišče.

Blagajna Splošnega sodišča založi predujem potrebnih sredstev za zaslišanje prič, ki jih Splošno sodišče vabi po uradni dolžnosti.

4.   Ko je ugotovljena istovetnost priče, jo predsednik opozori, da je dolžna govoriti po resnici, na način, ki je določen v odstavku 5 spodaj in členu 71.

Priča izpove Splošnemu sodišču v navzočnosti strank. Predsednik lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti priči po koncu njene izpovedbe postavlja vprašanja.

Drugi sodniki in generalni pravobranilec imajo enako pooblastilo.

Zastopniki strank lahko z dovoljenjem predsednika pričam postavljajo vprašanja.

5.   Ob upoštevanju določb člena 71 priča po izpovedbi priseže na naslednji način:

Splošno sodišče lahko po opredelitvi strank pričo odveže dolžnosti prisege.

6.   Sodni tajnik sestavi zapisnik o izpovedbi prič.

Zapisnik podpišeta predsednik ali sodnik poročevalec, ki je odgovoren za vodenje zaslišanja priče, ter sodni tajnik. Preden je zapisnik tako podpisan, morajo imeti priče možnost pregledati vsebino zapisnika in ga podpisati.

Zapisnik je javna listina.

Člen 69

1.   Priče, ki so bile pravilno povabljene, se morajo na vabilo odzvati in se udeležiti obravnave.

2.   Če priča, ki je bila pravilno povabljena, ne pride na Splošno sodišče, ji lahko le-to naloži plačilo denarne kazni v višini največ 5 000 eurov in odredi ponovno vabljenje na stroške priče.

Enaka denarna kazen se lahko naloži priči, ki brez utemeljenega razloga odkloni pričevanje, prisego ali morebitno prisegi enako svečano izjavo.

3.   Če priča Splošnemu sodišču navede utemeljen razlog, se naložena denarna kazen lahko prekliče. Naložena denarna kazen se na prošnjo priče lahko zniža, če ta dokaže, da je nesorazmerna z njenimi dohodki.

4.   Za izvršbo denarne kazni ali drugega ukrepa, naloženega po tem členu, se uporabljajo člena 280 in 299 PDEU in člen 164 PESAE.

Člen 70

1.   Splošno sodišče lahko odredi izvedbo dokaza z izvedencem. V sklepu o določitvi izvedenca se opredelijo njegove naloge in določi rok, v katerem mora pripraviti svoje poročilo.

2.   Izvedenec prejme prepis sklepa skupaj z vsemi listinami, ki so potrebne za izpolnitev njegove naloge. Delo izvedenca nadzoruje sodnik poročevalec, ki je lahko prisoten med njegovo preiskavo in ki se ga sproti obvešča o napredku pri izvajanju izvedenčeve naloge.

Splošno sodišče lahko od strank ali ene izmed njih zahteva, da položi predujem za kritje stroškov izvedenca.

3.   Splošno sodišče lahko na predlog izvedenca odredi zaslišanje prič, njihovo zaslišanje se izvede v skladu s členom 68.

4.   Izvedenec lahko poda mnenje samo o vprašanjih, ki so mu bila izrecno predložena.

5.   Ko izvedenec pripravi poročilo, lahko Splošno sodišče odredi njegovo zaslišanje in nanj povabi stranke.

Zastopniki strank lahko z dovoljenjem predsednika izvedencu postavljajo vprašanja.

6.   Ob upoštevanju določb člena 71 izvedenec po predložitvi poročila na Splošnem sodišču poda naslednjo prisego:

Sodišče lahko po opredelitvi strank izvedenca odveže dolžnosti prisege.

Člen 71

1.   Predsednik opozori vsakogar, ki mora pred Splošnim sodiščem podati prisego kot priča ali izvedenec, da mora govoriti resnico oziroma opraviti svojo nalogo vestno oziroma nepristransko in jo obenem opozori na kazenskopravne posledice, ki jih za kršitve te dolžnosti določa njena nacionalna zakonodaja.

2.   Priča in izvedenec prisežeta bodisi v skladu s prvim pododstavkom člena 68(5) in prvim pododstavkom člena 70(6) ali na način, ki ga določa njuna nacionalna zakonodaja.

3.   Če ustrezna nacionalna zakonodaja določa možnost, da se v sodnih postopkih poleg prisege ali namesto nje poda svečana izjava, ki je enakovredna prisegi, lahko priča in izvedenec podata tako izjavo pod pogoji in na način, ki jih določa njena nacionalna zakonodaja.

Kadar nacionalna zakonodaja ne določa niti prisege niti svečane izjave, se postopa v skladu s postopkom opisanim v odstavku 1.

Člen 72

1.   Splošno sodišče lahko po opredelitvi generalnega pravobranilca sklene, da bo organu v državi članici iz Priloge III k Dodatku k Poslovniku Sodišča, ki je pristojen za kazenski pregon, ovadilo primere krive izpovedbe priče ali izvedenca pred Splošnim sodiščem, ob upoštevanju določb člena 71.

2.   Sodni tajnik posreduje ta sklep Splošnega sodišča. V njem so navedeni dejstva in okoliščine, na katerih temelji ovadba.

Člen 73

1.   Če ena od strank zaradi nesposobnosti, nevrednosti ali iz kakšnega drugega razloga ugovarja izvedbi dokaza z določeno pričo ali izvedencem ali če priča ali izvedenec odkloni izpovedbo, prisego ali prisegi enako svečano izjavo, odloči o tem Splošno sodišče.

2.   Izvedbi dokaza z določeno pričo ali izvedencem je treba ugovarjati v dveh tednih po vročitvi sklepa, s katerim je bila priča povabljena ali izvedenec določen; v ugovoru je treba navesti razloge za nasprotovanje in dokazne predloge.

Člen 74

1.   Priče in izvedenci so upravičeni do povračila potnih stroškov in dnevnic. Blagajna Splošnega sodišča jim lahko za te stroške izplača predujem.

2.   Priče so upravičene do nadomestila za izgubljeni zaslužek, izvedenci pa do nagrade za svoje delo. Blagajna Splošnega sodišča izplača pričam in izvedencem nadomestilo ali nagrado po tem, ko so opravili svoje dolžnosti ali naloge.

Člen 75

1.   Splošno sodišče lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti zaprosi za pravno pomoč pri zaslišanju prič ali izvedencev.

2.   Zaprosilo za pravno pomoč se izda v obliki sklepa, v katerem je treba navesti: priimek, ime, status in naslov priče ali izvedenca, dejstva, o katerih je treba zaslišati pričo ali izvedenca, stranke, njihove zastopnike, odvetnike ali svetovalce, naslove za vročitev in kratek povzetek predmeta spora.

Sodni tajnik vroči sklep strankam.

3.   Sodni tajnik pošlje sklep pristojnemu organu v državi članici iz Priloge I k Dodatku k Poslovniku Sodišča, na ozemlju katere naj bi se zaslišala priča ali izvedenec. Po potrebi se sklepu priloži prevod v uradni jezik ali uradne jezike države članice, na katero je naslovljen.

Organ, določen v skladu s prvim pododstavkom, posreduje sklep sodišču, ki je pristojno na podlagi nacionalnega prava.

Pristojno sodišče izvede zaprosilo za pravno pomoč v skladu z določbami nacionalnega prava. Po izvedbi pristojno sodišče organu, ki je določen v skladu s prvim pododstavkom, posreduje sklep, ki vsebuje zaprosilo za pravno pomoč, vse listine, ki se nanašajo na njegovo izvedbo, in stroškovnik. Te listine se pošljejo sodnemu tajniku.

Sodni tajnik zagotovi prevod zadevnih listin v jezik postopka.

