25.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 76/16

A.

ker evropski socialni model temelji zlasti na visoki ravni storitev, proizvodov in zaposlitev, ki jih ustvarja socialna ekonomija, ter zmožnosti predvidevanja in inovacij, ki so jih razvili njeni pobudniki,

B.

ker socialna ekonomija temelji na socialni paradigmi, ki je v skladu s temeljnimi načeli evropskega sistema socialnega varstva, in ker je socialna ekonomija bistvena pri ohranjanju in krepitvi tega modela, saj ureja izvajanje in ponudbo številnih socialnih storitev splošnega pomena,

C.

ker bi zato modeli socialne ekonomije morali vzpostavljeni za doseganje ciljev gospodarske rasti, zaposljivosti, usposabljanja in osebnih storitev, ki bi prežemali vse politike EU,

D.

ker bogastvo in ravnovesje družbe izhajata iz njene raznolikosti in ker socialna ekonomija k temu dejavno prispeva z izboljšanjem in okrepitvijo evropskega socialnega modela in z zagotovitvijo posebnega poslovnega modela, ki socialni ekonomiji omogoča, da prispeva k trdni in trajnostni rasti,

E.

ker so vrednote socialne ekonomije zelo skladne s skupnimi cilji EU o socialnem vključevanju in ker bi morali biti s tem povezani tudi dostojna zaposlitev, usposabljanje in ponovna vključitev; ker se je izkazalo, da lahko socialna ekonomija zelo izboljša socialni status prikrajšanih oseb (kot kaže primer zadruge za mikrokredite, kakršno je prvi ustanovil Mohamed Junus, ki s spodbujanjem finančnega vključevanja daje ženskam večjo moč) in da ima velik potencial za družbene inovacije, saj spodbuja tiste, ki se spopadajo s težavami pri iskanju rešitev svojih socialnih vprašanj, na primer za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, enakost spolov, kakovost družinskega življenja ter za njihovo zmožnost poskrbeti za otroke, starejše in invalide,

F.

ker socialna ekonomija obsega 10 %, kar je dva milijona vseh evropskih podjetij ali 6 % vseh zaposlitev, in ima velike zmožnosti za ustvarjanje in ohranjanje trdnih zaposlitev, predvsem zato, ker je za njene dejavnosti značilno, da se ne selijo,

G.

ker so podjetja socialne ekonomije običajno mala in srednje velika podjetja, ki prispevajo k trajnostnemu ekonomskemu modelu, kjer je posameznik pomembnejši od kapitala, in ker tovrstna podjetja pogosto delujejo na notranjem trgu, zato je treba zagotoviti, da bodo pri opravljanju svoje dejavnosti spoštovala ustrezne predpise,

H.

ker se je socialna ekonomija razvila iz posebnih organizacijskih in/ali pravnih oblik podjetništva, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, socialna podjetja in organizacije, fundacije ter druge oblike v posameznih državah članicah; ker zajema socialna ekonomija vrsto poimenovanj v različnih državah članicah, na primer „solidarnostno gospodarstvo“ in „tretji sektor“, in ker povsod po Evropski uniji obstajajo podobne dejavnosti, ki sicer ne veljajo za „socialno ekonomijo“, imajo pa enake značilnosti,

I.

ker je treba potrditi statut za nekatere oblike organiziranosti v socialni ekonomiji na ravni EU in pri tem upoštevati pravila notranjega trga, da se zmanjšajo birokratske ovire za pridobitev finančnih sredstev Skupnosti,

J.

ker socialna ekonomija poudarja poslovni model, ki ga ni mogoče opredeliti niti po velikosti niti po področjih dejavnosti, marveč na podlagi spoštovanja skupnih vrednot, to pa so spoštovanje demokracije, udeležba zainteresiranih strani, cilji posameznika in socialni cilji, ki imajo prednost pred dobičkom; varovanje in izvajanje načel solidarnosti in odgovornosti, sovpadanje interesov članov/uporabnikov in splošnega interesa, demokratični nadzor, ki ga izvajajo člani, prostovoljno in odprto članstvo, samostojnost pri upravljanju in neodvisnost od javnih organov ter uporaba večjega dela presežkov za cilje trajnostnega razvoja in v korist članov/uporabnikov v skladu s splošnim interesom,

