Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008IP0637

E-pravosodje Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o e-pravosodju (2008/2125(INI))
PRILOGA

UL C 45E, 23.2.2010, p. 63–70 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

23.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 45/63


E-pravosodje

P6_TA(2008)0637

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o e-pravosodju (2008/2125(INI))

(2010/C 45 E/12)

Evropski parlament,

ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

ob upoštevanju dela delovne skupine Sveta za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2008 z naslovom „Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja“ (KOM(2008)0329),

ob upoštevanju dela, ki ga na tem področju opravlja evropska komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja,

ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0467/2008),

A.

ker se je Svet leta 2007 odločil, da začne z razvojem uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije na evropski ravni na področju pravosodja, zlasti z oblikovanjem evropskega portala,

B.

ker se ocenjuje, da je približno 10 milijonov ljudi udeleženih v čezmejne sodne spore v Evropi, zaradi česar je večja raba informacijske tehnologije bistvenega pomena za zagotavljanje boljšega dostopa državljanov do sodstva in za to, da se racionalizira in poenostavi sodne postopke ter skrajša procesne roke in zmanjša operativne stroške v čezmejnih sodnih sporih,

C.

ker je e-pravosodje širok pojem in zajema splošno uporabo elektronskih tehnologij, ki se uporabljajo v pravosodju, in ker ta pojem vključuje številne vidike, ki niso nujno povezani s pojmom e-pravosodja, kot si ga razlagata Komisija v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 30. maja 2008 in delovna skupina Sveta, ki se ukvarja z e-pravosodjem,

D.

ker lahko informacijska tehnologija, če se pravilno uporablja, znatno prispeva k izboljšanju dostopnosti in učinkovitosti sodnih in pravnih sistemov v Evropi; ker bodo z vedno bolj povezanim notranjim trgom in rastočo mobilnostjo znotraj Evrope izzivi, s katerimi se sam po sebi sooča čezmejni sodni sistem, kot na primer jezik, razdalje in nepoznani pravni sistemi, verjetno postali bolj vsakodnevni; ker je te težave vseeno mogoče v določeni meri ublažiti z ustrezno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, s čimer se ne izboljša zgolj dostopnost sodstva za evropske državljane, temveč to prispeva tudi k učinkovitosti enotnega trga,

E.

ker je v poročilu Komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v evropskih pravosodnih sistemih poudarjeno, da uporaba elektronskih tehnologij v sodstvu nima vedno pozitivnega učinka in da je treba za doseganje dobrih rezultatov dejavnosti izvajati na institucionalni in strateški ravni,

F.

ker bodo zaradi uporabe informacijske tehnologije pri reševanju in poravnavanju sporov dolgoročno potrebne temeljite spremembe procesnega prava ter načinov, kako se osnuje in oblikuje zakonodaja, za učinkovit dostop do zakonov in sodstva pa bo potrebno povezovanje registrov (trgovinskih registrov in registrov gospodarskih družb, zemljiških knjig, registrov oporok itd.); ker si je Parlament že prizadeval, da bi dostop do sodstva postal bolj skladen z uporabo informacijske tehnologije, ko je obravnaval zakonodajo o sporih majhne vrednosti, o evropskem nalogu za izvršbo in o posredovanju; ker je treba uporabo informacijske tehnologije spodbujati na vseh področjih, vključno s predložitvijo, razširjanjem in vročitvijo pisanj, predložitvijo dokazov in obravnavo vlog za pravno pomoč, ter bi se moralo to odražati v vseh prihodnjih zakonodajnih predlogih; ker bi bilo že sedaj mogoče razmišljati o ukrepih na področjih elektronskih aktov, preglednosti sredstev dolžnikov in dokazovanja,

G.

ker je zamisel o ustanovitvi portala/omrežja e-sodstva dobrodošla, vendar je treba paziti, da bo zagotavljal bodisi izpolnjevanje potreb državljanov bodisi pravosodnih delavcev EU ter da bo olajšal dostop do sodnega varstva s pomočjo preglednih in enostavnih načinov dostopanja do informacij; ker bi bilo zato treba poenostaviti odnose med državljani EU in nacionalnimi javnimi organi, koristi od orodij e-sodstva pa bi morali v vsakdanjem življenju občutiti žrtve kaznivih dejanj, osumljenci in „uporabniki sodnega sistema“ na splošno. ker bi bilo treba portal/omrežje za njegovo dejansko učinkovitost obenem vključiti v pilotski projekt v okviru vseevropskih omrežij iz člena 154 pogodbe ES in ga oblikovati s pomočjo interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave, kot je predvideno v sporočilu Komisije z dne 29. septembra 2008 (KOM(2008)0583),

