27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/15

A.

ker naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, kot na primer poplave, povzročajo občutno človeško, gospodarsko, okoljsko in kulturno škodo ter so v porastu, zaradi česar je nujno treba okrepiti odzivnost ter ukrepe za preprečevanje in sanacijo na ravni EU,

B.

ker se bodo težave z gozdnimi požari in sušami vedno hujše zaradi vedno pogostejših zelo suhih poletij in ker pretekle in nedavne izkušnje kažejo, da je nujno okrepiti preventivo civilne zaščite Skupnosti, njeno pripravljenost in odzivnost na gozdne in druge požare v divjini,

C.

ker trenutno na ravni EU ni smernic za preprečevanje gozdnih požarov,

D.

ker države članice ostajajo odgovorne za ohranjanje politik o rabi tal, ki ne odvračajo od povzročanja gozdnih požarov z namenom spreminjanja statusa rabe tal,

E.

ker Zelena knjiga Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam v Evropi (KOM(2007)0354) poudarja, da bodo podnebne spremembe prinesle pogostejše ekstremne vremenske pojave v Evropi, zaradi katerih bo povečana nevarnost škode pri ljudeh, infrastrukturi in okolju,

F.

ker je za krepitev sposobnosti Unije, da se spopade z nesrečami, potreben pristop, ki bo zajemal preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje, odzivnost nanje in sanacijo njihovih posledic na nacionalni, evropski in mednarodni ravni,

G.

ker so bili številni požari v južni Evropi leta 2007 in njihov obseg posledica več dejavnikov, denimo podnebnih sprememb, nezadostne opredelitve in skrbi za gozdove ter kombinacije naravnih vzrokov in človeške malomarnosti, pa tudi kaznivih dejanj, in ker bi morali številni gozdni požari spomladi 2008 vzbuditi skrb, da lahko do podobnih incidentov pride tudi v prihajajočem poletju,

H.

ker je treba izboljšati usklajenost med Svetom, Komisijo in državami članicami, ne samo pri sprejemanju preventivnih ukrepov, pač pa pri celotnem ciklusu nesreč vse do končnih stopenj obnove, pri tem pa tesno sodelovati s Parlamentom,

I.

ker so sedanje nesreče pogosto čezmejne narave in je zato potrebno ukrepati večstransko in usklajeno, ob istočasnem upoštevanju škodljivih gospodarskih in družbenih posledic naravnih nesreč za regionalna gospodarstva, proizvodno dejavnost in turizem,

J.

ker morajo v svetu čedalje pogostejših in hujših naravnih nesreč, ki najhuje prizadenejo najrevnejše prebivalstvo, akterji EU s skupnimi močmi zagotoviti učinkovito dostavo humanitarne pomoči žrtvam in zmanjšati ranljivost,

K.

ker je pomanjkanje običajnih opozoril in postopkov v primeru nevarnosti glavno vprašanje v zvezi s povečano mobilnostjo državljanov po Uniji in tretjih državah,

L.

ker mora EU priznati poseben značaj naravnih nesreč, ki se pojavljajo v obliki suš in požarov v Sredozemlju, ter temu primerno prilagoditi svoja orodja za preprečevanje, raziskovanje, obvladovanje ogroženosti, civilno zaščito in solidarnost,

1.

pozdravlja zgoraj omenjeno sporočilo Komisije o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče ter celostni cilj večje enotnosti, učinkovitosti in vidnosti odzivanja EU na nesreče;

2.

meni, da je krepitev sposobnosti Unije, da prepreči in se odzove na nesreče, njena prednostna politična naloga in da je v ta namen treba uporabiti vsa sredstva, zlasti z ozirom na hude poplave, ki smo jim bili priča v minulih letih;

3.

poudarja, da mora biti pristop Komisije k naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, v EU ali v tretjih državah, tesno povezan in skladen z njenim sporočilom o priložnosti Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030) ter predlogom o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poudarja, da so klimatske spremembe eden ključnih dejavnikov pri čedalje pogostejših in hujših naravnih nesrečah ter da morata okoljska politika in zakonodaja o podnebnih spremembah predstavljati stebra zmogljivosti Unije za odzivanje na nesreče, s čimer se prepreči dodatna škoda pri ljudeh, infrastrukturi in okolju;