K.

ker so socialna ekonomija in njene organizacije kljub svojemu naraščajočemu pomenu še vedno slabo poznane in pogosto tarča kritik, ki izvirajo iz napačnih tehničnih pristopov; ker je ena najpomembnejših težav socialne ekonomije v EU in državah članicah njena institucionalna nevidnost zaradi posebnosti nacionalnih računovodskih sistemov,

L.

ker je medskupina Evropskega parlamenta za socialno ekonomijo opravila poglobljeno delo o tem področju,

1.

poudarja, da ima socialna ekonomija bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj združuje donosnost in solidarnost, omogoča ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, krepi socialno, ekonomsko in regionalno kohezijo, proizvaja socialni kapital, spodbuja dejavno državljanstvo, solidarnost in obliko ekonomije z demokratičnimi načeli, pri kateri so na prvem mestu ljudje, poleg tega pa podpira trajnostni razvoj ter socialne, okoljske in tehnološke inovacije;

2.

meni, da je socialna ekonomija tako s simboličnega vidika kot z vidika učinkovitosti pomembna za krepitev gospodarske in ekonomske demokracije;

3.

priznava, da bo socialna ekonomija lahko uspešna in bo lahko razvila vse svoje možnosti le, če bo imela ustrezne politične, zakonodajne in izvedbene pogoje, pri čemer je treba upoštevati bogato raznolikost institucij socialne ekonomije in njihovih posebnosti;

4.

meni, da za podjetja socialne ekonomije ne bi smela veljati enaka uporaba predpisov o konkurenci kakor za druga podjetja in da je potreben zanesljiv pravni okvir, ki bo upošteval njihovo posebno vrednost, da bodo imela enake možnosti za delovanje kot druga podjetja;

5.

poudarja, da bi bilo v ekonomskem sistemu, v katerem bi imela podjetja socialne ekonomije večjo vlogo, manj izpostavljenosti špekulacijam na finančnih trgih, kjer nekatera zasebna podjetja niso pod nadzorom delničarjev in upravnih organov;

6.

poudarja, da so bile različne podjetniške oblike priznane v Pogodbi ES in s sprejetjem statuta evropske zadruge;

7.

opozarja, da je Komisija že večkrat priznala pojem socialne ekonomije;

8.

poziva Komisijo, naj v svojih novih politikah spodbuja socialno ekonomijo in brani pojem drugačnega pristopa k podjetništvu v socialni ekonomiji, katerega najpomembnejše gibalo ni donosnost, temveč družbena korist, da bi bile posebnosti socialne ekonomije ustrezno upoštevane pri oblikovanju pravnih okvirov;

9.

meni, da bi morale Evropska unija in njene članice v svoji zakonodaji in politiki priznati socialno ekonomijo in njene akterje – zadruge, vzajemne družbe, organizacije in fundacije; predlaga, naj ti ukrepi vključujejo preprost dostop do kreditnih in davčnih olajšav, razvoj mikrokreditov, oblikovanje evropskih statutov za združenja, fundacije in vzajemne družbe ter prilagojeno financiranje EU in spodbude za boljšo podporo ustanavljanju družbeno koristnih socialnoekonomskih organizacij v tržnih in netržnih sektorjih;

10.

ugotavlja, da je priznanje evropskih statutov za združenja, vzajemne družbe in fundacije nujno, da bi podjetjem socialne ekonomije in zagotovili ugodnosti enakega obravnavanja v zakonodaji o notranjem trgu; meni, da pomeni umik predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o statutu evropskega združenja in uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o statutu evropske vzajemne družbe (KOM(1991)0273) veliko nazadovanje v razvoju tovrstne socialne ekonomije v Evropski uniji, zato poziva Komisijo naj v skladu s tem ponovno preuči svoj delovni program;

11.

poziva Komisijo, naj na podlagi poročila o izvedljivosti statuta evropske fundacije, ki bo objavljeno do konca leta 2008, sprejme nadaljnje ukrepe in pripravi presojo vplivov za statute evropskega združenja in evropske vzajemne družbe;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo pravni okvir, ki priznava elemente socialne ekonomije;

13.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo oblika evropske zasebne družbe primerna za vse vrste poslovne dejavnosti;

14.

