(1)

Člen 137 Pogodbe določa, da Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic z namenom izboljšanja delovnih pogojev za varovanje zdravja in varnosti delavcev. Direktive, sprejete na podlagi navedenega člena, ne smejo uvajati upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij.

(2)

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (4) določa minimalne zahteve za organizacijo delovnega časa, med drugim glede dnevnega in tedenskega počitka, odmorov, najdaljšega tedenskega delovnega časa, letnega dopusta in nekaterih vidikov nočnega dela, dela v izmenah in vzorcev dela.

(3)

Tretji odstavek člena 19 in drugi pododstavek člena 22(1) Direktive 2003/88/ES določata ponovno preučitev pred 23. novembrom 2003.

(4)

Več kot deset let po sprejetju Direktive Sveta 93/104/ES ║ (5), prvotne direktive o organizaciji delovnega časa, je treba v večji meri upoštevati nove okoliščine in zahteve tako delodajalcev kot delavcev in zagotoviti sredstva za doseganje ciljev na področju rasti in zaposlovanja, kakor jih je določil Evropski svet 22. in 23. marca 2005 v okviru Lizbonske strategije.

(5)

Usklajenost poklicnega in družinskega življenja je bistven element pri doseganju ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila v Lizbonski strategiji, zlasti povečanja stopnje zaposlenosti med ženskami. Cilj ni zgolj ustvariti ugodnejše delovno okolje, temveč tudi omogočiti boljše prilagajanje potrebam delavcev, zlasti tistih, ki imajo družinske obveznosti. Kar nekaj sprememb, ki jih vsebuje ta direktiva, naj bi omogočilo boljšo uskladitev med poklicnim in družinskim življenjem.

(6)

V ║ zvezi s tem bi morale države članice spodbujati socialne partnerje, naj na ustrezni ravni sklenejo sporazume za boljšo usklajenost poklicnega in družinskega življenja.

(7)

Ob upoštevanju izziva novih oblik organizacije delovnega časa je treba okrepiti varovanje varnosti in zdravja delavcev ter uvesti modele delovnega časa, ki zaposlenim nudijo možnosti vseživljenjskega učenja , na novo pa je treba najti tudi ravnovesje med usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja na eni strani ter bolj prožno organizacijo delovnega časa na drugi.

(8)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je pri obravnavanju značilnosti pojma „delovni čas“ odločilni dejavnik zahteva po prisotnosti na kraju, ki ga določi delodajalec, in mu biti po potrebi na razpolago, da lahko takoj izvede storitve.

(9)

Ko se delavcem ne dodeli počitka, jim je treba v skladu z veljavno zakonodajo, pogodbami o zaposlitvi ali drugimi sporazumi med socialnimi partnerji po času dela dodeliti obvezni nadomestni počitek.

(10)

Ponovno je treba pregledati določbe o referenčnem obdobju za najdaljši tedenski delovni čas, in sicer s ciljem, da se ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za varovanje varnosti in zdravja delavcev prilagodijo potrebam delodajalcev in delavcev.

(11)

Kadar pogodba o zaposlitvi traja manj kot eno leto, referenčno obdobje ne bi smelo biti daljše od trajanja pogodbe o zaposlitvi.

(12)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi člena 22(1) Direktive 2003/88/ES, kažejo, da če se država članica sama dokončno odloči, da ne bo uporabljala člena 6 navedene direktive, lahko to povzroči težave v zvezi z varovanjem varnosti in zdravja delavcev ter svobodnim odločanjem delavca. Zato bi bilo treba možnost odstopanja, ki jo omogoča ta določba, nehati uporabljati.

(13)

Pomembno je, da se v primeru, ko ima delavec več kot eno pogodbo o zaposlitvi, sprejmejo ukrepi za zagotovitev, da bo delovni čas delavca opredeljen kot vsota obdobij opravljenega dela po vsaki od pogodb.

(14)

V skladu s členom 138(2) Pogodbe se je Komisija posvetovala s socialnimi partnerji na ravni Skupnosti o možni usmeritvi ukrepov Skupnosti na tem področju.

(15)

Komisija je po teh posvetovanjih ocenila, da so ukrepi Skupnosti priporočljivi, in se je v skladu s členom 138(3) Pogodbe ponovno posvetovala s socialnimi partnerji o vsebini predvidenega predloga.

(16)

Ob koncu druge faze posvetovanj socialni partnerji na ravni Skupnosti niso obvestili Komisije, da želijo začeti postopek, ki bi lahko pripeljal do sklenitve sporazuma v skladu s členom 139 Pogodbe.