4.

meni, da bosta povezanost in usklajevanje med različnimi političnimi področji in institucijami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU privedli do učinkovitejšega, celostnega in vidnega ukrepanja EU v primeru nesreč;

5.

meni, da sta tako sodelovanje z državami kandidatkami in morebitnimi državami kandidatkami z namenom izboljšanja sposobnosti za preprečevanje in obvladovanje nesreč kot tudi podpora regionalnemu sodelovanju v skupnem interesu EU in zadevnih držav, zato ju je treba razvijati in krepiti na način, ki zagotavlja dopolnjevanje in preprečuje podvajanje z obstoječimi dvostranskimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;

6.

poudarja, da delo, ki ga načrtuje Komisija za razvoj osnovnega znanja o morebitnih scenarijih nesreč, še potrebnih in že razpoložljivih zmogljivosti ter učinkov različnih možnosti zapolnjevanja vrzeli, ne sme biti uporabljeno za odlašanje s pomembnimi predlogi, ki so usmerjeni k varovanju oseb, lastnine ali okolja pred nesrečami;

7.

meni, da bi moral pristop Komisije zajemati celoten ciklus nesreč od preprečevanja do sanacije, naravne nesreče, vključno s hudimi sušami, in nesreče, ki jih povzroči človek, znotraj Unije in v tretjih državah, ter da je treba nadaljevati z delom tudi na drugih področjih, ki jih zajema zgoraj omenjeno sporočilo Komisije;

8.

pozdravlja akcijski načrt za izvajanje Evropskega soglasja o humanitarni pomoči, ki ga je predstavila Komisija in ki pomembno prispeva k učinkoviti, dobro usklajeni in okrepljeni evropski humanitarni pomoči;

9.

poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti globalnega odziva, zato priznava vlogo glavnih humanitarnih akterjev, kot so Združeni narodi, Rdeči križ in nevladne organizacije, v tretjih državah, ki so izpostavljene nesrečam;

10.

opozarja, da mora biti uporaba virov za civilno zaščito in vojaških sredstev v tretjih državah v odzivu na humanitarne potrebe v skladu z veljavnimi mednarodnimi smernicami, kot so smernice iz Osla in smernice MCDA, zlasti zato, da se zagotovi skladnost s humanitarnimi načeli nevtralnosti, človekoljubnosti, nepristranskosti in neodvisnosti; poudarja, da mora uporaba virov za civilno zaščito v izrednih humanitarnih razmerah temeljiti na potrebah, biti mora v skladu s humanitarno pomočjo in jo dopolnjevati;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi na izredne razmere ne obravnavajo zgolj pristopov, ki temeljijo na nevarnosti, ampak naj se v doglednem času posvetijo tudi načinom, kako prek ustreznega načrtovanja in ukrepov za zmanjšanje tveganja zmanjšati ranljivost na ravni politike EU, pri tem pa, kjer je to mogoče, dosledno upoštevajo politike in zakonodajo s področja okolja in podnebnih sprememb;

12.

znova poudarja, da je edini cilj humanitarne pomoči in sodelovanja na področju civilne zaščite, ki ju Skupnost nudi tretjim državam, preprečevanje ali lajšanje človeškega trpljenja, zato mora vselej temeljiti izključno na potrebah žrtev in biti v skladu s humanitarnimi načeli nevtralnosti, nepristranskosti in enakopravnosti;

13.

poziva Komisijo, naj takoj – najkasneje do konca 2008 – pripravi nujne predloge o preprečevanju nesreč v Uniji in strategijo EU za zmanjšanje nevarnosti nesreč v državah v razvoju,

14.

poudarja, da bo EU podpirala pripravljalne dejavnosti na lokalni ravni v okviru humanitarnih operacij, v svojo razvojno politiko pa bo vključila zmanjševanje nevarnosti nesreč;

15.

obžaluje, da predlog nekdanjega evropskega komisarja Michela Barniera, da se ustanovi sile evropske civilne zaščite, ostaja zgolj črka na papirju, in v zvezi s tem poudarja, da je treba nadaljevati z razvojem zmogljivosti za odziv, temelječih na ustroju civilnih zaščit držav članic, v skladu z mandatom, ki ga je podelil Evropski svet 15. in 16. junija 2006, ter poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi konkreten predlog;