poziva Komisijo, naj pripravi jasna pravila za določitev subjektov, ki bodo lahko pravno delovala kot podjetja socialne ekonomije, in uvedbo učinkovitih pravnih omejitev, ki bodo samo organizacijam socialne ekonomije omogočale koristi zaradi finančnih sredstev ali javnih politik, namenjenih za spodbujanje tovrstnih podjetij;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ustanovitev nacionalnih statističnih registrov za podjetja socialne ekonomije, vzpostavijo nacionalne satelitske račune za posamezne institucionalne sektorje in dejavnosti ter omogočijo vnos teh podatkov v Eurostat tudi z uporabo zmogljivosti univerz;

16.

poudarja, da razsežnost socialne ekonomije dopolnjuje razsežnost neprofitnih ustanov, poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo priročnika Združenih narodov o neprofitnih institucijah v sistemunacionalnih računov in pripravijo satelitske račune, ki bodo povečali vlogo neprofitnih ustanov in organizacij civilne družbe;

17.

podpira priznanje sestavnih delov socialne ekonomije v sektorskem in medsektorskem socialnem dialogu v EU in predlaga, da morajo Komisija in države članice močno podpirati vključitev akterjev socialne ekonomije v družbeno posvetovanje in civilni dialog;

18.

opozarja, da podjetja socialne ekonomije krepijo podjetniškega duha, omogočajo boljše demokratično delovanje poslovnega sveta, vključujejo družbeno odgovornost in spodbujajo socialno vključevanje ranljivih kategorij prebivalstva;

19.

poudarja, da so delodajalci socialne ekonomije pomembni dejavniki ponovnega vključevanja, in pozdravlja njihova prizadevanja za ustvarjanje in ohranjanje visokokakovostnih, dobrih, stabilnih delovnih mest in vlaganje v delavce; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in okrepijo socialno ekonomijo pri njeni vlogi dobrega delodajalca in upoštevajo njen posebni položaj;

20.

poudarja, da socialna ekonomija pomaga pri popravljanju treh glavnih neravnovesij na trgu dela: brezposelnosti, nestalne zaposlitve ter socialne izključenosti nezaposlenih in njihove izključenosti s trga dela; poleg tega opozarja, da ima socialna ekonomija vlogo pri povečevanju zaposljivosti in da ustvarja delovna mesta, ki se navadno ne selijo, kar prispeva k doseganju ciljev, zastavljenih v lizbonski strategiji;

21.

meni, da si je treba podporo držav članic socialni ekonomiji razlagati kot dejanske naložbe v ustvarjanje solidarnostnih mrež, ki lahko okrepijo vlogo lokalnih skupnosti in organov pri razvoju socialnih politik;

22.

meni, da je sicer potreben razmislek o socialnih težavah, vendar je v sedanjih okoliščinah najbolj potrebno ukrepanje, meni, da je treba za večino socialnih težav najti rešitve na lokalni ravni, da bi bile rešile konkretne okoliščine in težave; meni, da so za učinkovitost tovrstnih ukrepov potrebna dosledna pravila za usklajevanje, kar pomeni visoko raven sodelovanja med javnimi organi in podjetji socialne ekonomije;

23.

ugotavlja, da podjetja socialne ekonomije zaradi svoje močne zakoreninjenosti na lokalni ravni omogočajo ustvarjanje povezav med državljani in njihovimi regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi predstavniškimi organi ter s tem prispevajo k učinkovitemu evropskemu upravljanju za socialno kohezijo; zelo pozitivno ocenjuje prizadevanja podjetij in organizacij socialne ekonomije za združevanje znotraj platform za sodelovanje na ravni Evropske unije;

24.

poudarja, da je socialna ekonomija ključna pri doseganju ciljev lizbonske strategije za trajno rast in polno zaposlenost, saj uravnava številna neravnovesja na trgu dela, zlasti s podpiranjem zaposlovanja žensk, ustvarja in zagotavlja varstvene storitve skupnosti (na primer socialne in zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva), poleg tega pa s spodbujanjem lokalnega razvoja in socialne kohezije ustvarja in vzdržuje ekonomsko strukturo družbe;

25.

