25.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 76/83

A.

ker sta reforma finančnega instrumenta leta 2006 in sporazum o novem okviru zunanje pomoči vključevala zavezo Komisije, da bo izvedla vmesni pregled izvajanja Uredbe o Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva pred evropskimi volitvami leta 2009, Parlamentu pa sta dodelila povečane nadzorne pristojnosti na področju pomoči Skupnosti,

B.

ker je Odbor za zunanje zadeve v letu 2006 ustanovil delovne skupine glede Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva za jug ter Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva za vzhod, da bi vzpostavil strukturiran dialog s Komisijo o izvedbenih dokumentih, ki so določili politični okvir za zagotavljanje pomoči v skladu z Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva,

C.

ker je bil namen Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva od začetka sedanje finančne perspektive v letu 2007 podpirati izvajanje evropske sosedske politike in zlasti njenih akcijskih načrtov ter strateškega partnerstva z Rusko federacijo prek podpore za izvajanje časovnih načrtov glede štirih skupnih prostorov,

D.

ker je glavni cilj evropske sosedske politike vzpostaviti prijazno okolje v neposredni bližini Evropske unije; ker so sosednje države naravno razdeljene v dve kategoriji: južne in vzhodne, z različnimi cilji in pristopi do Evropske unije; ker je ta delitev ponazorjena z dvema nedavno predlaganima pobudama: Unijo za Sredozemlje in vzhodnim partnerstvom,

E.

ker je bil Evropski instrument sosedstva in partnerstva oblikovan tudi za financiranje čezmejnih in večdržavnih programov na tem področju, z namenom podpirati med drugim pobude, kot je sinergija Črnega morja, Unija za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo,

F.

ker evropska sosedska politika ostaja ena osrednjih prednostnih nalog zunanje politike Evropske unije in ker vsem zadevnim državam ponuja možnost tesnejšega povezovanja z Unijo,

G.

ker evropska sosedska politika ni odvisna od pristopnega procesa, vendar ga ne izključuje, ter ker predstavlja korak naprej pri gospodarskem in političnem zbliževanju med Evropsko unijo in sosednjimi državami,

H.

ker je posledica hitre demografske rasti držav, ki mejijo na Evropsko unijo, vse večji delež mestnega prebivalstva, kar predstavlja nov izziv za Evropski instrument sosedstva in partnerstva,

1.

meni, da so določbe Uredbe o Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva na splošno primerne in utemeljene za namene sodelovanja s sosednjimi državami in drugimi večstranskimi organizacijami;

2.

poziva Komisijo, naj skupaj s partnerskimi vladami nadalje razvija mehanizme za posvetovanje s civilno družbo in lokalnimi organi, da bi jih bolje vključila v oblikovanje in spremljanje izvajanja Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter nacionalnih reformnih programov; poziva Komisijo, naj pospeši objavljanje letnih akcijskih programov na svoji spletni strani, ter prepriča partnerske vlade, naj zagotovijo redno dostopnost svojih nacionalnih programskih dokumentov javnosti;

3

poziva Svet, naj skupaj s Parlamentom razvije prožen in pregleden instrument za zagotavljanje informacij s tega področja in naj Parlamentu čim hitreje posreduje zapisnike o sprejetih sklepih;

4.

poziva Komisijo in nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo programe za pobratenje mest in regij ter jim za to nudijo primerno pomoč, da bi tako okrepili lokalne in regionalne upravne zmogljivosti v sosednjih državah in spodbudili programe izmenjav za civilno družbo ter mikroprojekte;

5.

pozdravlja novi program sodelovanja v urbanem razvoju in dialog (CIUDAD), ki ga je v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva začela Komisija, da bi omogočila podporo konkretnim projektom sodelovanja med evropskimi mesti in mesti v državah iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva; poudarja, da je tovrstna pobuda zelo primerno sredstvo za pospeševanje dialoga in demokratičnega procesa; se zato zavzema, da bi se za krepitev teh pobud ob vmesnem pregledu finančnega okvira v obdobju 2008–2009 namenili višji zneski;

6.

meni, da bi bilo treba prepoznavnost pomoči Skupnosti povečati s ciljno usmerjeno komunikacijo z zainteresiranimi stranmi in širšo javnostjo, in v ta namen priporoča vzpostavitev stikov s civilno družbo in lokalnimi organi, saj so ti bliže državljanom in torej predstavljajo primerno in učinkovito raven delovanja;

