Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52009XG1211(02)

Sklepi Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije: razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti otrok in mladih s kulturnim izražanjem in širšim dostopom do kulture

UL C 301, 11.12.2009, p. 9–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/9

Sklepi Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije: razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti otrok in mladih s kulturnim izražanjem in širšim dostopom do kulture

2009/C 301/08

SVET EVROPSKE UNIJE –

 

OB SKLICEVANJU na politično ozadje tega vprašanja, ki je navedeno v Prilogi k tem sklepom,

 

ZAVEDAJOČ SE:

—

dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo Evropska unija in njeni državljani, zlasti:

—

potrebe po tem, da na trajnosten način in na podlagi socialnega vključevanja ostanemo globalno konkurenčni;

—

vpliva na zagotavljanje zaposlenosti in socialnega varstva zaradi staranja prebivalstva in stalnih migracijskih tokov;

—

potrebe po spodbujanju medkulturnega dialoga, ki spoštuje kulturno raznolikost v vse bolj večkulturnem in medsebojno povezanem svetu, za katerega so značilne hitra komunikacija, mobilnost prebivalstva in globalizacija trgov;

—

potrebe po odzivu na uveljavljajočo se družbo znanja in komunikacijsko družbo, za katero so značilne nenehno razvijajoče se komunikacijske tehnologije in hitra izmenjava informacij, ter potrebe po premostitvi „digitalnega razkoraka“ v državah članicah EU in med njimi –

MENI, da:

—

je za uspešen odziv na te dolgoročne izzive potrebna dolgoročna perspektiva, v središču katere je razvijanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala otrok in mladih ter njihovih veščin in kompetenc za soočanje z omenjenimi izzivi;

POUDARJA NASLEDNJE:

—

povpraševanje po ustvarjalnosti, inovativnosti, prilagodljivosti in naprednih sposobnostih komuniciranja delovne sile raste, vse bolj pa je treba razvijati tudi prožne in razvijajoče se podjetniške veščine;

—

dostop do različnih oblik kulturnega izražanja, umetniških praks in umetniških del in stik z njimi že od zgodnjega otroštva sta pomembna za osebni razvoj, identiteto, samozavest in posameznikov občutek pripadnosti, pa tudi za to, da se otrokom in mladim omogoči razvoj medkulturnih kompetenc in drugih veščin, ki so pomembne za njihovo socialno vključevanje in za to, da postanejo aktivni državljani z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi v prihodnosti;

—

sodelovanje pri kulturnih dejavnostih, med drugim tudi neposredni stik z umetniki, lahko poveča ustvarjalni in inovativni potencial vseh otrok in mladih s pomočjo stimulativnega ustvarjalnega razmišljanja, domišljije in samoizražanja;

—

spodbujanje kulture in kulturnega izražanja v šolah, drugih izobraževalnih ustanovah ter v okviru neformalnega učenja, kot posebnega predmeta in privlačnega učnega pristopa, ki povezuje različna področja znanja, prispeva k celovitemu razvoju posameznika, motiviranosti in boljšemu učenju ter k razvijanju ustvarjalnosti in inovativnih sposobnosti;

—

pripadniki tako imenovane „digitalne“ generacije v Evropi so hkrati ustvarjalci in uporabniki kulture, ki, če imajo priložnost, zelo spretno izkoriščajo potencial novih medijev in digitalne tehnologije;

—

dostop do kulture in kulturne dediščine na splošno, zlasti pa do sredstev za ustvarjanje in doživljanje kulture, ni v enaki meri na voljo vsem otrokom in mladim, zaradi sedanje gospodarske krize pa bi se možnosti za dostop otrok in mladih do kulture lahko še dodatno zmanjšale;

OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI OPREDELJUJE NASLEDNJIH ŠEST PREDNOSTNIH NALOG, DA BI V EVROPSKI UNIJI SPODBUJALI USTVARJALNO GENERACIJO:

