This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52008IP0636
European Authentic Act European Parliament resolution of 18 December 2008 with recommendations to the Commission on the European Authentic Act (2008/2124(INI))#ANNEX
Evropska javna listina Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o evropskih javnih listinah (2008/2124(INI))
PRILOGA
Evropska javna listina Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o evropskih javnih listinah (2008/2124(INI))
PRILOGA
UL C 45E, 23.2.2010, p. 60–63
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
23.2.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 45/60 |
Evropska javna listina
P6_TA(2008)0636
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o evropskih javnih listinah (2008/2124(INI))
(2010/C 45 E/11)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2005 z naslovom „Haaški program: Deset prednostnih nalog za naslednjih pet let. Partnerstvo za evropsko prenovo na področju svobode, varnosti in pravice“ (KOM(2005)0184), |
— |
ob upoštevanju primerjalne študije o javnih listinah, ki jo je opravil Odbor za pravne zadeve, |
— |
ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0451/2008), |
A. |
ker je v zgoraj navedenem sporočilu o Haaškem programu Komisija kot eno prednostnih nalog navedla, da je treba zajamčiti resnični evropski prostor za civilno pravosodje, še zlasti kar zadeva priznavanje in izvrševanje sodnih odločb; ker je s ciljem večjega vzajemnega zaupanja v Evropski uniji program kot osrednjo prednostno nalogo za prihajajoča leta opredelil nadaljnje izvajanje načela vzajemnega priznavanja kot konkretne oblike varstva pravic državljanov in načina za njihovo uporabo tudi v drugih državah članicah, |
B. |
ker Haaški program predvideva, da je nadaljnje izvajanje programa vzajemnega priznavanja osrednja prednostna naloga in da ga je treba dokončno izvesti do leta 2011, |
C. |
ker je pretok državljanov znotraj Evropske unije vedno večji; ker zaradi tega vedno pogosteje prihaja do pravnih položajev, ki zadevajo dve državi članici ali več, |
D. |
ker je Komisija v zgoraj navedenem sporočilu o Haaškem programu priznala, da je v civilnem pravosodju temeljnega pomena, da se vzpostavi priznavanje javnih dokumentov; ker je zaradi tega absolutno treba dati prednost priznavanju in izvrševanju javnih listin, kot so opredeljene v sodbi Unibank (1), |
E. |
ker sektorski in neusklajeni pristop k skupni zakonodaji na tem področju ni zadovoljiv (2), |
F. |
ker je treba evropske državljane zaščititi pri njihovih družinskih in dednih čezmejnih odnosih, |
G. |
ker imajo podjetja vse več ustanov v tujini in se njihova dejavnost odvija znotraj Skupnosti, zaradi česar javne listine o ustanovitvi in delovanju podjetij krožijo vse pogosteje, |
H. |
ker je temeljnega pomena, da se v Uniji vzpostavi jasen in celovit pravni okvir, ki bo državljanom in gospodarskim subjektom jamčil varen in predvidljiv pravni položaj ter postopke, ki jih izvajajo pooblaščenci javnih organov, |
I. |
ker je oblikovanje učinkovitega evropskega pravosodnega prostora v sodnih postopkih odvisno od čezmejnega priznavanja sodnih odločitev določenega sodišča ali upravnega organa, v izvensodnih postopkih pa od čezmejnega priznavanja javnih listin, ki jih je sestavil ali overil sodni organ ali javni uslužbenec oziroma oseba javnega zaupanja, imenovana z nalogo overjanja listin, |
J. |
ker se za javne listine, ki jih izdajo javni organi, uporabljajo uredbe s področja vzajemnega priznavanja sodnih odločitev, |
K. |
ker je bistvena značilnost javne listine njena večja dokazna moč v primerjavi z zasebno listino in ker ta njena dokazna moč, ki je za sodnika prvenstvena, v zakonodaji držav članic normalno izvira iz zaupanja, ki ga uživajo listine, ki jih v okviru pravnih poslov v ta namen sestavijo pooblaščeni javni uslužbenci, osebe javnega zaupanja ali javni organi (3), |
L. |
ker je osnovni pogoj za dokazno moč javne listine priznavanje njene verodostojnosti in ker jo je v tem smislu izdal javni uslužbenec ali oseba javnega zaupanja, pooblaščena za sestavljanje javnih listin, ali drug javni organ; ker vzajemno zaupanje pravosodne sisteme držav članic upravičuje, da se postopki preverjanja pristnosti listine v prihodnje uporabljajo samo ob resnem dvomu glede njene verodostojnosti, |
M. |
ker upoštevanje zakonodaje države članice, na čigar ozemlju se mora listina predložiti z namenom njene uporabe, vseeno predpostavlja gotovost, da priznavanje dokazne moči ne pomeni, da tuja javna listina zaradi priznavanja v državi članici, v kateri se mora predložiti, uživa večjo dokazno moč kot javne listine v tej državi članici; ker bi materialno področje uporabe zahtevane uredbe moralo zajemati bistveni del civilnega in gospodarskega prava, z izjemo nekaterih natančno opredeljenih zadev, |
N. |
ker razlike v strukturi in organizaciji sistemov javnih registrov s področja lastnine nepremičnin, pa tudi razlike v značaju in stopnji javnega zaupanja vanje, narekujejo izključitev prenosa stvarnih nepremičninskih pravic iz prihodnjega instrumenta Skupnosti, in sicer zaradi precejšnje soodvisnosti med načinom izdajanja javnih listin na eni strani in vpisa v javni register na drugi, |
O. |
ker za priznavanje sodnih odločb po Evropski uniji takšna izključitev pomeni, da so za pritožbe v zvezi s stvarnimi nepremičninskimi pravicami izključno pristojna sodišča, na območju katerih leži nepremičnina, za pritožbe v zvezi z veljavnostjo vpisa v javni register pa sodišča, na ozemlju katerih se javni register vodi (4), |