16.

obžaluje dejstvo, da se je Svet, kot kaže, odločil, da ne bo nadaljeval s postopkom sprejemanja nove Uredbe o Solidarnostnem skladu EU, kljub odločni podpori Parlamenta za revizijo obstoječega instrumenta; opozarja Svet, da je Parlament v prvi obravnavi maja 2006 svoje stališče sprejel z veliko večino in da Svet že več kot dve leti zadržuje zadevno dokumentacijo; znova izraža svoje prepričanje, da bo nova Uredba o Solidarnostnem skladu EU, ki med drugim znižuje merila za mobilizacijo sklada, Uniji omogočila učinkovitejši, prožnejši in hitrejši odziv na škodo, ki nastane ob naravnih nesrečah; odločno poziva Evropski svet, naj se odloči proti zavrnitvi te uredbe in naj zahteva takojšnjo revizijo Solidarnostnega sklada EU;

17.

poziva Komisijo, naj v ustreznih primerih na najboljši možni način in brez odlašanja mobilizira sedanji Solidarnostni sklad EU; meni, da je treba v primeru naravne nesreče nemudoma dati na razpolago potrebna sredstva iz Solidarnostnega sklada EU ter tako olajšati trpljenje žrtev in njihovih najbližjih ter potešiti njihove potrebe;

18.

poziva Komisijo, naj razišče še druge možnosti za uspešnejše preprečevanje gozdnih požarov in za boljše metode in opremo za boj proti njim ter ponovno preuči načrtovanje in rabo tal; poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za izboljšanje svoje zakonodaje na področju zaščite gozdov in njenega izvajanja ter se vzdržijo komercializacije in prerazvrstitve gozdnih območij ter njihovega prehoda v zasebno last, da bi se na ta način izognili vmešavanju in špekulacijam; meni, da bi bilo v ta namen treba uporabiti vse dosegljivo strokovno znanje EU, vključno s satelitskimi sistemi;

19.

poziva Komisijo, naj predloži sveženj pravno obvezujočih instrumentov (npr. okvirno direktivo), s katerimi bi se zapolnile vrzeli glede preprečevanja in odzivanja na nesreče v obstoječi zakonodaji, politikah in programih EU;

20.

priporoča, naj takšen celostni okvir zajema tri stebre preprečevanja, in sicer za krepitev preprečevanja v okviru obstoječih mehanizmov EU in držav članic, za razvoj novega okvirnega pristopa k preprečevanju nesreč ter za podporo nadaljnjemu razvoju znanja v zvezi s preprečevanjem in tehnologijo prek programov EU za raziskave in razvoj;

21.

priporoča, naj predlogi o krepitvi celostne sposobnosti odzivanja na nesreče EU vključujejo določanje ključnih virov, za katere se lahko zagotovi, da bodo vedno na voljo za sodelovanje v operacijah evropske civilne zaščite; meni, da bi to moralo temeljiti najprej na nacionalnih zmogljivostih, druge strani pa bi se vključile, ko bi to bilo potrebno;

22.

poziva Komisijo, naj kar najbolje uporabi poskusni projekt iz leta 2008 o gozdnih požarih in pripravljalne dejavnosti na hiter odziv za preučitev možnosti operativnega usklajevanja z državami članicami in drugimi stranmi, ki zagotavljajo stalne zmogljivosti za odziv za operacije evropske civilne zaščite, in meni, da bi to prineslo pomembne izkušnje za prihodnje zakonodajne predloge;

23.

podpira dejavnosti za krepitev pripravljenosti civilne zaščite držav članic, zlasti preko izmenjave strokovnjakov in najboljših praks, usposabljanja in pripravljalnih projektov;

24.

ponovno poziva Komisijo, kot je to že storil v svoji resolucij z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (požari, suše in poplave) – okoljski vidiki (3), naj predloži predlog direktive o preprečevanju in obvladovanju požarov, ki bo predvideval redno zbiranje podatkov, izdelavo načrtov in določitev tveganih območij, pripravo načrtov za obvladovanje tveganj požarov, inventuro dodeljenih virov in razpoložljivih sredstev, ki jo bodo morale opraviti države članice, uskladitev različnih uprav, minimalne zahteve glede izobrazbe osebja ter opredelitev odgovornosti na področju okolja in ustreznih sankcij;