1.   vključitev vidika „otrok in mladih“ v ustrezne politike za promocijo kulture:

naj države članice in Komisija:

(i)

v sedanje in prihodnje politike, programe in ukrepe, zlasti na področju kulture in medijev, vključijo posebne potrebe otrok in mladih, tudi mladih strokovnjakov na področju kulture, pri tem pa naj se osredotočijo na pobude za spodbujanje njihovega ustvarjalnega potenciala;

(ii)

nadalje razvijejo partnerstva med kulturnim sektorjem in drugimi sektorji politik, da bi spodbudile inovativnost (npr. izobraževanje in raziskave, mladina, zaposlovanje in socialne zadeve, podjetništvo, gospodarska rast in trajnostni razvoj), pri čemer naj po potrebi v celoti izkoristijo obstoječe strukture in programe;

2.   optimizacija potenciala sektorja izobraževanja za večje spodbujanje ustvarjalnosti prek kulture in kulturnega izražanja:

naj države članice:

(i)

spodbujajo širši dostop do kulture in kulturnega izražanja prek formalnega in neformalnega izobraževanja, zlasti s strukturiranimi in strateškimi partnerstvi na institucionalni in politični ravni. Osredotočijo naj se na spodbujanje ustvarjalnosti otrok in mladih in inovativne sposobnosti ter razvijanje medkulturnih kompetenc in drugih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, kot sta kulturna zavest in izražanje;

(ii)

spodbujajo ta proces, na primer s specializiranim usposabljanjem in nadaljnjim izobraževanjem učiteljev in vseh, ki delajo v izobraževalnem, kulturnem in mladinskem sektorju. Ta proces bi se lahko dosegel tudi z uporabo sodobnih učnih metod in pripomočkov, vključno s tistimi, ki so zasnovani na informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT), ter tako, da je v šolah večji poudarek na področjih, kot sta umetnostna vzgoja in kulturna zavest. Delo z mladimi bi lahko vključevalo tudi vrsto zunajšolskih dejavnosti za spodbujanje kulture in ustvarjalnosti;

3.   spodbujanje in podpiranje kulturnih ustanov (npr. muzejev, knjižnic, galerij, gledališč) za večjo udeležbo otrok in mladih:

naj države članice:

(i)

spodbujajo prizadevanja kulturnih ustanov na vseh ravneh, da bi celoviteje sodelovale z otroki in mladimi ter olajšale dostop do kulturnih vsebin v družbeni lasti, na primer s programi digitalizacije in izobraževalnimi dejavnostmi, vključno z uporabo IKT, ter z interaktivnimi rešitvami, v katere se lahko otroci in mladi dejavno vključijo;

naj države članice in Komisija:

(ii)

še naprej podpirajo razvoj Evropske digitalne knjižnice in spodbujajo izmenjavo izkušenj med državami članicami glede njihovih politik na področju digitalizacije in dostopa javnosti do kulturnih vsebin, zlasti da bi privabile otroke in mlade;

4.   spodbujanje nadarjenosti in ustvarjalnosti prek kulture kot del strategij za socialno vključevanje otrok in mladih:

naj države članice in Komisija:

(i)

spodbujajo nadarjenost, ki je lastna vsem otrokom in mladim, ter razvijajo ustvarjalnost z vključitvijo kulture v strategije in programe za socialno vključevanje otrok in mladih z manj priložnostmi, med drugim tudi invalidnih otrok in mladih;

5.   spodbujanje boljšega dostopa do kulture z uporabo IKT za vse otroke in mlade:

naj države članice:

(i)

si še naprej prizadevajo za spodbujanje boljšega dostopa po sprejemljivi ceni do kulture in kulturnega izražanja z uporabo IKT. S takšnimi prizadevanji bi morale poskušati vključiti vse otroke in mlade ter jim omogočiti, da razvijejo komunikacijske sposobnosti in postanejo medijsko pismeni, da bi v celoti lahko izkoristili možnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija, pri tem pa bi morale širiti zavest in razumevanje o intelektualni lastnini, varovanju zasebnosti in odgovornosti;