4.   Splošno sodišče nosi stroške, ki so nastali v zvezi s pravno pomočjo, oziroma jih lahko v posameznem primeru naloži v plačilo strankam.

Člen 76

1.   Sodni tajnik sestavi zapisnik vsake obravnave. Predsednik in sodni tajnik podpišeta zapisnik. Zapisnik je javna listina.

2.   Stranke lahko pregledujejo zapisnike in poročila izvedencev v sodnem tajništvu ter na lastne stroške pridobijo njihove prepise.

Poglavje 3a

HITRI POSTOPEK

Člen 76a

1.   Splošno sodišče lahko na predlog tožeče ali tožene stranke, po opredelitvi drugih strank in generalnega pravobranilca sklene, da se zadeva obravnava po hitrem postopku, če posebna nujnost in okoliščine zadeve to zahtevajo.

Predlog za obravnavanje po hitrem postopku je treba vložiti s posebno vlogo ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo. V predlogu se lahko navede, da se določeni tožbeni razlogi ali trditve ali določeni deli tožbe ali odgovora na tožbo predložijo le v primeru, če zadeva ne bo obravnavana po hitrem postopku, zlasti tako, da se predlogu priložita skrajšana različica tožbe in seznam prilog, ki bodo upoštevane le, če bo zadeva obravnavana po hitrem postopku.

Z odstopanjem od člena 55 se prednostno obravnavajo zadeve, za katere je Splošno sodišče odločilo, da jih bo obravnavalo v hitrem postopku.

2.   V primeru, da je tožeča stranka v skladu z odstavkom 1 predlagala obravnavanje po hitrem postopku, je z odstopanjem od člena 46(1) rok za vložitev odgovora na tožbo en mesec. Če Splošno sodišče predlogu ne ugodi, se toženi stranki določi dodaten rok enega meseca za vložitev ali dopolnitev odgovora na tožbo. Roki iz tega pododstavka se lahko na podlagi člena 46(3) podaljšajo.

V okviru hitrega postopka se vloge iz členov 47(1) in 116(4) in (5) lahko vložijo le, če Splošno sodišče to dovoli v okviru ukrepov procesnega vodstva, sprejetih v skladu s členom 64.

3.   Brez poseganja v člen 48 lahko stranke med ustnim postopkom dopolnijo svoje trditve in predložijo nove dokazne predloge. Stranke morajo navesti razloge za zamudo pri njihovi predložitvi.

4.   Splošno sodišče lahko v sklepu o obravnavanju po hitrem postopku določi pogoje glede obsega in predstavitve vlog strank, nadaljnjega poteka postopka ali tožbenih razlogov in trditev, o katerih bo Splošno sodišče moralo odločiti.

Če katera od strank ne izpolni katerega od teh pogojev, se sklep o obravnavanju po hitrem postopku lahko razveljavi. Postopek se nato nadaljuje po rednem postopku.

Poglavje 4

PREKINITEV POSTOPKA IN ODSTOP ZADEVE V ODLOČANJE SODIŠČU

Člen 77

Brez poseganja v člene 123(4), 128 in 129(4) se postopek, ki poteka, prekine:

(a)	v primerih iz tretjega odstavka člena 54 Statuta;

(b)	če se na Sodišču vloži pritožba zoper odločbo Splošnega sodišča, s katero je bilo delno odločeno po temelju ali o posameznem procesnem vprašanju glede ugovora nepristojnosti ali nedopustnosti ali s katero je bila zavrnjena intervencija;

(c)	na skupni predlog strank;

(d)	v drugih posebnih primerih, če to zahteva dobro delovanje sodnega organa.

Člen 78

Sklep o prekinitvi postopka sprejme predsednik po opredelitvi strank in generalnega pravobranilca; predsednik lahko zadevo predloži v odločanje Splošnemu sodišču. O nadaljevanju postopka se sprejme sklep po istem postopku. Sklepi iz tega odstavka se vročijo strankam.

Člen 79

1.   Prekinitev postopka nastopi z dnem, ki je naveden v sklepu o prekinitvi, oziroma če ta dan ni določen, z dnem izdaje sklepa.

Med prekinitvijo postopka za stranke prenehajo teči vsi procesni roki z izjemo roka, določenega v členu 115(1) glede intervencije.

2.   Kadar sklep o prekinitvi postopka ne določa dolžine prekinitve, traja prekinitev do dneva, navedenega v sklepu o nadaljevanju postopka, oziroma če ta dan ni določen, do dne izdaje tega sklepa.

Procesni roki začnejo teči znova od dneva, ko se postopek nadaljuje.

Člen 80

Splošno sodišče sklene o odstopu zadeve v odločanje Sodišču iz tretjega odstavka člena 54 Statuta s sklepom, ki se vroči strankam.

Poglavje 5

SODBE

Člen 81

Sodba obsega:

—	navedbo, da jo je izreklo Splošno sodišče,

—	datum razglasitve,

—	imena predsednika in drugih sodnikov, ki so odločali v zadevi,

—	ime generalnega pravobranilca, če je bil v zadevi določen,

—	ime sodnega tajnika,

—	navedbo strank,

—	imena zastopnikov, svetovalcev in odvetnikov strank,

—	predloge strank,

—	odvisno od primera navedbo o tem, ali je generalni pravobranilec predstavil svoje sklepne predloge,

—	povzetek dejanskega stanja,

—	obrazložitev,

—	izrek, vključno z odločbo o stroških.

Člen 82

1.   Sodba se razglasi na javni obravnavi; stranke se vabi na razglasitev.

2.   Izvirnik sodbe, ki ga podpišejo predsednik in sodniki, ki so odločali v zadevi, ter sodni tajnik, se zapečati in shrani v sodnem tajništvu; strankam se vroči overjen prepis.

3.   Sodni tajnik na izvirnik sodbe vpiše dan njene razglasitve.

Člen 83

Sodba postane pravnomočna z dnem razglasitve ob upoštevanju določb člena 60 Statuta.

Člen 84

1.   Brez poseganja v določbe, ki se nanašajo na razlago sodb, lahko Splošno sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, kadar je le-ta podan v dveh tednih po razglasitvi sodbe, v njej popravi pisne in računske pomote ter očitne pomanjkljivosti.

2.   Stranke, ki jih sodni tajnik ustrezno obvesti, lahko v roku, ki ga določi predsednik, vložijo svoja pisna stališča.

3.   Splošno sodišče odloča o predlogu na nejavni seji.

4.   Izvirnik popravnega sklepa se priloži izvirniku popravljene sodbe. Na robu izvirnika popravljene sodbe se naredi zaznamek o tem sklepu.

Člen 85

Če Splošno sodišče ni odločilo o stroških, lahko stranke v roku enega meseca po vročitvi sodbe Splošnemu sodišču predlagajo, naj se sodba dopolni.

Predlog za dopolnitev sodbe se vroči nasprotni stranki, predsednik določi rok, v katerem lahko le-ta predloži pisna stališča.

Po predložitvi teh pisnih stališč in po opredelitvi generalnega pravobranilca Splošno sodišče odloči o dopustnosti in o utemeljenosti predloga.

Člen 86

Sodni tajnik poskrbi za objavo zbirke odločb Splošnega sodišča.

Poglavje 6

STROŠKI

Člen 87

1.   Sodba ali sklep, s katerim se postopek konča, vsebuje odločbo o stroških.

2.   Neuspeli stranki se naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.

Če je neuspelih strank več, Splošno sodišče odloči o porazdelitvi stroškov.

3.   Če vsaka stranka uspe samo deloma ali v izjemnih okoliščinah, lahko Splošno sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Splošno sodišče lahko stranki, čeprav je uspela, naloži plačilo stroškov, za katere meni, da jih je ta stranka brez razloga ali iz nagajivosti povzročila nasprotni stranki.