25.

poziva Svet, naj nemudoma sprejme sklep o predlagani Uredbi o oblikovanju Solidarnostnega sklada EU, da zagotovi boljšo opredelitev meril in upravičenih dogodkov, vključno s sušo, ter s tem omogoči učinkovitejše, bolj prilagodljivo in hitrejše reševanje škode, pri tem pa naj upošteva, da je Parlament svoje stališče sprejel že maja 2006;

26.

meni, da je treba okrepiti obstoječe smernice in oblikovati nove, da bi se zagotovila potrebna vključitev preprečevanja nesreč in zmanjševanja njihove nevarnosti v programe strukturnih in kohezijskih skladov; posebej poziva k pogojevanju pri prispevkih iz finančnih instrumentov Skupnosti in povračilih pomoči Skupnosti v primeru nepravilne rabe, kot je na primer neizpolnjevanje načrtov pogozdovanja in/ali drugih obveznih pogojev; poleg tega poziva, naj se ukrepi za preventivno povečevanje ozaveščenosti in izobraževanje financirajo iz programov Skupnosti;

27.

verjame, da bi morala Komisija v predlogih za okrepitev odzivne sposobnosti Unije v primeru nesreč upoštevati izvedenska mnenja, skupaj z geografskim položajem najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj;

28.

poziva države članice, zlasti tiste, ki so jih še posebej prizadele naravne nesreče, naj optimalno izkoristijo priložnosti financiranja iz strukturnih skladov in drugih skladov Skupnosti, ki so na voljo v trenutnem programskem obdobju 2007-2013, in naj, če je le mogoče, v ustrezne operativne programe kot prednostne ukrepe vključijo preventivne dejavnosti in projekte;

29.

meni, da je treba pregledati postopke za mobilizacijo Solidarnostnega sklada, da se pospeši izplačevanje pomoči; zlasti meni, da se lahko razvije sistem predčasnih plačil, ki temelji na prvotnih ocenah neposredne škode, pri čemer so nadaljnja plačila odvisna od dokončnega izračuna celotne neposredne škode in dokazov preventivnih ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi nesreče;

30.

poudarja, da je nujno okrepiti center za opazovanje in informiranje s kadrom in materialnimi viri, ki so potrebni za dejavno podporo operacij, ki jih opravljajo države članice v okviru tega mehanizma;

31.

poziva Komisijo, naj preuči številne možnosti za vzpostavitev trajnostnega evropskega omrežja za odzivanje na naravne nesreče, ki bi pokrivalo vse stopnje obvladovanja nesreč, in naj čim prej pripravi predloge za takšno strukturo; poleg tega poziva k nadaljnji krepitvi pripravljenosti služb civilne zaščite ter zmogljivosti skupin in modulov iz različnih držav članic za skupno delo;

32.

opozarja na sklepe Sveta decembra 2007 o razvoju in ustanovitvi sistemov za zgodnje opozarjanje v EU in ustanovitvi sistema za zgodnje opozarjanje na cunamije v severovzhodnem Atlantiku in Sredozemlju ter znova poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo pobude za izboljšanje sistemov za zgodnje opozarjanje in opozorilnih signalov v primeru nesreč;

33.

poziva Komisijo, naj vključi vprašanje o primernem financiranju s strani EU preprečevanja nesreč, pripravljenosti in odzivanja nanje ter okrevanja, v svojih predlogih za pregled proračuna 2008/2009;

34.

poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitost enotne evropske številke za nujne primere 112;

35.

zahteva, da je treba na ravni Skupnosti takoj priznati poseben značaj naravnih nesreč, ki prizadenejo sredozemsko regijo, kot so suše in gozdni požari, ter da je treba instrumente Skupnosti za preprečevanje, raziskave, obvladovanje tveganja, civilno zaščito in solidarnost prilagoditi tako, da se bo vsaka država članica s tovrstnimi nesrečami lahko bolje soočila;

36.

poziva k takojšnjemu priznanju potrebe po povečanju finančnih sredstev Evropske unije za ukrepe preprečevanja;

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.