6.   lažja izmenjava dobrih praks in razvoj „strokovne podlage“ znanja na tem področju:

da bi na tem področju lahko spodbudili razvoj politik, ki temeljijo na dokazih,

 

naj države članice in Komisija:

(i)

s pomočjo obstoječih struktur, zlasti z odprto metodo usklajevanja na področju kulture, spodbujajo in olajšajo izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi z navedenimi prednostnimi nalogami;

 

naj Komisija:

(ii)

spodbuja in olajša vzajemno učenje in izmenjavo primerov dobre prakse s pomočjo obstoječih struktur, kot so forumi civilne družbe in notranji medslužbeni mehanizmi;

 

naj države članice:

(iii)

spodbujajo povezovanje v mreže in uporabo vrednotenja za boljšo podporo sprejemanju odločitev in boljše ukrepanje v prihodnje;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

v okviru svojih pristojnosti sodelujejo, da bi zagotovile, da bodo ukrepi na podlagi teh sklepov sprejeti ob upoštevanju sedanjih prizadevanj za evropsko agendo za kulturo in delovnega načrta za področje kulture, 2008–2010.

PRILOGA

POLITIČNO OZADJE

Svet ob sprejetju teh sklepov opozarja zlasti na:

1.

Konvencijo ZN o otrokovih pravicah (1989), ki določa pravico vseh otrok do dostopa do kulture;

2.

načrt Unesca za umetnostno vzgojo, Lizbona, 6.–9. marec 2006;

3.

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje;

4.

Sporočilo Komisije z dne 10. maja 2007 o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije in Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o evropski agendi za kulturo, pa tudi na sklepe Sveta o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010, ki med petimi prednostnimi področji za ukrepanje zajemajo spodbujanje dostopa do kulture, zlasti prek sinergij z izobraževanjem, predvsem umetnostno vzgojo;

5.

Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij;

6.

Sklepe Sveta z dne 24. maja 2007 o prispevku kulturnega in ustvarjalnega sektorja k uresničevanju lizbonskih ciljev, v katerih je poudarjeno, da imajo kulturne dejavnosti in ustvarjalne panoge ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in tehnologije ter bodo v prihodnosti ključne gonilne sile trajnostne rasti;

7.

Resolucijo Sveta z dne 15. novembra 2007 z naslovom Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta ter sporočilo Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja, ki ga je Komisija sprejela 2. julija 2008 in v katerem so med prednostnimi nalogami otroci in mladi opredeljeni kot jutrišnja prihodnost;

8.

sklepe predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 13. in 14. marca 2008, v katerih Evropski svet ugotavlja, da je za zagotovitev prihodnje rasti ključno v celoti razviti inovacijski in ustvarjalni potencial evropskih državljanov, ki temelji na evropski kulturi in odličnosti v evropski znanosti;

9.

Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih;

10.

Sporočilo Komisije z dne 27. aprila 2009 z naslovom Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja. Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade ter Resolucijo Sveta z dne 27. novembra 2009 o sprejetju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018).

Študije in konference

1.

študijo o vplivu kulture na ustvarjalnost in študija o dostopu mladih do kulture; obe študiji je naročila Evropska komisija;

2.

študijo Eurodyce o umetnostni in kulturni vzgoji v šolah po Evropi (2009);

3.

študijo o pomenu večjezičnosti za ustvarjalnost (16. julij 2009);

4.

študijo o pripravi seznama najboljših praks povezovanja kulture in izobraževanja v državah članicah, državah kandidatkah in državah EGP (2004);

5.

konferenco o spodbujanju ustvarjalne generacije, ki je potekala 29. in 30. julija 2009 v Göteborgu.
Top