7.

poziva k ambicioznejšemu uresničevanju letnih akcijskih programov na področjih demokracije, pravne države in človekovih pravic v skladu s cilji iz akcijskih načrtov evropske sosedske politike, da bi se izognili bistvenim razlikam pri dodeljevanju sredstev med vzhodnimi in sredozemskimi partnericami; meni, da je treba storiti več, da bi prepričali partnerske vlade, da se zavežejo k ukrepanju na teh področjih;

8.

poudarja, da je treba pri vseh novih akcijskih načrtih evropske sosedske politike, o katerih potekajo pogajanja, opredeliti jasne, konkretne in izmerljive cilje; opozarja, da morajo biti vsa poglavja akcijskih načrtov medsebojno povezana, da bi prišlo do napredka pri vseh poglavjih brez diskriminacije; v tem okviru ponavlja poziv k celoviti politiki za človekove pravice in demokracijo, ki bi vključevala vse obstoječe instrumente s tega področja;

9.

ugotavlja, da so postopki in časovni okviri iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva – kljub povečani prilagodljivosti in enostavnosti instrumentov pomoči Skupnosti, kar dokazuje zlasti Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (2) – za organizacije civilne družbe in lokalne oblasti še vedno težavni; poziva Komisijo, naj izvede primerjalno analizo postopkov, ki jih uporabljajo drugi veliki donatorji, ter te rezultate predstavi Parlamentu;

10.

meni, da bo morala biti sektorska in splošna proračunska pomoč v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva na voljo samo vladam, ki jo lahko izvajajo na pregleden, učinkovit in odgovoren način in kjer bo predstavljala resnično spodbudo; poziva Komisijo, naj pregleda primernost proračunske pomoči v državah, ki imajo težave z upravljanjem proračuna in nadzornimi postopki ter visoko stopnjo korupcije; poziva Komisijo, naj pri izbiri, izvajanju in spremljanju programov iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva poišče pravo ravnotežje med prožnostjo in preglednostjo;

11.

poudarja potrebo po posameznim državam prilagojenih pristopih glede političnega pogojevanja, ki bodo med drugim namenjeni spodbujanju demokracije, načel pravne države in dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic, pravic manjšin in neodvisnosti sodstva; zato meni, da bi bilo treba objaviti in Parlamentu predstaviti poglobljeno in temeljito oceno vseh projektov „Sodstvo“, ki se financirajo iz tega instrumenta;

12.

pozdravlja vključitev čezmejnega sodelovanja v področje uporabe Uredbe o Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva kot strateškega orodja za razvoj skupnih projektov in krepitev odnosov med državami evropske sosedske politike in državami članicami; vztraja pa, da je treba oblikovati posebne instrumente, da bi se zagotovilo redno spremljanje upravljanja in procesa izvajanja skupnih operativnih programov na obeh straneh meja Evropske unije;

13.

poziva Komisijo, naj pripravi natančen pregled vseh skupnih operativnih programov, odobrenih za obdobje 2007–2013, in oceni stopnjo spoštovanja načel preglednosti, učinkovitosti in partnerstva pri izvajanju projektov; spodbuja Komisijo, naj pripravi popis najpogostejših težav, s katerimi se soočajo organi upravljanja v obmejnih regijah Evropske unije in v državah evropske sosedske politike, da bi za naslednje programsko obdobje pripravili bolj primerne rešitve zanje;

14.

spodbuja Komisijo, naj olajša izmenjavo izkušenj in najboljših praks pri čezmejnem sodelovanju med programi in projekti evropske sosedske politike ter ukrepi, sprejetimi na podlagi cilja „Evropskega teritorialnega sodelovanja“ in že zaključene pobude Skupnosti Interreg III A; zlasti meni, da bi bilo treba podpirati pobude za usposabljanje (vključno s programi učenja jezika sosednjih držav) in partnerske pobude za uslužbence; v tem okviru predlaga redne analize napredka, doseženega na področju zmogljivosti in izgradnje institucij na obeh straneh meja Evropske unije;

15.