4.   Države članice in institucije, ki se kot intervenienti udeležijo postopka, nosijo svoje stroške.

Države pogodbenice Sporazuma EGP, razen držav članic, ter Nadzorni organ EFTE nosijo svoje stroške, kadar intervenirajo v postopku.

Splošno sodišče lahko intervenientu, ki ni eden izmed subjektov iz zgornjih dveh pododstavkov te točke, naloži, da nosi svoje stroške.

5.   Stranki, ki odstopi, se naloži plačilo stroškov, če jih je nasprotna stranka v pisnih stališčih glede odstopa priglasila. Na predlog stranke, ki odstopi, nosi stroške nasprotna stranka, če ravnanje le-te to upravičuje.

Če se stranke sporazumejo gleda plačila stroškov, se njihov dogovor povzame v odločbo o stroških.

Če stranke stroškov ne priglasijo, vsaka stranka nosi svoje stroške.

6.   Če se postopek ustavi, o stroških odloči Splošno sodišče po lastni presoji.

Člen 88

Brez poseganja v drugi pododstavek člena 87(3) nosijo institucije svoje stroške v delovnopravnih sporih med Unijo in njenimi uslužbenci.

Člen 89

Stroške, ki jih ima stranka v zvezi z izvršbo odločbe Sodišča, mora nasprotna stranka povrniti po tarifi, ki velja v državi, v kateri se izvršba opravi.

Člen 90

Postopek na Splošnem sodišču je brezplačen ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)	če stranka povzroči Splošnemu sodišču stroške, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, ji lahko Splošno sodišče naloži, da jih povrne;

(b)	kadar se na zahtevo stranke opravi kopiranje ali prevajanje, plača stroške ta stranka po tarifi iz člena 24(5), če sodni tajnik meni, da presegajo običajni znesek.

Člen 91

Brez poseganja v določbe prejšnjega člena štejejo za stroške, ki se lahko povrnejo:

(a)	zneski, ki se izplačajo pričam in izvedencem po členu 74;

(b)	nujni izdatki, ki jih imajo stranke zaradi postopka, predvsem potni stroški in dnevnice ter nagrada zastopnikov, svetovalcev ali odvetnikov.

Člen 92

1.   Če pride do spora glede stroškov, ki se lahko povrnejo, Splošno sodišče na predlog zadevne stranke in po opredelitvi nasprotne stranke odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.

2.   Stranke lahko za namen izvršbe zaprosijo za overjen prepis takšnega sklepa.

Člen 93

1.   Blagajna Splošnega sodišča in njeni dolžniki opravljajo plačila v eurih.

2.   Kadar so bili stroški, ki se povrnejo, priglašeni v drugi valuti, in ne v eurih, ali so bila dejanja, zaradi katerih se dolguje plačilo, opravljena v državi, v kateri euro ni plačilno sredstvo, se preračun opravi po referenčnem menjalnem tečaju Evropske centralne banke na dan plačila.

Poglavje 7

PRAVNA POMOČ

Člen 94

1.   Da bi zagotovili dejanski dostop do sodnega varstva, se pravna pomoč v postopkih pred Splošnim sodiščem odobri ob spoštovanju pravil, ki sledijo.

Pravna pomoč obsega vse ali del stroškov, ki se nanašajo na pomoč in zastopanje pred Splošnim sodiščem. Te stroške prevzame blagajna Splošnega sodišča.

2.   Pravico do pravne pomoči ima vsaka fizična oseba, ki je zaradi svojega premoženjskega stanja v celoti ali delno nesposobna nositi stroške iz odstavka 1.

Premoženjsko stanje se oceni ob upoštevanju objektivnih elementov, kot so dohodki, premoženje in družinske razmere.

3.   Pravna pomoč se zavrne, če je pravno sredstvo, v zvezi s katerim je bila zaprošena pomoč, očitno nedopustno ali očitno neutemeljeno.

Člen 95

1.   Za pravno pomoč se lahko zaprosi pred vložitvijo pravnega sredstva ali po njej.

Vloge ni treba vložiti po odvetniku.

2.   Vlogi je treba priložiti podatke in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, kot na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa, iz katerega je razvidno prosilčevo premoženjsko stanje.

Če se vloga vloži pred vložitvijo pravnega sredstva, mora prosilec v njej na kratko navesti predmet nameravanega pravnega sredstva, dejstva v zadevi in trditve, ki pravno sredstvo utemeljujejo. Vlogi je treba priložiti ustrezna dokazila.

3.   Splošno sodišče lahko v skladu s členom 150 določi, da je za vlogo za pravno pomoč obvezna uporaba obrazca.

Člen 96

1.   Preden odloči o vlogi za pravno pomoč, Splošno sodišče povabi nasprotno stranko, da predloži svoja pisna stališča, razen če je že na prvi pogled iz predloženih podatkov razvidno, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 94(2) oziroma da so izpolnjeni pogoji iz člena 94(3).

2.   O vlogi za pravno pomoč odloči predsednik s sklepom. Vprašanje lahko predloži v odločanje Splošnemu sodišču.

Sklep o zavrnitvi pravne pomoči mora biti obrazložen.

3.   V sklepu o odobritvi pravne pomoči se prosilcu določi odvetnik, ki ga bo zastopal.

Če prosilec sam ne predlaga odvetnika oziroma če Splošno sodišče meni, da njegovi izbiri ne more ugoditi, sodni tajnik sklep o odobritvi pravne pomoči in prepis vloge za pravno pomoč pošlje pristojnemu organu zadevne države članice iz Priloge II k Dodatku k Poslovniku Sodišča. Odvetnik, ki bo zastopal prosilca, se določi ob upoštevanju predlogov, ki jih posreduje pristojni organ.

V sklepu o odobritvi pravne pomoči se lahko določi znesek, ki bo izplačan odvetniku, ki bo zadevno osebo zastopal, ali se določi najvišji znesek za stroške in nagrado odvetnika, ki ga načeloma ni mogoče preseči. V sklepu se lahko določi prispevek prosilca k stroškom iz člena 94(1), pri čemer se upošteva njegovo premoženjsko stanje.

4.   Z vložitvijo vloge za pravno pomoč preneha teči rok za vložitev pravnega sredstva, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o tej vlogi odločeno ali, v primerih iz drugega pododstavka odstavka 3, sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal.

5.   Če se okoliščine, na podlagi katerih je bila odobrena pravna pomoč, med postopkom spremenijo, lahko predsednik bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog in po opredelitvi zadevne osebe odobreno pravno pomoč odvzame. Vprašanje lahko predloži v odločanje Splošnemu sodišču.

Sklep o odvzemu pravne pomoči mora biti obrazložen.

6.   Zoper sklepe na podlagi tega člena ni pravnega sredstva.

Člen 97

1.   V primeru odobritve pravne pomoči lahko predsednik na predlog odvetnika zadevne osebe odloči, da se odvetniku izplača predujem.

2.   Če mora upravičenec do pravne pomoči na podlagi odločbe, s katero se postopek konča, nositi svoje lastne stroške, predsednik z obrazloženim sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva, odloči o stroških in nagradi odvetnika, ki jih nosi blagajna Splošnega sodišča. Vprašanje lahko predloži v odločanje Splošnemu sodišču.

3.   Če Splošno sodišče v odločbi, s katero se postopek konča, naloži plačilo stroškov upravičenca do pravne pomoči drugi stranki, mora ta stranka blagajni Splošnega sodišča povrniti zneske, ki so bili izplačani iz naslova pomoči.

V primeru izpodbijanja ali če stranka zahteve sodnega tajnika za povrnitev teh zneskov ne izpolni, predsednik odloči z obrazloženim sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva. Predsednik lahko vprašanje predloži v odločanje Splošnemu sodišču.