H.

ker je treba upoštevati dejstvo, da ima dostop do interneta le 50 % evropskih državljanov in bi se morale storitve e-pravosodja razvijati in izvajati ob popolnem spoštovanju načela preglednosti, enakosti pred zakonom in javnega nadzora ter bi morale biti vsaj v prehodnem obdobju zgolj dopolnilo in dodatna možnost glede na utečeno prakso v državah članicah,

I.

ker so obstoječi portali zelo nerazviti, neurejeni in neprijazni do uporabnikov in ker bi bilo treba zaposliti najboljše strokovnjake s področja informacijske tehnologije, da se izboljša dostop do informacij, elektronskih sistemov in registrov; ker bi moral biti enotni evropski pravosodni portal, ki bi imel različne ravni dostopa za sodne in javne uslužbence, zaposlene v pravni in drugih strokah, ter državljane, zasnovan tako, da bi prepoznaval uporabnike in bi na ta način ločeval med področji za državljane in področji za ljudi iz stroke; ker bi moral biti glavni poudarek, kot nikoli doslej, na dostopnosti pravosodja za državljane in podjetja, četudi je bistveno, da se nadgradi in izboljša evropska pravosodna mreža,

J.

ker je doseganje cilja vzpostavitve evropskega območja pravice v določeni meri upočasnjeno zaradi majhnega števila sodnih organov, ki imajo dostop do izobraževanja o pravosodju EU, elektronska orodja pa bi lahko znatno prispevala k vsesplošnem razširjanju evropske pravosodne kulture, ki je temelj prihodnjega evropskega območja pravice,

K.

ker je treba upoštevati precejšnje razlike v tem, kako natančno nacionalni sodniki v različnih državah članicah poznajo pravo Skupnosti, na kar je Evropski parlament opozoril v resoluciji z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu (1),

L.

ker je treba takoj začeti z odpravljanjem bistvenih težav na področju e-pravosodja, tudi v zvezi z vprašanjem jezika,

M.

ker so pravosodni ministri podprli decentraliziran pristop k razvoju e-pravosodja na evropski ravni z določeno mero osrednjega usklajevanja, ki bi omogočalo izmenjavo informacij na evropski ravni ter obenem dopuščalo neodvisno delovanje nacionalnih sistemov in se izogibalo bremenom, povezanim z oblikovanjem novega, centraliziranega sistema e-pravosodja v EU, in ker nekatere države članice dvostransko že sodelujejo; ker je delovna skupina Sveta prišla do zaključka, da bi morale biti pobude glede e-pravosodja neobvezujoče za države članice in jih ne bi smele obvezovati k uvedbi novih nacionalnih sistemov ali h korenitim spremembam obstoječih sistemov,

N.

ker se je informacijska tehnologija izkazala za učinkovito orodje pri obravnavanju mednarodnega kriminala, kot so pokazali rezultati, ki so bili na primer doseženi v okviru schengenskega informacijskega sistema in njegove poznejše nadgradnje; ker bi bilo treba visoko tehnologijo v celoti izkoristiti za preprečevanje mednarodnega kriminala in boj proti njemu, projektom, kot je na primer Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc, pa bi bilo treba nameniti najširšo podporo, tudi s finančnega vidika,

O.

ker sedanji sistem zbiranja dokazov v kazenskih postopkih v drugih državah članicah še vedno temelji na počasnih in neučinkovitih orodjih, ki jih ponuja vzajemna pomoč v kazenskih zadevah, in ker bi bila uporaba tehnoloških orodij, kot je videokonferenca, velik korak naprej pri zbiranju dokazov na daljavo, kadar bi bilo to potrebno in le, če ne bi bilo v škodo pravnemu položaju osebe, ki podaja izjavo,

P.

ker vzpostavitev evropskega območja pravice vpliva tudi na povečanje temeljnih pravic in postopkovnih jamstev za državljane EU, izvajanje strategije pa bi moralo potekati ob doslednem spoštovanju najvišjih standardov varovanja podatkov,