(17)

Ker cilja te direktive, in sicer posodobitve zakonodaje Skupnosti v zvezi z organizacijo delovnega časa, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj torej laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(18)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (6). Namen Direktive je zlasti zagotoviti popolno spoštovanje pravice do zdravih in varnih delovnih pogojev iz člena 31 Listine in predvsem odstavka 2 navedenega člena, ki določa, da ima „Vsak delavec […] pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta“.

(19)

Izvajanje te direktive bi moralo ohraniti splošno raven zaščite, priznano delavcem v zvezi z varnostjo in zdravjem ║ pri delu —

1.

V členu 2 se vstavijo naslednje točke:

„1a.   ‚čas dežurstva‘ pomeni vsako obdobje, ko mora biti delavec na razpolago na svojem delovnem mestu, da lahko na zahtevo delodajalca opravlja svoje naloge ali dolžnosti;

1b.   ‚delovno mesto‘ pomeni mesto ali mesta, kjer delavec navadno opravlja svoje naloge ali dolžnosti║ in ki je opredeljeno v skladu s pogoji delovnega razmerja ali pogodbe o zaposlitvi, ki velja za delavca;

1c.   ‚neaktivni del časa dežurstva‘ pomeni obdobje, med katerim delavec opravlja dežurstvo v smislu točke 1a, vendar njegov delodajalec ne zahteva, da dejansko opravlja svoje naloge ali dolžnosti;“

2.

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 2a

Čas dežurstva

Celoten čas dežurstva , vključno z neaktivnim delom, se ▐ obravnava kot delovni čas ▐.

Vendar se v skladu s kolektivnimi pogodbami, drugimi sporazumi med socialnimi partnerji, zakoni ali drugimi predpisi, ob upoštevanju splošnih načel varovanja zdravja in varnosti delavcev, lahko neaktivni del ▐ dežurstva izračuna na poseben način, da se uskladi z najdaljšim povprečnim tedenskim delovnim časom iz člena 6 .

Neaktivni del časa dežurstva se ne upošteva pri izračunu dnevnega ali tedenskega počitka iz členov 3 in 5 ▐.

Člen 2b

Izračun delovnega časa

Kadar ima delavec več kot eno pogodbo o zaposlitvi, delovni čas delavca ustreza vsoti obdobij opravljenega dela po vsaki od pogodb.

Člen 2c

Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

Države članice spodbujajo socialne partnerje na primerni ravni, da brez poseganja v njihovo neodvisnost sklepajo sporazume s ciljem boljše uskladitve poklicnega in družinskega življenja.

Države članice brez poseganja v Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti ( (7)) in po posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da:

3.

Člen 17 se spremeni:

4.

V členu 18 se v tretjem pododstavku besedilo „pod pogojem, da se delavcem dodeli enakovreden nadomestni počitek“ nadomesti z besedilom „pod pogojem, da se zadevnim delavcem dodeli enakovreden nadomestni počitek po obdobju dela, v skladu z ustreznimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi sporazumi med socialnimi partnerji “.

5.

Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Omejitve odstopanj od referenčnih obdobij

▐Z odstopanjem od člena 16(b) ima država članica, pod pogojem, da ravna v skladu s splošnimi načeli varnosti in zdravja delavcev, možnost dopustiti, da se referenčno obdobje iz objektivnih ali tehničnih razlogov ali iz razlogov, ki zadevajo organizacijo dela, določi na največ dvanajst mesecev:

Pri izbiri možnosti iz točke (b) prvega odstavka države članice zagotovijo, da delodajalci spoštujejo svoje obveznosti iz Oddelka II Direktive 89/391/EGS.“

6.

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Druge določbe

1.   Čeprav je po splošnem načelu najdaljši tedenski delovni čas v Evropski uniji 48 ur in v praksi delavci v Evropski uniji le izjemoma delajo dlje ║, se lahko države članice, ob spoštovanju potrebnih ukrepov za zagotovitev dejanskega varovanja zdravja in varnosti delavcev, odločijo, da člena 6 v prehodnem obdobju, ki se konča …  (8), ne bodo uporabljale. Izvajanje te možnosti se izrecno določi v kolektivni pogodbi ali sporazumu med socialnimi partnerji na ustrezni ravni ali z nacionalno zakonodajo po posvetovanju s socialnimi partnerji na primerni ravni.

2.   V vsakem primeru pa države članice, ki želijo uporabiti to možnost, z ustreznimi ukrepi poskrbijo, da:

nično in neveljavno;

▐

▐

7.

Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Poročila

1.   Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki so že sprejeti ali jih sprejemajo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

2.   Države članice vsakih pet let poročajo Komisiji o praktičnem izvajanju določb te direktive, pri čemer navedejo stališča socialnih partnerjev.

Komisija o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu.

3.   Vsakih pet let od 23. novembra 1996 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive, pri čemer upošteva odstavka 1 in 2.“