4.   Če je upravičenec do pravne pomoči neuspela stranka, lahko Splošno sodišče pri odločanju o stroških iz razlogov pravičnosti v odločbi, s katero se postopek konča, naloži, da ena ali več strank nosi svoje stroške, ali odloči, da te stroške v celoti ali delno prevzame blagajna Splošnega sodišča iz naslova pravne pomoči.

Poglavje 8

ODSTOP

Člen 98

Če se stranke, preden Splošno sodišče izda svojo odločbo, sporazumejo o rešitvi spora in sporočijo Splošnemu sodišču, da se odpovedujejo svojim zahtevkom, predsednik odredi, naj se zadeva izbriše iz vpisnika in odloči o stroških v skladu s členom 87(5), ob upoštevanju predlogov, ki so jih v zvezi s stroški podale stranke.

Ta določba se ne uporablja za tožbe na podlagi členov 263 in 265 PDEU.

Člen 99

Če tožeča stranka pisno obvesti Splošno sodišče, da umika tožbo, predsednik odredi, naj se zadeva izbriše iz vpisnika, in odloči o stroških v skladu s členom 87(5).

Poglavje 9

VROČANJE

Člen 100

1.   Vročitve pisanj, ki jih določa ta poslovnik, opravi sodni tajnik tako, da naslovnikovemu pooblaščencu za vročitev vroči pisanje bodisi s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno dostavo proti potrdilu o prejemu.

Sodni tajnik pripravi in overi prepise pisanj, ki jih je treba vročiti, razen če stranke same priskrbijo prepise v skladu s členom 43(1) tega poslovnika.

2.   Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 44(2) naslovnik soglaša, da se vročitev opravi po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja, se vročitev vseh procesnih aktov, vključno s sodbami in sklepi Splošnega sodišča, lahko opravi na tak način.

Sodbe in sklepi, o katerih se v skladu s členom 55 Statuta obvesti države članice in institucije, ki niso bile stranke v sporu, se jim pošljejo po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja.

Če tak prenos zaradi tehničnih razlogov ali zaradi obsega akta ni izvedljiv, se vročitev naslovniku, kadar ta ni navedel naslova za vročanje, opravi po postopku iz odstavka 1 tega člena. O tem se naslovnika obvesti po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja. Šteje se torej, da je priporočena pošiljka vročena naslovniku desetega dne po oddaji le-te na poštnem uradu kraja, v katerem ima Splošno sodišče sedež, razen če je iz povratnice razvidno, da je bila pošiljka prejeta na drug dan ali če naslovnik obvesti sodnega tajnika v roku treh tednov po obvestitvi po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja, da pisanja, ki naj bi se mu vročilo, ni prejel.

Poglavje 10

ROKI

Člen 101

1.   Procesni roki, ki jih določajo Pogodbe, Statut ali ta poslovnik, se računajo na naslednji način:

(a)	če se rok, določen po dnevih, tednih, mesecih ali letih, računa od trenutka, ko nastopi neko dejstvo ali se opravi neko dejanje, se dan, ko je dejstvo nastopilo ali je bilo dejanje opravljeno, ne všteva v rok;

(b)

rok, določen po tednih, mesecih ali letih, se izteče s pretekom tistega dne v tednu, mesecu ali letu, ki se po svojem imenu ali številki ujema z dnem, ko je nastopilo dejstvo ali je bilo opravljeno dejanje, od katerega je začel rok teči. Če v roku, ki je določen po mesecih oziroma po letih, v zadnjem mesecu ni dneva, ko naj bi se rok iztekel, se rok izteče z iztekom zadnjega dneva v tem mesecu;

(c)	če je rok določen po mesecih in po dnevih, se najprej štejejo meseci, potem pa dnevi;

(d)	v rok se vštevajo dela prosti dnevi in uradni prazniki, nedelje in sobote;

(e)	roki tečejo v času sodnih počitnic.

2.   Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Seznam praznikov in dela prostih dni, ki ga sestavi Sodišče in ga objavi v Uradnem listu Evropske unije, se uporablja tudi za Splošno sodišče.

Člen 102

1.   Kadar začne teči rok za vložitev tožbe proti aktu institucije z dnem objave akta, se rok za namene člena 101(1)(a) računa po izteku 14. dne po objavi akta v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Procesni roki se zaradi oddaljenosti podaljšajo za enkratno obdobje desetih dni.

Člen 103

1.   Vse roke, določene s tem poslovnikom, lahko podaljša tisti, ki jih je določil.

2.   Predsednik lahko prenese na sodnega tajnika pooblastilo za določanje oziroma podaljševanje rokov, za katerih določanje ali podaljševanje je na podlagi tega poslovnika pristojen sam.

NASLOV III

POSEBNI POSTOPKI

Poglavje 1

ODLOG IZVRŠITVE IN DRUGE ZAČASNE ODREDBE

Člen 104

1.   Predlog za odlog izvršitve akta institucije v skladu s členoma 278 PDEU in 157 PESAE je dopusten le, če predlagatelj ta akt s tožbo izpodbija pred Splošnim sodiščem.

Predlog za izdajo drugih vrst začasnih odredb na podlagi člena 279 PDEU je dopusten le, če ga vloži stranka v zadevi, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem, in če se nanaša na to zadevo.

2.   V predlogu iz odstavka 1 tega člena je treba navesti predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe.

3.   Predlog se vloži z ločenim aktom v skladu z zahtevami členov 43 in 44.

Člen 105

1.   Predlog se vroči nasprotni stranki, ki ji predsednik Splošnega sodišča določi kratek rok, v katerem lahko poda pisna ali ustna stališča.

2.   Predsednik Splošnega sodišča lahko, če oceni, da je to potrebno, odredi izvedbo pripravljalnega postopka.

Predsednik Splošnega sodišča lahko ugodi predlogu, še preden je nasprotna stranka predložila svoja stališča. Ta sklep se lahko pozneje spremeni ali razveljavi tudi po uradni dolžnosti.

Člen 106

Predsednika Splošnega sodišča v primeru, če je odsoten ali če ne sme opravljati sodniške funkcije, nadomešča kot sodnika za začasne odredbe drug sodnik, ki je določen pod pogoji iz sklepa Splošnega sodišča in v skladu s členom 10.

Člen 107

1.   O predlogu se odloči z obrazloženim sklepom. Sklep se nemudoma vroči strankam.

2.   Izvršba sklepa je lahko pogojena s predlagateljevim pologom varščine, katere znesek in vrsta se določita glede na okoliščine.

3.   Začasna odredba je lahko časovno omejena. Če ni glede trajanja začasne odredbe določeno kaj drugega, preneha veljati z dnem razglasitve končne sodbe.

4.   Sklep ima samo začasni učinek in v ničemer ne posega v odločbo Splošnega sodišča po temelju.

Člen 108

Na predlog stranke se lahko sklep kadarkoli spremeni ali razveljavi zaradi spremenjenih okoliščin.

Člen 109

Zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe ne preprečuje predlagatelju vložitve novega predloga, ki temelji na novih dejstvih.

Člen 110

Določbe tega poglavja se uporabljajo za predlog za odlog izvršbe odločbe Splošnega sodišča ali akta druge institucije, vložen na podlagi členov 280 in 299 PDEU ali člena 164 PESAE.

V sklepu, s katerim se ugodi predlogu, se določi, kadar je glede na okoliščine primera to potrebno, dan, ko začasna odredba preneha veljati.

Poglavje 2

PROCESNA VPRAŠANJA

Člen 111

Če Splošno sodišče očitno ni pristojno za odločanje o tožbi ali če je tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, lahko, ne da bi nadaljevalo postopek po opredelitvi generalnega pravobranilca, odloči z obrazloženim sklepom.