Q.

ker bi bilo treba hkrati z zakonodajnimi ukrepi za povečanje poznavanja kazenske zakonodaje drugih držav članic omogočiti dostopnost takšnega znanja na svetovnem spletu;

1.   podpira načrte Komisije, še posebej predlog spodbujanja evropskega okvira za interoperabilnost v programu za interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC) ter pri delu na področju elektronskega podpisa in elektronske identitete;

2.   vabi Komisijo, da evropsko območje svobode, varnosti in pravice dopolni z območjem e-sodstva, pri čemer naj:

a)

sprejme konkretne ukrepe za izvajanje evropskega območja e-pravosodja,

b)

jasno določi zadeve, zajete v ukrepih EU, na primer tako, da uporabi drugačno poimenovanje ali uporabi kratico „EU“ skupaj z izrazom „e-pravosodje“, da bi tako ločevali med izrazoma „e-pravosodje“ ali „e-pravosodje EU“,

c)

vzpostavi portal/omrežje e-pravosodja, obenem pa obravnava potrebe državljanov in pravosodnih delavcev EU ter zagotovi dostopnost preglednih in enostavnih načinov dostopa do informacij, pri čemer naj izkoristi vseevropska omrežja iz člena 154 Pogodbe ES, ki so bila razvita v okviru interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave,

d)

na široko uporablja elektronska orodja pri oblikovanju evropske pravosodne kulture,

e)

v celoti izkoristi potencial novih tehnologij za preprečevanje mednarodnega kriminala in boj proti njemu,

f)

nemudoma okrepi in zagotovi orodja za boljše zbiranje dokazov v drugih državah članicah, na primer videokonferenco,

g)

okrepi temeljne pravice in postopkovna jamstva v kazenskih postopkih in pri varstvu podatkov kot sestavni del pri pripravi in uresničevanju akcijskega načrta o pravosodju EU;

3.   meni, da bi moralo biti delo institucij bolj osredotočeno na državljane;

4.   pozdravlja zanos držav članic pri oblikovanju dvostranskih projektov, ki bi jih kasneje lahko razširili na vse države članice in s katerimi bi lahko prišli do najboljših rezultatov za celotno EU, vendar opozarja, da lahko takšen pristop privede do razdrobljenosti, ter upa, da se bo temu izognilo;

5.   poziva Komisijo, naj v okviru e-pravosodja nameni ustrezno pozornost razvoju orodij za e-učenje, namenjenih zaposlenim v sodstvu;

6.   potrjuje, da priporočila upoštevajo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

7.   meni, da zahtevani predlog nima finančnih posledic;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in natančna priporočila, ki jo spremljajo, posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0352.


PRILOGA

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Priporočilo 1 (glede oblike in obsega instrumenta, ki naj se sprejme)

Če Svet ne bo izglasoval posebne resolucije o akcijskem načrtu, kjer bi pri izvedbi sodelovala Komisija, se Komisijo zaprosi, naj pripravi akcijski načrt o e-pravosodju na evropski ravni. Načrt bi moral biti sestavljen iz vrste posamičnih ukrepov, ki so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju. Nekateri od teh ukrepov bi utegnili privesti do zakonodajnih predlogov, na primer za upravno sodelovanje v skladu s členom 66 pogodbe o ES, drugi do priporočil, tretji pa do upravnih aktov in sklepov.

(Konkretni ukrepi za izvajanje evropskega območja pravice) Prvi korak v to smer bi seveda naredili, če bi vsakemu sodišču v EU priskrbeli računalnik, elektronski naslov in internetno povezavo. Zdi se samoumevno, žal pa ni tako. Sodišča mnogokrat nimajo potrebne opreme ali pa jo imajo, vendar je ne znajo ali nočejo uporabljati. To situacijo je treba spremeniti.