poudarja pomembnost pojasnitve razmerja med evropsko sosedsko politiko kot okvirno politiko in regionalnimi pobudami evropske sosedske politike, kot je sinergija Črnega morja, Unija za Sredozemlje in prihodnje vzhodno partnerstvo, pa tudi pomen krepitve usklajevanja in dopolnjevanja teh pobud ter različnih instrumentov pomoči Skupnosti; poziva k boljši časovni usklajenosti med programi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter finančnim sodelovanjem, ki ga zagotavljajo države članice in mednarodne organizacije;

16.

poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju na strani držav Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva z agencijami Evropske unije ter povečanih možnostih za te države, da sodelujejo v programih Skupnosti, če so izpolnjeni cilji akcijskih načrtov evropske sosedske politike; poziva Komisijo, naj učinkovito ukrepa za zmanjšanje finančnega bremena tretjih držav, ki si prizadevajo sodelovati v teh programih Skupnosti;

17.

poudarja potrebo po tem, da so sredstva iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva pregledna glede na državo, regijo in prednostno področje;

18.

poziva, da se večji poudarek nameni povečani mobilnosti, zlasti z vzpostavitvijo partnerstev za mobilnost z državami Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, in medsebojnim človeškim stikom, zlasti na področjih izobraževanja, raziskav in razvoja, poslovanja in političnega dialoga; podpira nujne ukrepe za znižanje taks za izdajo vizuma za državljane in prebivalce vseh držav Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, s končnim ciljem liberalizacije vizumskega sistema;

19.

potrjuje pristop Komisije h gospodarskemu povezovanju, ki vključuje cilj vzpostavitve poglobljenega in obsežnega območja proste trgovine;

20.

ugotavlja, da kljub prizadevanjem za spodbujanje enakosti med spoloma in vključevanja žensk v politično, socialno in gospodarsko življenje, v nekaterih državah Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva taki ukrepi še niso privedli do vidnejšega izboljšanja niti v sredozemskem sosedstvu niti v nekaterih državah vzhodnega sosedstva; poziva Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva bolj sistematično obravnava neenakost med spoloma;

21.

podpira pristop Komisije glede vprašanja zanesljive oskrbe z energijo, s ciljem, da se srednjeročno ustvari vzajemno koristen, povezan in raznovrsten energetski trg med Evropsko unijo in sosednjimi državami; vendar poudarja, da je treba poleg nadaljnjega razvoja usklajevanja partnerskih energetskih politik in zakonodaje s prakso Evropske unije in pravnim redom Skupnosti posebno pozornost nameniti posodobitvi energetske infrastrukture v partnerskih državah;

22.

pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije za vzhodno partnerstvo vključuje vzpostavitev tematskih platform (demokracija, dobro upravljanje in stabilnost, gospodarsko povezovanje in zbliževanje s politikami Evropske unije, zanesljiva oskrba z energijo, stiki med ljudmi), ki se ujemajo z glavnimi področji sodelovanja;

23.

poudarja potrebo po povečanju finančnega okvira Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, da bi tako omogočili evropski sosedski politiki, da doseže svoje vedno bolj ambiciozne cilje, ter podprli njene nove regionalne pobude; poziva, naj imajo potem, ko se bo to zgodilo, korist tako sredozemske kot vzhodnoevropske države;

24.

poziva k ovrednotenju sedanje učinkovitosti in učinka porabe v širšem smislu, kot so dejavnosti tretjih držav, povezane s pomočjo;

25.

poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka tujih politik pomoči tretjih držav v državah evropske sosedske politike, zlasti Kitajske in Rusije, ter oceno učinka finančne krize za vse države Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva;

26.

poziva Komisijo, naj strogo oceni resnične potrebe držav, katerim trenutno zagotavlja uradno razvojno pomoč in drugo podobno pomoč, predvsem glede na ravni BDP in stopnje gospodarske rasti v državah prejemnicah;

27.

poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo reformnemu programu, ki je opredeljen v akcijskih načrtih evropske sosedske politike, z dodatnimi prispevki v Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo in podobne pobude Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter povečano dvostransko pomoč;

28.

opozarja, da je Parlament med pogajanji o pravni podlagi za Evropski instrument sosedstva in partnerstva izrazil upravičene pomisleke o tem, kako vključiti srednjeročne in kratkoročne strateške in nacionalne dokumente, ki pogosto vsebujejo okvirne finančne zneske, v parlamentarni nadzor; poziva k oceni izvajanja teh okvirnih finančnih obveznosti v preteklih dveh letih;