Člen 112

Zadeva se Sodišču zaradi očitne nepristojnosti odstopi z obrazloženim sklepom v skladu z drugim odstavkom člena 52 Statuta.

Člen 113

Splošno sodišče lahko kadar koli po uradni dolžnosti in po opredelitvi strank preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke javnega reda oziroma ali je tožba postala brezpredmetna in je treba postopek ustaviti; odločba se izda v skladu s členom 114(3) in (4).

Člen 114

1.   Če stranka predlaga, naj Splošno sodišče odloči o nedopustnosti, nepristojnosti ali drugem procesnem vprašanju, ne da bi odločalo o zadevi po temelju, mora svoj predlog vložiti z ločenim aktom.

Vloga obsega poleg predlogov še dejanske in pravne razloge ter v prilogi vse dokaze, na katere se stranka sklicuje.

2.   Po vložitvi predloga predsednik določi rok, v katerem lahko nasprotna stranka pisno poda svoje predloge ter dejanske in pravne trditve.

3.   Razen če Splošno sodišče ne odloči drugače, se ta predlog obravnava ustno.

4.   Splošno sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči o predlogu ali pa odločanje o njem pridrži za končno odločbo. Zadevo odstopi v odločanje Sodišču, če je le to pristojno za odločanje o njej.

Če Splošno sodišče zavrne predlog ali odločanje o njem pridrži za končno odločbo, predsednik določi nove roke za obravnavanje zadeve.

Poglavje 3

INTERVENCIJA

Člen 115

1.   Predlog za intervencijo se lahko vloži najpozneje v šestih tednih po objavi obvestila iz člena 24(6) oziroma ob upoštevanju pogojev iz člena 116(6) pred sklepom o začetku ustnega postopka iz člena 53.

2.   Predlog za intervencijo obsega:

(a)	navedbo zadeve;

(b)	navedbo strank;

(c)	ime in naslov intervenienta;

(d)	intervenientov naslov za vročanje v kraju, v katerem ima Splošno sodišče sedež;

(e)	predloge, v podporo katerih se hoče intervenient pridružiti postopku;

(f)	navedbo okoliščin, ki izkazujejo pravico do intervencije, kadar je predlog vložen na podlagi drugega ali tretjega odstavka člena 40 Statuta.

Uporabljajo se določbe členov 43 in 44.

3.   Zastopanje intervenienta ureja člen 19 Statuta.

Člen 116

1.   Predlog za intervencijo se vroči strankam.

Preden odloči o predlogu za intervencijo, predsednik omogoči strankam, da predstavijo svoja pisna ali ustna stališča.

Predsednik odloči o predlogu za intervencijo s sklepom, ali pa ga odstopi v odločanje Splošnemu sodišču. Sklep o zavrnitvi predloga mora biti obrazložen.

2.   Če predsednik dopusti intervencijo in je bil predlog vložen v roku šestih tednov, kot to določa člen 115(1), prejme intervenient prepis vseh procesnih aktov, ki so bili vročeni strankam. Vendar pa lahko predsednik na predlog stranke izloči tajne ali zaupne listine.

3.   Intervenient mora sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je, ko vanj vstopi.

4.   Predsednik v primerih iz odstavka 2 zgoraj določi rok, v katerem lahko intervenient predloži intervencijsko vlogo.

Intervencijska vloga obsega:

(a)	predlog intervenienta, s katerim ta delno ali v celoti podpira predloge stranke ali jim nasprotuje;

(b)	razloge in trditve intervenienta;

(c)	po potrebi dokazne predloge.

5.   Po vložitvi intervencijske vloge predsednik po potrebi določi rok, v katerem lahko stranke odgovorijo na to pisno vlogo.

6.   Če je predlog za intervencijo vložen po izteku roka šestih tednov iz člena 115(1), lahko intervenient na podlagi poročila za obravnavo, ki mu je sporočen, predstavi svoje stališče v ustnem postopku.

Poglavje 4

SODBE SPLOŠNEGA SODIŠČA PO RAZVELJAVITVI IN VRNITVI V NOVO ODLOČANJE

Člen 117

Če Sodišče razveljavi sodbo ali sklep Splošnega sodišča in vrne slednjemu zadevo v novo odločanje, se postopek pred Splošnim sodiščem začne s sodbo, s katero sta bila sodba ali sklep razveljavljena.

Člen 118

1.   Če Sodišče razveljavi sodbo ali sklep senata, lahko predsednik Splošnega sodišča dodeli zadevo drugemu senatu, ki ga sestavlja enako število sodnikov.

2.   Če Sodišče razveljavi sodbo ali sklep Splošnega sodišča, ki ga je izdalo na občni seji ali v velikem senatu, se zadeva dodeli sestavi Splošnega sodišča, ki je izdala zadevno odločbo.

2a. Če Sodišče razveljavi sodbo ali sklep, ki ga je izdal sodnik posameznik, dodeli predsednik Splošnega sodišča zadevo senatu treh sodnikov, katerega član ni navedeni sodnik.

3.   V primerih iz odstavkov 1, 2 in 2a tega člena se uporabljajo členi 13(2), 14(1) in 51.

Člen 119

1.   Če je pisni postopek pred Splošnim sodiščem v trenutku, ko je bila izdana razveljavitvena sodba, zaključen v zvezi s sodbo, ki je vrnjena v novo sojenje, se postopek nadaljuje, kot sledi:

(a)	tožeča stranka lahko v dveh mesecih od vročitve sodbe Sodišča poda pisna stališča;

(b)	tožena stranka lahko v enem mesecu po vročitvi navedene vloge poda pisna stališča. Rok, ki je na voljo toženi stranki za vložitev navedene vloge, ne more biti krajši od dveh mesecev, ki se štejeta od dneva, ko ji je bila vročena sodba Sodišča;

(c)	intervenient lahko v enem mesecu, potem ko so mu bila sočasno vročena stališča tožeče in tožene stranke, poda pisna stališča. Rok, ki ga ima intervenient na razpolago za njihovo vložitev, ne sme biti krajši od dveh mesecev, ki se štejeta od dneva, ko mu je bila vročena sodba Sodišča.

2.   Če pisni postopek pred Splošnim sodiščem v trenutku, ko je bila izdana razveljavitvena sodba Sodišča, še ni bil zaključen, se nadaljuje na podlagi ukrepov procesnega vodstva, ki jih je sprejelo Splošno sodišče, v tisti fazi, v kateri se postopek nahaja.

3.   Splošno sodišče lahko, če okoliščine to upravičujejo, dovoli vložitev dodatnih vlog s pisnimi stališči.

Člen 120

Postopek poteka v skladu z določbami naslova II tega poslovnika.

Člen 121

Splošno sodišče odloči tako o stroških obravnave zadeve pred njim kot tudi o stroških pritožbenega postopka pred Sodiščem.

Poglavje 4a

ODLOČBE SPLOŠNEGA SODIŠČA PO PONOVNEM PREIZKUSU IN VRNITVI V NOVO ODLOČANJE

Člen 121a

Če Sodišče ponovno preizkusi sodbo ali sklep Splošnega sodišča in mu vrne zadevo v novo odločanje, se postopek pred Splošnim sodiščem začne s sodbo, s katero je bilo odločeno o vrnitvi v novo odločanje.

Člen 121b

1.   Če Sodišče vrne zadevo v novo odločanje, lahko predsednik Splošnega sodišča dodeli zadevo drugemu senatu, ki ga sestavlja enako število sodnikov kot v prvotnem senatu.

2.   Če Sodišče v novo odločanje vrne zadevo, o kateri je Splošno sodišče odločalo na občni seji ali v velikem senatu, se zadeva dodeli sestavi Splošnega sodišča, ki je izdala zadevno odločbo.