(Jasna opredelitev področja uporabe e-sodstva) Da bi se izognili nesporazumom, bi bilo treba jasno določiti zadeve, ki jih zajemajo ukrepi EU, na primer tako, da bi uporabili drugačno poimenovanje ali uporabili kratico „EU“ skupaj z izrazom „e-pravosodje“, da bi tako ločevali med izrazoma „e-pravosodje“ ali „e - pravosodje EU“;

Priporočilo 2 (glede minimalne vsebine instrumenta, ki naj se sprejme)

Akcijski načrt bi morali tvoriti vsaj naslednji ukrepi:

1.   Akcijski načrt sodstva EU

Da bi se izognili razdrobitvi in okrepili usklajenost in doslednost, naj Komisija skupaj s Parlamentom pripravi osnutek akcijskega načrta za EU-sodstvo, ki naj bo usmerjen v državljane in pravosodne delavce in naj predlaga strategijo za čim boljše izvajanje evropskega območja pravice. S tega vidika bi morale institucije EU in države članice lojalno sodelovati (v skladu s členom 10 Pogodbe ES) ter sprejeti obvezo, da bodo druga drugi sporočale vse pomembne podatke, vključno s pravkar sprejeto zakonodajo, podobno kot se to že izvaja na notranjem trgu v zvezi z izmenjavo podatkov o nacionalnih tehničnih predpisih. Kljub temu, da je vsak ukrep, ki si prizadeva za boljše medsebojno razumevanje informacij, dobrodošel, je treba posvetiti posebno pozornost jasni opredelitvi in omejitvi uporabe avtomatskega prevajanja, saj so lahko avtomatski prevodi včasih zavajajoči.

2.   Ukrep za primernost zakonodaje tudi v prihodnosti

Komisija bi morala vzpostaviti primerne mehanizme za zagotavljanje, da se vsa prihodnja zakonodaja na področju civilnega prava oblikuje tako, da je omogočena njena uporaba v spletnih aplikacijah. Tako bi bilo, denimo, treba sprejeti ukrepe za to, da bi se predlagana evropska zasebna podjetja lahko ustanovila prek spletnih aplikacij in bi predlogi za priznavanje instrumentov, kot so instrumenti o pravnem varstvu odraslih ali druge javne listine, bili prilagojeni spletni uporabi. Skladno s tem bi bilo treba pri predlogih v zvezi z obrazci, ki naj jih izpolnijo državljani, te obrazce že v izhodišču oblikovati in formatirati za elektronsko uporabo, razpoložljivi pa bi morali biti v vseh uradnih jezikih držav članic. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, ki bi kar najbolj zmanjšali potrebo po vnašanju prostega besedila, in po potrebi zagotoviti, da so na voljo pomoč in podpora preko spleta v vseh uradnih jezikih ter spletne prevajalske storitve. Enako bi morali biti v primerih, ko je potrebno vročanje listin, predvideni ukrepi, ki bi zagotovili, da bi bilo mogoče vročati listine in obveščati prek elektronske pošte ter zagotavljati elektronsko podpisovanje, kjer je potrebno ustno pričanje, pa bi bilo treba spodbujati uporabo video konferenc.

Vsi prihodnji predlogi bi morali vključevati obrazloženo izjavo Komisije, da je bil opravljen pregled o tem, kako prijazno je e-pravosodje do uporabnika.

Komisija bi morala izpeljati revizijo vse obstoječe zakonodaje na področju civilnega sodstva in po potrebi predlagati spremembe, da bi se obstoječa zakonodaja uskladila z zahtevami e-pravosodja. Natančneje se prosi Komisijo, naj v zvezi s tem prednostno preuči evropski postopek za spore majhne vrednosti, evropski nalog za izvršbo in alternativno reševanje sporov, da bi državljanom in podjetjem omogočili neposreden dostop do njih na spletu. Podobno bi bilo treba ponovno pregledati uredbo o vročanju listin (1) in uredbo o civilnem dokaznem gradivu (2). Cilj bi moral biti zagotoviti celovit nabor učinkovitih in enostavnih instrumentov, ki so za običajne državljane in majhna podjetja koristni ter jih lahko uporabljajo, ne pa sistem, ki je naklonjen le gospodarskim subjektom v sodnih sporih za reševanje sporov velike vrednosti.

3.   Ukrepi za civilne postopke

Komisija in Svet bi morala ob upoštevanju razvoja na področju informacijske tehnologije Evropskemu parlamentu poročati o reformi in usklajevanju procesnega prava in zakonodaje o dokazovanju v čezmejnih zadevah in zadevah pred Sodiščem evropskih Skupnosti. Cilj bi morali biti enostavnejši, cenejši in hitrejši civilni postopki v čezmejnih zadevah.