29.

v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi visoke ravni zahtevanih prerazporeditev proračunskih sredstev za poglavje 1908 proračuna, saj znaša skupno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za leti 2007 in 2008 že sedaj 410 milijonov EUR, sredstev za plačilo pa 635 milijonov EUR;

30.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so države, zajete v Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva, upravičene do posojil s strani Evropske investicijske banke (EIB) (3), in da mora tovrstno financiranje potekati v skladu z zunanjo politiko Evropske unije in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji; opozarja, da je sedanja najvišja zgornja meja financiranja EIB za države Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva za obdobje 2007–201312,4 milijard EUR, ta znesek pa je razdeljen na dva okvirna podzneska, in sicer 8,7 milijard EUR za sredozemske države ter 3,7 milijarde EUR za vzhodne države in Rusijo; poziva k oceni, izvedeni skupaj z EIB, da bi ugotovili, kako se taka posojila izvajajo;

31.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče na podlagi izpodbijanja Parlamenta (4) pred nedavnim razveljavilo izvorno pravno podlago za takšna posojila in presodilo, da je treba v omenjenih primerih uporabiti postopek soodločanja v skladu s členoma 179 in 181a Pogodbe ES; poudarja, da morata pregled Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter sprejem uredbe, ki bo nadomestila razveljavljeni Sklep Sveta o jamstvu Skupnosti za posojila EIB, potekati vzporedno, saj gre za dopolnjujoča se instrumenta s področja politike Evropske unije do sosednjih držav in se je zato treba izogniti protislovnim in neučinkovitim določbam;

32.

ponovno izraža zaskrbljenost, da bi v primeru usmerjanja pomoči Evropske unije prek večdonatorskih odškodninskih skladov lahko prihajalo do pomanjkljivosti glede odgovornosti in tveganja zlorabe sredstev Skupnosti; poudarja pomen dobrega sistema javnih financ, temelječega na načelih preglednosti in demokratične odgovornosti; zato poziva Komisijo, naj se vedno, ko je to mogoče in kjer ima na voljo boljše ter preglednejše načine, izogne usmerjanju sredstev prek omenjenih posrednikov;

33.

opaža napredek, dosežen v okviru pobude za Unijo za Sredozemlje, vendar poudarja, da:

34.

ponovno poudarja, da mora sredozemski element evropske sosedske politike dopolnjevati barcelonski proces in da je treba jasneje opredeliti cilje evropske sosedske politike, da se okrepi barcelonski proces, tako da se da prednost večstranskemu regionalnemu pristopu;

35.

meni, da je treba načrtovati razširitev sodelovanja v regionalnih, večstranskih in čezmejnih projektih v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva na vse nove partnerje Unije za Sredozemlje, da se okrepi učinkovitost teh projektov;

36.

meni, da nedavni geopolitični razvoj v vzhodni soseščini Evropske unije poudarja pomembnost nadaljnjega razvoja evropske sosedske politike, tako da se bolje prilagodi potrebam partnerjev, vključno z okrepljeno udeležbo Evropske unije v regiji Črnega morja in ambicioznim vzhodnim partnerstvom; poudarja potrebo po pospešitvi vzpostavljanja območij proste trgovine, zlasti glede Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Moldavije in Ukrajine, takoj ko bodo partnerske države pripravljene, in potrebo po čim hitrejši izpeljavi korakov za odpravo vizumov z Evropsko unijo, pa tudi potrebo po krepitvi regionalnega sodelovanja, da se spodbudita stabilnost in blaginja v evropski soseščini;

37.

predlaga oblikovanje skupščine vzhodnega sosedstva („Euroeast“), v kateri bo sodeloval Evropski parlament in ki bo zasnovna podobno kot skupščini „Euromed“ in „Eurolat“, njen namen pa bo izvajanje Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva v vzhodnoevropskih državah – Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji, Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji;

38.

poudarja, da zamrznjeni konflikti predstavljajo oviro za popolni razvoj evropske sosedske politike v zvezi z Južnim Kavkazom, in poziva Svet, naj aktivneje sodeluje pri razreševanju konfliktov;

39.