P. |
ker instituta javne listine v sistemih anglo-saksonskega prava, zlasti v pravu Anglije in Walesa ali v nordijskih državah, ne poznajo; ker v Angliji in Walesu sicer obstajajo pravniki (angl. solicitor), ki nastopajo kot javni notarji, in obstaja poklic pisarja notarja (angl. scrivener notary), vendar ti pravniki ne morejo izdajati javnih listin, temveč lahko samo overijo podpise, zato bi bilo ob sprejetju predpisov o evropskih javnih listinah treba poskrbeti, da ne bi pri tem prišlo do nesporazumov; ker bi bilo treba ravnati zelo previdno in zagotoviti, da javne listine ne bi bile uporabljene v državah, kjer takšnih listin državljani navedenih držav ne morejo pridobiti, želeli pa bi jih uporabiti, da bi s tem obšli postopke, predpisane s pravnim sistemom teh držav (npr. overitev oporoke); ker bi bilo za izboljšanje osveščenosti pravnih strokovnjakov v tistih državah članicah, kjer javne listine ne obstajajo, treba, da Komisija sprožiti ustrezno kampanjo obveščanja in se vložijo vsa potrebna prizadevanja v to, da se pravniki anglo-saksonskega prava spoznajo z delom javnih uslužbencev ali oseb javnega zaupanja s področja civilnega prava in z potencialnimi ugodnostmi za njihove stranke — zlasti glede pravne varnosti — ki jih prinaša uporaba javnih listin v poslih, ki jih želijo skleniti v državah, kjer se ta instrument uporablja; ker to še poudarja potrebo, ki jo je Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta že večkrat izrazil, po vseevropski mreži pravosodnih delavcev, kampanjah obveščanja in materialu ter skupnem usposabljanju, ki naj ga spodbudi Komisija, |
Q. |
ker se zahtevana uredba ne sme uporabljati za vprašanja v zvezi z veljavnim pravom, opredeljenim z drugimi instrumenti Skupnosti, niti za vprašanja v zvezi s pristojnostjo, organiziranostjo in strukturo organov in javnih uslužbencev oziroma oseb javnega zaupanja, vključno s postopkom overjanja, ki spadajo v pristojnost držav članic, |
1. meni, da vzajemno zaupanje v pravosodju znotraj Skupnosti upravičuje, da se v prihodnje odpravijo postopki, vezani na preverjanje verodostojnosti javnih listin v čezmejnih zadevah; meni, da se priznavanje javne listine za namene njene uporabe v zaprošeni državi članici lahko zavrne samo v primeru resnega in utemeljenega dvoma glede njene verodostojnosti ali če je priznavanje v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice;
2. poziva Komisijo, naj mu na osnovi člena 65(a) in druge alineje člena 67(5) Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog o vzpostavitvi vzajemnega priznavanja in izvrševanja javnih listin;
3. poudarja, da priznavanje listin ne more imeti za posledico tega, da bi tuja listina dobila večji učinek, kot bi ga imela domača;
4. želi, da bi se zahtevana uredba uporabljala za vse javne listine v civilnih in gospodarskih zadevah, razen tistih, ki se nanašajo na nepremičnine in morajo biti ali so lahko predmet vpisa ali zaznamka v javni register;
5. poudarja, da se zahtevana uredba ne bi smela uporabljati za vprašanja v zvezi s predpisi, ki se uporabljajo za vsebino javne listine, niti za vprašanja v zvezi s pristojnostjo, organiziranostjo in strukturo organov, javnih uslužbencev ali oseb javnega zaupanja, vključno s postopkom overjanja;
6. ugotavlja, da priporočila, navedena v prilogi, spoštujejo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter temeljne pravice državljanov;
7. meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in spremljajoča natančna priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.
(1) Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 17. junija 1999 v zadevi C-260/97 Unibank, Zbirka 1999, str. I-3715.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 Sveta (UL L 12, 16.1.2001, str. 1); Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 Sveta (UL L 338, 23.12.2003, str. 1); Uredba Sveta (ES) št. 805/2004 (UL L 143, 30.4.2004, str. 15).
(3) Ugotovitve generalnega pravobranilca La Pergole z dne 2. februarja 1999 v zgoraj navedeni zadevi Unibank, točka 7.
(4) Glej člen 22(1) in (3) Uredbe (ES) št. 44/2001.
PRILOGA
PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
1. Vzajemno zaupanje v pravosodju znotraj Skupnosti upravičuje, da se v prihodnje odpravijo postopki, vezani na preverjanje verodostojnosti javnih listin v čezmejnih zadevah.
2. Priznavanje javne listine za namene njene uporabe v zaprošeni državi članici se lahko zavrne samo v primeru resnega in utemeljenega dvoma glede njene verodostojnosti ali če je priznavanje v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice.
3. Parlament poziva Komisijo, naj mu na osnovi člena 65(a) in druga alineje člena 67(5) Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog o vzpostavitvi vzajemnega priznavanja in izvrševanja javnih listin.
4. Akt iz tega zakonodajnega predloga bi se moral uporabljati za vse javne listine v civilnih in gospodarskih zadevah, razen tistih, ki se nanašajo na nepremičnine in morajo biti ali so lahko predmet vpisa ali zaznamka v javni register. Ne bi se smel uporabljati za vprašanja v zvezi s predpisi, ki se uporabljajo za vsebino javne listine niti za vprašanja v zvezi s pristojnostjo, organiziranostjo in strukturo organov, javnih uslužbencev ali oseb javnega zaupanja, vključno s postopkom overjanja.