meni, da bi morala Evropska unija vzpostaviti okvir za socialnoekonomsko agendo, saj bi to okrepilo konkurenčnost in inovativnost na lokalni ravni in na ravni EU; socialna ekonomija namreč prinaša stabilnost v smislu izrazito krožnega gospodarstva, pri čemer lokalno prerazporeja dobiček in ga ponovno vlaga, kamor je potrebno, spodbuja podjetniško kulturo, vzpostavlja povezave med gospodarskimi dejavnostmi in lokalnimi potrebami, ohranja ogrožene dejavnosti (npr. obrti) in ustvarja družbeni kapital;

26.

poziva pristojne organe in operaterje v tem sektorju, naj kvantitativno, glede na visoko stopnjo zaposlovanja žensk na vseh področjih tega sektorja, tudi na področju združenj in prostovoljstva, ter kvalitativno, kar zadeva način organizacije dela in zagotavljanja storitev, ocenijo in okrepijo vlogo žensk v socialni ekonomiji; je zaskrbljen, ker tudi v socialnem gospodarstvu prihaja do vertikalne integracije, ki omejuje udeležbo žensk v postopkih odločanja;

27.

poziva vlade držav članic in lokalne organe ter izvajalce v tem sektorju, naj spodbujajo in podpirajo morebitne sinergije v storitvenem sektorju, do katerih lahko pride med akterji in uporabniki socialne ekonomije z razširjenim obsegom sodelovanja, posvetovanja in soodgovornosti;

28.

poziva Komisijo, naj pri pregledu politike državne pomoči upošteva dejansko stanje socialnega gospodarstva saj se mala podjetja in organizacije, ki delujejo na lokalni ravni, srečujejo z velikimi težavami pri dostopanju do financiranja, zlasti v času sedanje ekonomsko-finančne krize; poleg tega poziva Komisijo, naj ne ovira nacionalnih predpisov na poslovnem in davčnem področju, kot so predpisi, namenjeni zadrugam v bančnem in distribucijskem sektorju, ki delujejo po načelih vzajemnosti, poslovne demokracije, medgeneracijskega prenosa sredstev, nedeljivosti rezerv, solidarnosti ter delovne in podjetniške etike;

29.

poudarja, da so nekatera podjetja socialne ekonomije mikro, mala in srednje velika podjetja, ki mogoče nimajo potrebnih sredstev za delovanje na notranjem trgu ter sodelovanje v nacionalnih in evropskih programih, in predlaga, da naj se jim omogočijo namenska podpora in instrumenti, ki bi jim omogočili prispevanje k trajnostni gospodarski rasti v Evropski uniji, v primeru poslovne krize pa naj se jim omogoči preoblikovanje podjetij v taka, ki so v lasti delavcev;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe, ki bodo prihodnjim in obstoječim podjetjem nudili finančno pomoč, informacije, svetovanje in usposabljanje ter poenostavili postopek ustanavljanja podjetja (vključno z nižjimi zahtevami glede začetnega kapitala), da se jim pomaga v vse bolj globalnem gospodarstvu, ki je ravno v finančni krizi;

31.

poudarja, da imajo podjetja socialne ekonomije več težav kot velike družbe, na primer glede zakonskih obremenitev, pri pridobivanju finančnih sredstev ter glede dosegljivosti nove tehnologije in informacij;

32.

poudarja pomen socialne ekonomije na področju storitev splošnega pomena; poudarja dodano vrednost mrež, ki združujejo javni in zasebni sektor, opozarja pa tudi na tveganje zlorab, na primer pri najemanju tujih storitev, ki javnim organom pomagajo zniževati stroške, navsezadnje tudi v obliki prostovoljnega dela;

33.

vztraja, da mora Komisija nadaljevati dialog in pojasnjevanje z zadevnimi stranmi ter podpreti države članice pri izvajanju storitev splošnega pomena in socialnih storitvah splošnega pomena ter uporabljati metodo sklopa kazalnikov;

34.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo značilnosti socialne ekonomije (cilji, vrednote in delovne metode) upoštevale pri oblikovanju evropskih politik, zlasti pa naj socialno ekonomijo vključi v svoje politike in strategije v okviru družbenega, gospodarskega in podjetniškega razvoja, še posebej v povezavi z „Aktom za mala podjetja“ za Evropo (KOM(2008)0394); poziva, naj se v primerih, ki zadevajo socialno ekonomijo, izvedejo ocene učinka, interesi socialne ekonomije pa naj se spoštujejo in naj se jim da prednost; poleg tega poziva Komisijo, naj ponovno preuči možnost za vzpostavitev medresorske enote za socialno ekonomijo, ki bi povezala ustrezne generalne direktorate;