4.   Ukrepi za pogodbeno pravo in pravo varstva potrošnikov

Na tem področju bi moral biti poudarek na preventivni zakonodaji z zagotavljanjem večje preglednosti in enostavnosti ter z izogibanjem pastem, težavam in stroškom, ki jih zlasti predstavlja mednarodno zasebno pravo.

V zvezi s tem se poziva Komisijo, naj začne delo na področju splošnih veljavnih pogojev za elektronsko poslovanje. To bi elektronskim trgovcem omogočilo, da ponudijo „modri gumb“, s katerim bi lahko potrošniki (ali seveda drugi trgovci) sprejeli uporabo standardnega evropskega pogodbenega prava za svoje transakcije. Omenjeno bi lahko dopolnjeval spletni sistem za pritožbe in dostop do odobrenega spletnega alternativnega reševanja sporov.

5.   Ukrepi glede jezikov, večjezičnosti in interoperabilnosti

Začeti bi bilo treba program, s katerim bi preučili, kako najbolje zagotoviti spletno prevajanje za portale evropskega e-pravosodja. Vzporedno s tem bi bilo treba ustanoviti delovno skupino za poenostavitev in standardizacijo terminologije. Vsaka država članica bi morala zagotoviti zbirko podatkov o pravnih prevajalcih in tolmačih.

6.   Ukrepi glede evropskih portalov e-pravosodja

O vseh omenjenih ukrepih bi morala biti obveščena enota za usklajevanje in upravljanje, ki bi bila odgovorna tudi za usklajevanje prispevkov raznih držav članic in zagotavljanje njihove interoperabilnosti.

Enota za usklajevanje in upravljanje bi morala biti odgovorna tudi za zasnovo in delovanje evropskega portala e-pravosodja, ki bi moral ponuditi prostor za državljane, ljudi iz pravne stroke ter za sodne in javne uslužbence, in poročati komisarju za pravosodje, svobodo in varnost, Evropskemu parlamentu in Svetu. Čim prej (najpozneje v obdobju 2009-2010) bi bilo treba začeti študije izvedljivosti glede uporabe elektronskega podpisa v pravnem okolju, dostopanja na daljavo do nacionalnih registrov (registri plačilne nesposobnosti, zemljiške knjige, trgovinski registri itd.) in oblikovanja varnega omrežja. Pri tem bi bilo treba upoštevati že dosežene rezultate v Svetu (medsebojna povezava registrov plačilne nesposobnosti, možno sodelovanje z evropskim informacijskim sistemom za zemljišča (EULIS) in evropskim poslovnim registrom (EBR)). V letu 2011 bi bilo treba začeti študijo izvedljivosti o platformi za virtualne izmenjave. Študije izvedljivosti bi morale slediti pravilom o obveščanju javnosti in dostopanju do informacij, ki veljajo v državah članicah. Na ta način bo zagotovljeno varovanje podatkov in pravna varnost glede obveščanja.

Pri izvedbi teh študij bi bilo treba upoštevati delo, ki ga je na tem področju že opravila notarska stroka (prepoznavanje podpisov, e-notariat, register oporok itd.). Namen tega je zagotoviti uporabniku prijazna orodja za državljane, podjetja, ljudi, ki opravljajo določene poklice, sodstvo in uradnike, odgovorne za pravosodje.

a)   Evropski portal e-pravosodja za državljane

Ta večjezični portal bi moral biti oblikovan tako, da bi zagotavljal podporo državljanom in podjetjem, ki iščejo pravno pomoč in začetno pravno svetovanje o čezmejnih pravnih težavah.

Poleg dostopa do pravnih zbirk podatkov in elektronskih pravnih sredstev (spori majhne vrednosti, plačilni nalogi), spletnih sistemov alternativnega reševanja sporov (vključno z omrežjem SOLVIT) in varuha človekovih pravic bi moral vključevati inteligentne sisteme, zasnovane za pomoč državljanom, ko ti iščejo načine za reševanje pravnih težav. Tovrstni sistemi bi morali usmerjati ljudi pri (a) iskanju pravnika v drugi državi članici, ki govori njihov jezik, (odvetnik, notar, pravni zastopnik itd.) ter pojasnjevati, kakšne so njihove funkcije, (b) ugotavljanju, kakšna pravna pomoč, če sploh, je na voljo in (c) odločanju o tem, kako ukrepati, da bi opravili nekatere formalne postopke v posameznih državah članicah (npr. kako ustanoviti podjetje, voditi računovodstvo, oblikovati oporoko, kupiti/prodati hišo itd.). Morali bi imeti tudi možnost usmerjanja glede vrste težav, vrste postopkovnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti in tako dalje.