3.   V primerih iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo členi 13(2), 14(1) in 51(1).

Člen 121c

1.   V roku enega meseca od vročitve sodbe Sodišča lahko stranke iz postopka pred Splošnim sodiščem podajo pisna stališča glede učinkov te sodbe na rešitev spora. Tega roka ni mogoče podaljšati.

2.   Splošno sodišče lahko stranke iz postopka pred njim v okviru ukrepov procesnega vodstva pozove, naj predložijo vloge, in odloči, da se jih zasliši v ustnem postopku.

Člen 121d

Splošno sodišče odloči o stroških postopka, ki poteka pred njim po ponovnem preizkusu.

Poglavje 5

ZAMUDNA SODBA IN UGOVOR

Člen 122

1.   Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor, ne odgovori v pravilni obliki ali pravočasno, lahko tožeča stranka predlaga Splošnemu sodišču, naj ugodi njenim predlogom.

Ta predlog se vroči toženi stranki. Splošno sodišče lahko začne ustni postopek o tem predlogu.

2.   Splošno sodišče pred izdajo zamudne sodbe preveri, ali je tožba dopustna in so bile formalnosti v redu izpolnjene ter ali je izkazana utemeljenost predlogov tožeče stranke. Odredi lahko pripravljalne ukrepe.

3.   Zamudna sodba je izvršljiva. Vendar pa lahko Splošno sodišče dovoli odlog izvršitve, dokler ne odloči o ugovoru, vloženem v skladu z odstavkom 4, oziroma lahko izvršitev pogojuje z varščino, katere znesek in vrsta se določita glede na okoliščine; ta varščina se sprosti, če ugovor ni vložen ali če je zavrnjen.

4.   Zoper zamudno sodbo je dovoljen ugovor. Ugovor je treba vložiti v roku enega meseca od vročitve sodbe v obliki, ki jo določata člena 43 in 44.

5.   Po vročitvi ugovora predsednik nasprotni stranki določi rok, v katerem lahko ta predloži svoja pisna stališča.

Nadaljevanje postopka poteka v skladu z naslovom II tega poslovnika.

6.   Splošno sodišče odloči s sodbo, zoper katero ugovor ni dovoljen. Izvirnik te sodbe se priloži izvirniku zamudne sodbe. Na robu izvirnika zamudne sodbe se naredi zaznamek o sodbi, izdani na podlagi ugovora.

Poglavje 6

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

Oddelek 1 – Ugovor tretjega

Člen 123

1.   Za ugovor tretjega se uporabljata člena 43 in 44; poleg tega je treba še navesti:

(a)	izpodbijano sodbo;

(b)	kako ta sodba posega v pravice tretjega, ki vlaga ugovor;

(c)	razloge, zaradi katerih se tretji, ki vlaga ugovor, ni mogel udeležiti postopka v glavni stvari pred Splošnim sodiščem.

Ugovor se vloži zoper vse stranke v postopku v glavni stvari.

Če je bila sodba objavljena v Uradnem listu Evropske unije, je treba ugovor vložiti v dveh mesecih po njeni objavi.

2.   Splošno sodišče lahko na predlog tretjega odloži izvršitev sodbe. Uporabljajo se določbe iz naslova III poglavja 1.

3.   Izpodbijana sodba se ustrezno spremeni v delu, v katerem se ugovoru tretjega ugodi.

Izvirnik sodbe na podlagi ugovora tretjega se priloži izvirniku izpodbijane sodbe. Na robu izvirnika izpodbijane sodbe se naredi zaznamek o sodbi, izdani na podlagi ugovora tretjega.

4.   Če sta zoper isto sodbo Splošnega sodišča vložena pritožba pred Sodiščem in ugovor tretjega pred Splošnim sodiščem, lahko Splošno sodišče po opredelitvi strank prekine postopek, vse dokler Sodišče ne izda svoje sodbe.

Člen 124

Ugovor tretjega se dodeli senatu, ki je izdal sodbo, zoper katero je vložen ugovor; če je Splošno sodišče izdalo sodbo na občni seji ali v velikem senatu, se ugovor dodeli slednjima. Če je sodbo izdal sodnik posameznik, se ugovor tretjega dodeli temu sodniku.

Oddelek 2 – Obnova postopka

Člen 125

Brez poseganja v rok desetih let iz tretjega odstavka člena 44 Statuta se predlog za obnovo postopka vloži najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je predlagatelj zvedel za dejstva, na katerih temelji predlog.

Člen 126

1.   Za predlog za obnovo postopka se uporabljata člena 43 in 44; poleg tega je treba še navesti:

(a)	izpodbijano sodbo;

(b)	v katerem delu se sodba izpodbija;

(c)	opredelitev dejstev, na katerih predlog temelji;

(d)	dokazne predloge, ki izkazujejo obstoj dejstev, ki upravičujejo obnovo postopka, in izkazati, da je bil spoštovan rok iz člena 125.

2.   Predlog za obnovo je treba vložiti zoper vse stranke v zadevi, v kateri je bila izdana izpodbijana sodba.

Člen 127

1.   Predlog za obnovo se dodeli senatu, ki je izdal sodbo, ki je predmet predloga za obnovo; če je Splošno sodišče izdalo sodbo na občni seji ali v velikem senatu, se predlog dodeli slednjima. Če je sodbo izdal sodnik posameznik, se predlog za obnovo dodeli temu sodniku.

2.   Splošno sodišče, ne da bi odločalo po temelju, s sodbo odloči o dopustnosti predloga za obnovo postopka na podlagi pisnih stališč strank in po opredelitvi generalnega pravobranilca.

3.   Če Splošno sodišče odloči, da je predlog dopusten, nadaljuje odločanje po temelju in odloči s sodbo v skladu s tem poslovnikom.

4.   Izvirnik po temelju izdane sodbe v obnovljenem postopku se priloži izvirniku izpodbijane sodbe. Na robu izvirnika izpodbijane sodbe se naredi zaznamek o sodbi po temelju, izdani v obnovljenem postopku.

Člen 128

Če sta zoper isto sodbo Splošnega sodišča vložena pritožba pred Sodiščem in predlog za obnovo pred Splošnim sodiščem, lahko Splošno sodišče po opredelitvi strank prekine postopek, vse dokler Sodišče ne izda sodbe.

Oddelek 3 – Razlaga sodb

Člen 129

1.   Predlog za razlago sodbe se vloži v skladu s členoma 43 in 44. V njem je poleg tega treba navesti:

(a)	zadevno sodbo;

(b)	besedilo, katerega razlaga se predlaga.

Predlog za razlago je treba vložiti zoper vse stranke v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, katere razlaga se predlaga.

2.   Predlog za razlago se dodeli senatu, ki je izdal sodbo, glede katere je vložen predlog; če je Splošno sodišče izdalo sodbo na občni seji ali v velikem senatu, se predlog dodeli slednjima. Če je sodbo izdal sodnik posameznik, se predlog dodeli temu sodniku.

3.   Sodišče odloči s sodbo potem, ko je strankam omogočilo, da predložijo svoja stališča, in po opredelitvi generalnega pravobranilca.

Izvirnik sodbe o razlagi se priloži izvirniku sodbe, ki je predmet razlage. Na robu izvirnika sodbe, ki je predmet razlage, se napravi zaznamek o sodbi o razlagi.

4.   Če se pritožba na Sodišče in predlog za razlago na Splošnem sodišču nanašata na isto sodbo Splošnega sodišča, lahko Splošno sodišče po opredelitvi strank prekine postopek, vse dokler Sodišče ne izda sodbe.

NASLOV IV

SPORI GLEDE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

Člen 130

1.   Ob upoštevanju posebnih določb tega naslova se določbe tega poslovnika uporabljajo v postopkih s tožbami, vloženimi proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in proti Uradu Skupnosti za rastlinske sorte, v nadaljevanju oba „Urad“, glede uporabe določb o intelektualni lastnini.