35.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo observatorij evropskih malih in srednje velikih podjetij v svoje raziskave sistematično vključeval podjetja socialne ekonomije, in naj oblikuje priporočila glede ukrepov, ki bodo prispevali k njihovemu delovanju in razvoju; poziva Komisijo k potrebnim ukrepom, da se z Evropsko mrežo za podporo e-poslovanja omogoči povezovanje in spodbujanje podjetij socialne ekonomije;

36.

poziva države članice, naj spodbujajo podpirajo mala in srednje velike organizacije socialne ekonomije, da se zmanjša odvisnost od subvencij in spodbudi trajnost;

37.

poziva Komisijo, naj udeležence socialne ekonomije pozove k udeležbi v stalnih organih za dialog ter sodelovanju in delu s skupino strokovnjakov na visoki ravni, ki se ukvarjajo z vprašanji v zvezi s socialno ekonomijo; poziva jo tudi, naj sodeluje pri krepitvi predstavniških struktur socialne ekonomije na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter oblikuje pravni okvir za spodbujanje dejavnega partnerstva med lokalnimi organi in podjetji socialne ekonomije;

38.

poziva Komisijo, naj spodbuja dialog med javnimi agencijami in predstavniki socialne ekonomije na nacionalni in evropski ravni ter tako podpre medsebojno razumevanje in spodbudi dobre prakse;

39.

poziva Komisijo, naj ustanovi evropski možganski trust za zadružne banke, ustanovljeno z združevanjem v sektorju, ali druge finančne storitve, ki bi lahko koristile organizacijam socialne ekonomije, ta skupina pa bi preučila, kako uspešni so bili doslej posamezni subjekti socialne ekonomije na ravni EU – zlasti med sedanjo svetovno kreditno in finančno krizo – ter kako se bodo v prihodnje izognili podobnim tveganjem;

40.

poziva Komisijo, naj preuči ponovno vzpostavitev posebne proračunske postavke za socialno ekonomijo;

41.

poziva k uvedbi programov, ki bodo spodbujali preizkušanje novih ekonomskih in socialnih modelov, odpirali okvirne raziskovalne programe z vključevanjem subjektov socialne ekonomije v razpise za zbiranje predlogov v sedmem okvirnem programu, ter uvedli uporabo „množitelja“ za uradne statistične podatke in instrument za merjenje gospodarske rasti s kakovostnega in količinskega vidika;

42.

poziva Komisijo in države članice, naj razsežnost socialne ekonomije vključijo v politiko Skupnosti in nacionalne politike ter evropske programe za podjetja na področju raziskav, inovacij, financ, regionalnega razvoja in razvojnega sodelovanja ter naj podprejo oblikovanje programov za usposabljanje evropskih, nacionalnih in lokalnih upravljavcev o socialni ekonomiji, podjetjem socialne ekonomije pa zagotovijo dostop do programov in ukrepov za razvoj in zunanje odnose;

43.

poziva države članice, naj v višješolskem in univerzitetnem ter poklicnem izobraževanju predvidijo izobraževanje, namenjeno ozaveščanju o socialni ekonomiji in podjetniških pobudah, ki temeljijo na njenih načelih;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo razvoj znanj in strokovnosti v tem sektorju, da se spodbudi vloga socialne ekonomije pri vključevanju na trg dela;

45.

poziva Komisijo, naj razvije evropski pravni okvir za vzpostavitev in vzdrževanje teritorialnega partnerstva med sektorjem socialne ekonomije in lokalnimi organi, ter določi merila za prepoznavanje in spodbujanje socialne ekonomije, spodbujanje trajnostnega lokalnega razvoja in uveljavljanje splošnih interesov;

46.

poziva Komisijo, naj si prizadeva ustvariti razmere, ki bodo olajšale naložbe v socialno ekonomijo, zlasti prek investicijskih skladov, zavarovanih posojil in subvencij;

47.

poziva Komisijo, naj ponovno oceni:

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Odboru za socialno zaščito.