Kjer je to mogoče, bi morala biti zagotovljena brezplačna pravna pomoč po elektronski pošti, in sicer prek nacionalnih strokovnih organov in pod njihovim nadzorom. Na voljo bi morali biti vsaj imeniki pravnikov, notarjev, sodnih izvršiteljev in dostavljavcev sodnih pozivov, revizorjev, nacionalno odobrenih izvedencev ter pravnih prevajalcev in tolmačev v vsaki državi članici, skupaj s povezavami pristojnih poklicnih organov. Dosegljivi bi morali biti tudi enostavni vodniki po pravnih sistemih vseh držav članic.

Omogočen bi moral biti tudi hiter dostop do nujne pravne pomoči in policije.

Poleg tega bi moral portal dovoljevati tudi dostop do različnih registrov in omogočati objavljanje nacionalnih uradnih objav.

b)   Varen evropski portal e-pravosodja

Ta portal bi moral biti oblikovan tako, da bi ga kot orodje uporabljali sodniki, sodni uradniki, uradniki nacionalnih pravosodnih ministrstev in odvetniki, njegovo varnost pa bi zagotovili z različnimi pravicami glede dostopa.

Poleg zagotavljanja dostopa do pravnih in zakonodajnih zbirk podatkov ter do največjega mogočega obsega nacionalnih registrov bi moral omogočati tudi varno komuniciranje, video-konference in izmenjavo dokumentacije med sodišči ter med sodišči in strankami v postopkih (dematerializacija postopkov). Zato bi moral dovoljevati tudi preverjanje elektronskih podpisov in predvideti ustrezne sisteme preverjanja.

Portal bi moral dati na voljo tudi sredstva za izmenjavo informacij, na primer glede oseb, za katere je prepovedano delo z otroki ali delovanje v vlogi direktorjev podjetij.

Kontaktne točke evropske pravosodne mreže v civilnih in trgovskih zadevah v državah članicah bi bilo treba spodbuditi k aktivni vlogi pri razvoju evropskega e-pravosodja, da bi prispevale k oblikovanju in zasnovi prihodnjih portalov, med njimi portala e-pravosodje za državljane kot dela politike Skupnosti s področja e-pravosodja, ki je zasnovana prav z namenom omogočanja državljanom, da neposredno dostopajo do pravosodja. Kot začetni korak bi naj internetne strani nacionalnih ministrstev za pravosodje ponudile povezavo do strani evropske pravosodne mreže.

Portal naj bi nudil državljanom EU informacije o kazenskopravnem sistemu držav članic, zlasti glede njihovih pravic, vključno s praktičnimi informacijami o tem, na kateri organ se lahko obrnejo in kako ter kako naj si priskrbijo obrazce, z informacijami o pravni pomoči in s seznami pravnikov, ki lahko sprejemajo tuje stranke. Prek portala naj bi pravosodni delavci dostopali do zakonodaje EU ter ustrezne zakonodaje držav članic. Spletne strani Usposabljanja v evropskem sodstvu (EJT), Evropske pravosodne mreže (EJN) za civilne in kazenske zadeve, Evropske mreže za sodniško usposabljanje (EJTN) in drugih ustanov že ponujajo veliko koristnih informacij. Res pa je, da so te informacije razdrobljene in da jih ni lahko najti. Pomembne sodne odločbe bi morali biti dostopne. Vse te informacije bi morale biti na voljo na spletu in drugače, posebno pozornost pa je treba posvetiti mehanizmom za sinhronizacijo, ki ponujajo posodobljene informacije (RSS-feed).