2.   Določbe tega naslova se ne uporabljajo za tožbe, ki so vložene neposredno proti Uradu brez postopka pred odborom za pritožbe.

Člen 131

1.   Tožba mora biti sestavljena v enem izmed jezikov iz člena 35(1), ki ga izbere tožeča stranka.

2.   Jezik postopka je tisti, v katerem je sestavljena tožba, če je tožeča stranka edina stranka v postopku pred odborom za pritožbe ali če nobena druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe temu ne ugovarja v roku, ki ga po vložitvi tožbe v ta namen določi sodni tajnik.

Če stranke v postopku pred odborom za pritožbe v navedenem roku obvestijo sodnega tajnika o tem, da so se sporazumele o izbiri enega izmed jezikov iz člena 35(1) kot jezika postopka, postane ta jezik postopka pred Splošnim sodiščem.

Če je vložen ugovor zoper izbiro jezika postopka, ki ga je izbrala tožeča stranka v zgoraj navedenem roku, in če se stranke iz postopka pred odborom za pritožbe ne sporazumejo o jeziku postopka, je jezik postopka tisti, v katerem je bila sestavljena zadevna prijava za registracijo pri Uradu. Če pa predsednik po vložitvi obrazloženega predloga ene od strank in po opredelitvi drugih strank ugotovi, da uporaba tega jezika ne bi omogočila vsem strankam iz postopka pred odborom za pritožbe slediti postopku in zastopati svojih koristi in da le uporaba nekega drugega jezika izmed tistih iz člena 35(1) rešuje ta položaj, lahko določi ta drugi jezik kot jezik postopka; predsednik lahko zadevo predloži Splošnemu sodišču v odločanje.

3.   Tožeča stranka lahko v pisnih vlogah in drugih pisanjih, naslovljenih na Splošno sodišče, in v teku ustnega postopka uporablja jezik, ki ga je izbrala v skladu z odstavkom 1, vsaka druga stranka pa lahko uporablja jezik, ki ga izbere izmed jezikov iz člena 35(1).

4.   Če postane na podlagi odstavka 2 jezik postopka drug jezik kot tisti, v katerem je sestavljena tožba, sodni tajnik poskrbi za prevod tožbe v jezik postopka.

Vsaka stranka je v skladu z odstavkom 3 dolžna v primernem roku, ki ji ga določi sodni tajnik, predložiti v jeziku postopka prevode vseh pisnih vlog in pisanj, razen tožbe, ki jih je vložila v jeziku, ki ni jezik postopka. Točnost tega prevoda, ki je v smislu člena 37 verodostojen, mora overiti stranka, ki ga predloži. Če prevod ni predložen v roku, se zadevna vloga ali procesni akt izloči iz spisa.

Sodni tajnik poskrbi, da se vse, kar je izrečeno med ustnim postopkom, prevede v jezik postopka, na predlog ene od strank pa tudi v jezik, ki ga ta stranka uporablja v skladu z odstavkom 3.

Člen 132

1.   Brez poseganja v člen 44 mora tožba vsebovati imena vseh strank v postopku pred odborom za pritožbe ter naslove, ki so jih te sporočile za namen vročanja v tem postopku.

Tožbi je treba priložiti izpodbijano odločbo odbora za pritožbe. Dan, ko je ta odločba bila vročena tožeči stranki, mora biti naveden.

2.   Če tožba ni v skladu z odstavkom 1, se uporabi člen 44(6).

Člen 133

1.   Sodni tajnik obvesti o vložitvi tožbe Urad in vse stranke v postopku pred odborom za pritožbe. Tožbo vroči po določitvi jezika postopka v skladu s členom 131(2).

2.   Tožba se vroči Uradu kot toženi stranki in drugim strankam v postopku pred odborom za pritožbe, ki niso tožeče stranke. Vročitev se opravi v jeziku postopka.

Vročitev tožbe eni od strank v postopku pred odborom za pritožbe se opravi s priporočeno poštno pošiljko s povratnico na naslov, ki ga je zadevna stranka navedla za vročitve v postopku pred pritožbenim senatom.

3.   Po opravljeni vročitvi tožbe Urad pošlje Splošnemu sodišču spis postopka pred odborom za pritožbe.

Člen 134

1.   Druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe z izjemo tožeče stranke se lahko udeležijo postopka pred Splošnim sodiščem kot intervenienti, če v predpisani obliki in pravočasno odgovorijo na tožbo.

2.   Intervenienti iz odstavka 1 imajo v postopku enake procesne pravice kot stranke.

Podprejo lahko predloge stranke, podajo svoje predloge ter navajajo razloge, ki se razlikujejo od tistih, ki jih predlagajo stranke.

3.   Intervenient iz odstavka 1 lahko v svojem odgovoru na tožbo, ki ga vloži v skladu s členom 135(1), predlaga razveljavitev ali spremembo odločbe odbora za pritožbe glede vprašanja, ki v tožbi ni navedeno, in na podlagi razlogov, ki v tožbi niso navedeni.

Ti predlogi ali razlogi, ki so navedeni v odgovoru na tožbo intervenienta, postanejo brezpredmetni ob odstopu tožeče stranke.

4.   Z odstopanjem od člena 122 se postopek o zamudni sodbi ne uporablja, če intervenient iz odstavka 1 tega člena v predpisani obliki in pravočasno odgovori na tožbo.

Člen 135

1.   Urad in druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe z izjemo tožeče stranke na tožbo odgovorijo v roku dveh mesecev od njene vročitve.

Za odgovor na tožbo se uporabi člen 46.

2.   Tožba in odgovor na tožbo se lahko dopolnita z replikami in duplikami strank, kar lahko storijo tudi intervenienti iz člena 134(1), kadar predsednik na obrazložen predlog, ki je vložen v dveh tednih po vročitvi odgovorov na tožbo ali replik, to presodi za potrebno in dovoli zadevni stranki, da zagovarja svoje stališče.

Predsednik določi rok za vložitev navedenih pisnih vlog.

3.   Brez poseganja v zgoraj navedeno lahko v primerih iz člena 134(3) druge stranke v roku dveh mesecev od vročitve odgovora na tožbo vložijo pisno vlogo, ki se omeji na predloge in tožbene razloge, ki jih je intervenient prvič postavil in navedel v odgovoru na tožbo. Predsednik lahko ta rok podaljša na obrazložen predlog zadevne stranke.

4.   S pisnimi vlogami strank ni mogoče spremeniti predmeta postopka pred odborom za pritožbe.

Člen 135a

Po vložitvi vlog iz člena 135(1) in odvisno od primera tudi iz člena 135(2) in (3) lahko Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca ter po opredelitvi generalnega pravobranilca in strank odloči, da ne bo opravilo ustnega postopka, razen če ena od strank vloži predlog, v katerem navede razloge, zaradi katerih želi biti slišana. Predlog se vloži v roku enega meseca po tem, ko je bila stranka obveščena o koncu pisnega postopka. Predsednik lahko ta rok podaljša.

Člen 136

1.   Če se tožbi zoper odločbo odbora za pritožbe ugodi, lahko Splošno sodišče sklene, da Urad nosi le svoje stroške.

2.   Stroški, ki so bili za stranke v postopku pred odborom za pritožbe nujni, in stroški, ki so nastali zaradi vložitve prevodov pisnih vlog ali pisanj v jezik postopka iz drugega pododstavka člena 131(4), se štejejo za stroške, ki se lahko povrnejo.

Če so predloženi netočni prevodi, se uporabi drugi pododstavek člena 87(3).