poudarja, da je potrebno dejavnejše sodelovanje v črnomorski regiji, da bi Evropska unija pomagala razrešiti nekaj nerešenih konfliktov in okrepiti sodelovanje med državami v regiji; meni, da bi moralo biti večje regionalno sodelovanje v črnomorski regiji ena od bistvenih prednostnih nalog za evropske sosedske politike, pa tudi za različne regionalne pobude, ki jih začenja EU; z veseljem pričakuje nadaljnje izvajanje sinergije Črnega morja; poziva k okrepljenemu sodelovanju skupaj s Turčijo v Črnem morju, glede na njen strateški pomen in na vlogo, ki bi jo lahko imela v prihodnosti v skupni zunanji in varnostni politiki, pa tudi z Rusijo, pri čemer poudarja, da je treba v celoti vključiti ti državi v reševanje regionalnih konfliktov in v spodbujanje miru in stabilnosti v evropski soseščini; meni, da bi bilo v tem okviru mogoče izvesti številne projekte v skupnem interesu;

40.

pozdravlja dejstvo, da evropsko partnerstvo ponuja boljšo spodbudo ambicioznim partnerskim državam, kot je na primer Ukrajina; pozdravlja zlasti novi, celoviti program za institucionalni razvoj za izboljšanje upravne usposobljenosti v ustreznih sektorjih sodelovanja;

41.

meni, da vzhodno partnerstvo ne bi smelo ovirati članstva v Evropski uniji za tiste sosednje države, ki bi želele zaprositi za članstvo na podlagi člena 49 Pogodbe EU;

42.

podpira predlog Komisije, da bi bili novi odnosi z državami vzhodnega partnerstva oblikovani na podlagi novih pridružitvenih sporazumov, prilagojenih posameznim državam, kar bi omogočilo boljši odziv na partnerska prizadevanja za tesnejši odnos;

43.

pozdravlja dejstvo, da je zanesljiva oskrba z energijo sestavni del predloga za vzhodno partnerstvo pri odnosih z vzhodnimi partnerji; podpira glavne cilje prej omenjenega sporočila Komisije z dne 3. decembra 2008 o vzhodnem partnerstvu, kot je nagel zaključek pogajanj o članstvu Ukrajine in Moldavije v skupnosti za energijo in dejavnejše politično sodelovanje z Azerbajdžanom, katerega cilj je zbliževanje z energetskim trgom Evropske unije in infrastrukturno povezovanje; poudarja, da bi morale biti vse države evropske sosedske politike vključene v ukrepe energetskega sodelovanja;

44.

potrjuje paket za stabilnost in oživitev gospodarstva v okviru proračuna Skupnosti, ki bo zagotovil do 500 milijonov EUR v obdobju 2008–2010 za prenovo Gruzije po uničujoči vojni ter za zagotovitev gospodarske rehabilitacije notranje razseljenih oseb do njihove vrnitve na svoje domove in posesti; poudarja, da je treba financiranju Skupnosti dodati ustrezne mehanizme za pogojevanje in spremljanje, da bi tako zagotovili, da je pomoč namenjena za najnujnejše potrebe Gruzije; poudarja, da je treba pomoč usmeriti v podpiranje reformnega programa, kot je določen v akcijskem načrtu evropske sosedske politike ter programskih dokumentih Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki ostajajo izredno primerni;

45.

poudarja, da je treba finančni okvir za potrebe Belorusije ponovno preučiti, da se ugotovi, če je mogoče sodelovanje razširiti tako, da bo poleg energije, okolja in preseljevanja zajemalo še druga področja, z namenom izvajanja politike ponovne vključitve, ki jo je začel Svet septembra 2008; opozarja, da bodo odnosi med EU in Belorusijo v veliki meri odvisni od zavezanosti beloruske vlade demokratičnim vrednotam; poudarja potrebo po dejanski politični pogojenosti ter po zagotavljanju, da bo pomoč imela takojšen pozitivni učinek na državljane in je organi ne bodo zlorabili proti svojim političnim nasprotnikom; poudarja, da bi morala Evropska unije učinkoviteje podpreti civilno družbo in politične stranke, ki zagovarjajo demokracijo;

46.

meni, da bi se morala Evropska unija pri pogajanjih o novem sporazumu EU- Rusija osredotočiti na naslednja vprašanja:

47.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.