7.   Sodniško usposabljanje

Da bi se širila evropska pravosodna kultura in da bi dosegli čim več sodnih uradnikov že v trenutku začetka njihovega delovanja, bi moral vsak novo imenovani sodni uradnik prejeti neke vrste „opremo za preživetje“ v obliki CD-ja ali ključa USB, ki bi vseboval pogodbo o EU, pogodbo o ES, temeljna besedila o pravosodnem sodelovanju ter informacije o pravosodnih sistemih drugih držav članic. Razmisliti bi bilo treba tudi o izdaji publikacij EU, ki bi bile namenjene državljanom in bi vsebovale praktične informacije o pravosodnem sodelovanju v EU in kazenskopravnih sistemih drugih držav članic. Komisija in Svet bi morala ustrezno pozornost nameniti tudi elektronskim orodjem za usposabljanje, ki jih daje na voljo Evropska mreža za sodniško usposabljanje, v kateri so zastopane vse šole za usposabljanje sodstva v EU.

8.   Preprečevanje mednarodnega kriminala in boj proti njemu

Najbolj pomemben primer uporabe e-sodstva v kazenskem pravosodju doslej je bila vzpostavitev evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc. Da bi bil ta sistem učinkovit, ga je treba podpreti z elektronsko strukturo, ki bi bila sposobna povezati vse nacionalne kazenske evidence (3). To strukturo je treba vzpostaviti čim prej. Drug pomemben primer uporabe informacijske tehnologije na področju pravosodja in varnosti je schengenski informacijski sistem, obsežna zbirka podatkov, ki omogoča ustreznim organom v državah članicah izmenjavo podatkov in sodelovanje na različne načine, tudi z varnim in izredno hitrim posredovanjem evropskih nalogov za prijetje. Kot je razvidno iz stališča Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 (4), je Eurojust ključni akter v boju proti mednarodnem kriminalu na ravni EU. Njegovo usklajeno delovanje je temeljnega pomena pri obravnavi težjih kaznivih dejanj, pri katerih prihaja do vse večje uporabe tehnoloških sredstev. Število primerov, ki jih je v letu 2008 vodil Eurojust, se je tudi zahvaljujoč njegovemu inovativnemu sistemu obdelave podatkov (sistem E-POC) povzpelo na 1 000. Te primere je treba pomnožiti in jih financirati s finančnimi sredstvi EU.

9.   Videokonference

Uporaba videokonference v okviru kazenskih postopkov je v nekaterih državah članicah precej običajna, saj omogoča zbiranje dokazov s sprejemanjem izjav obdolžencev, prič ali izvedencev, tudi kadar ti niso fizično prisotni, obenem pa omogoča zagotavljanje ustrezne zaščite posameznikom, ki to potrebujejo. Z evropsko konvencijo o vzajemni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 2000 so bila določena pravila glede zaslišanja prič, obdolžencev in izvedencev z uporabo videokonference. Doslej je konvencijo ratificiralo 24 držav članic. Evropski parlament poziva države članice, naj čim prej zaključijo postopek ratifikacije. Za sedaj še ni na voljo statističnih podatkov o praktični uporabi videokonferenc. Še vedno se namreč zdi, da ta način ni v celoti izkoriščen, eden od razlogov za to pa je pomanjkanje potrebne elektronske podpore. Podporo in finančno pomoč EU je treba zagotoviti čim prej

10.   Krepitev temeljnih pravic in postopkovnih jamstev

Tehnološki napredek je dobrodošel, če le ne ogroža temeljnih pravic. Ob upoštevanju tega je treba pri pripravi in izvajanju strategije in akcijskega načrta veliko pozornosti nameniti spoštovanju temeljnih pravic ter zlasti postopkovnih jamstev in varstva podatkov, pri čemer je treba državljanom EU omogočiti dostop do informacij, ki jih hranijo ter si jih med seboj izmenjujejo ustrezni organi, seznaniti pa jih je treba tudi z razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Strategija e-pravosodja ne more delovati brez uskladitve postopkovnih jamstev in ustreznih varoval za varstvo podatkov v okviru kazenskopravnega sodelovanja.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in izvensodnih spisov v civilnih in trgovinskih zadevah v državah članicah (UL L 160, 30.6.2000, str. 37).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).

(3)  Parlament podpira ta projekt in upa, da bo pri njegovi vzpostavitvi upoštevana svojega stališča z dne 9. oktobra 2008 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) (P6_TA(2008)0465).

(4)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o pobudi Kraljevine Belgije, Češke republike, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Republike Francije, Republike Italije, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Republike Portugalske, Republike Slovenije, Republike Slovaške in Kraljevine Švedske za sprejetje Sklepa Sveta o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ (P6_TA(2008)0384).


Top