NASLOV V

PRITOŽBE ZOPER ODLOČBE SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

Člen 136a

Če je zoper odločbe Sodišča za uslužbence na podlagi členov 9 in 10 Priloge k Statutu vložena pritožba, je jezik postopka tisti, v katerem je bila sestavljena odločba Sodišča za uslužbence, ki je predmet te pritožbe, brez poseganja v člen 35(2)(b) in (c) ter (3), četrti pododstavek, tega poslovnika.

Člen 137

1.   Pritožba se vloži z vlogo pri sodnem tajništvu Splošnega sodišča ali Sodišča za uslužbence.

2.   Sodno tajništvo Sodišča za uslužbence nemudoma pošlje sodnemu tajništvu Splošnega sodišča prvostopenjski spis in po potrebi tudi pritožbo.

Člen 138

1.   Pritožba obsega:

(a)	ime in naslov pritožnika;

(b)	imena drugih strank v postopku pred Sodiščem za uslužbence;

(c)	pritožbene razloge in pravne trditve;

(d)	predloge pritožnika.

Za pritožbo se uporabljata člen 43 ter člen 44(2) in (3).

2.   Pritožbi je treba priložiti odločbo Sodišča za uslužbence, ki je predmet pritožbe. Navesti je treba datum, ko je bila pritožniku vročena izpodbijana odločba.

3.   Če pritožba ni v skladu s členom 44(3) ali z odstavkom 2 tega člena, se uporablja člen 44(6).

Člen 139

1.   S pritožbo se lahko predlaga:

(a)	da se odločba Sodišča za uslužbence v celoti ali deloma razveljavi;

(b)	da se predlogom, postavljenim na prvi stopnji, ugodi v celoti ali deloma, pri čemer ni dovoljeno postavljati novih predlogov.

2.   V pritožbi ni dovoljeno spremeniti predmeta postopka, ki je bil obravnavan pred Sodiščem za uslužbence.

Člen 140

Pritožba se vroči vsem strankam postopka pred Sodiščem za uslužbence. Uporablja se člen 45.

Člen 141

1.   Vsaka stranka postopka pred Sodiščem za uslužbence lahko vloži odgovor na pritožbo v roku dveh mesecev od vročitve pritožbe. Roka za odgovor na pritožbo ni mogoče podaljšati.

2.   Odgovor na pritožbo obsega:

(a)	ime in naslov stranke, ki ga vlaga;

(b)	datum, ko ji je bila pritožba vročena;

(c)	razloge in pravne trditve;

(d)

predloge.

Uporabljata se člen 43 ter člen 44(2) in (3).

Člen 142

1.   V odgovoru na pritožbo se lahko predlaga:

(a)	da se pritožba v celoti ali deloma zavrne, ali da se odločba Sodišča za uslužbence v celoti ali deloma razveljavi;

(b)	da se predlogom, postavljenim na prvi stopnji, ugodi v celoti ali deloma, pri čemer ni dovoljeno postavljati novih predlogov.

2.   V odgovoru na pritožbo ni dovoljeno spremeniti predmeta postopka, ki je bil obravnavan pred Sodiščem za uslužbence.

Člen 143

1.   Pritožba in odgovor na pritožbo se lahko dopolnita z repliko in dupliko, če predsednik na predlog pritožnika, vložen v sedmih dneh po vročitvi odgovora na pritožbo, oceni, da je to potrebno in če izrecno dovoli repliko, da bi na ta način pritožniku omogočil predstavitev njegovega stališča, ali pa za namene priprave odločbe o pritožbi. Predsednik določi rok, v katerem je treba vložiti repliko, in ob vročitvi slednje tudi rok, v katerem je treba vložiti dupliko.

2.   Če se v odgovoru na pritožbo predlaga delna ali celotna razveljavitev odločbe Sodišča za uslužbence na podlagi razloga, ki ni bil naveden v pritožbi, lahko pritožnik ali vsaka druga stranka v roku dveh mesecev po vročitvi odgovora na pritožbo vloži repliko na ta predlog. Za nadaljnje vloge se uporablja odstavek 1.

Člen 144

Ob upoštevanju spodnjih določb se v pritožbenem postopku pred Splošnim sodiščem, katerega predmet je pritožba zoper odločbo Sodišča za uslužbence, uporabljajo členi 48(2), 49, 50, 51(1), 52, od 55 do 64, od 76a do 110, 115(2) in (3), 116, od 123 do 127 in 129.

Člen 145

Če je pritožba v celoti ali deloma očitno nedopustna ali očitno neutemeljena, lahko Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli z obrazloženim sklepom pritožbo v celoti ali delno zavrne ali zavrže.

Člen 146

Po vložitvi vlog iz člena 141(1) in odvisno od primera tudi iz člena 143(1) in (2) lahko Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca ter po opredelitvi generalnega pravobranilca in strank odloči, da ne bo opravilo ustnega postopka, razen če ena od strank vloži predlog, v katerem navede razloge, zaradi katerih želi biti slišana. Predlog se vloži v roku enega meseca po tem, ko je bila stranka obveščena o zaključku pisnega postopka. Predsednik lahko ta rok podaljša.

Člen 147

Predhodno poročilo iz člena 52 se predloži Splošnemu sodišču po vložitvi vlog iz člena 41(1) in odvisno od primera tudi iz člena 143(1) in (2). Če te vloge niso vložene, se po izteku roka, ki je določen za njihovo vložitev, uporablja isti postopek.

Člen 148

Če pritožba ni utemeljena oziroma če je pritožba utemeljena in Splošno sodišče samo odloči v sporu, odloči tudi o stroških.

Člen 88 tega poslovnika se uporablja samo za pritožbe, ki jih vložijo institucije.

Z odstopanjem od člena 87(2) lahko Splošno sodišče v pritožbah, ki jih vložijo uradniki ali drugi uslužbenci institucije, iz razlogov pravičnosti stroške razdeli med stranke postopka.

V primeru umika pritožbe se uporablja člen 87(5).

Člen 149

Predlog za intervencijo, ki je bil pri Splošnem sodišču vložen v okviru pritožbe, je treba vložiti v roku enega meseca od dneva objave iz člena 24(6).

KONČNI DOLOČBI

Člen 150

Sodišče lahko izda praktična pojasnila, ki se posebej nanašajo na priprave in vodenje obravnav ter na vlaganje pisnih vlog oziroma pisnih stališč.

Člen 151

Ta poslovnik je verodostojen v jezikih iz člena 35(1) in se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začne prvi dan drugega meseca po objavi.

---

(1)  UL L 136, 30.5.1991, s popravkom v UL L 317, 19.11.1991, str. 34, spremenjen 15. septembra 1994 (UL L 249, 24.9.1994, str. 17), 17. februarja 1995 (UL L 44, 28.2.1995, str. 64), 6. julija 1995 (UL L 172, 22.7.1995, str. 3), 12. marca 1997 (UL L 103, 19.4.1997, str. 6, s popravkom v UL L 351, 23.12.1997, str. 72), 17. maja 1999 (UL L 135, 29.5.1999, str. 92), 6. decembra 2000 (UL L 322, 19.12.2000, str. 4), 21. maja 2003 (UL L 147, 14.6.2003, str. 22), 19. aprila 2004 (UL L 132, 29.4.2004, str. 3), 21. aprila 2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 108), 12. oktobra 2005 (UL L 298, 15.11.2005, str. 1, s popravkom v UL L 63, 1.3.2007, str. 38), 18. decembra 2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 45), 12. junija 2008 (UL L 179, 8.7.2008, str. 12), 14. januarja 2009 (UL L 24, 28.1.2009, str. 9), 16. februarja 2009 (UL L 60, 4.3.2009, str. 3), 7. julija 2009 (UL L 184, 16.7.2009, str. 10) in 26. marca 2010 (UL L 92, 13.4.2010, str. 14).