27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 286/5

A.

ker se v deklaraciji tisočletja Združenih narodov poziva vse države, da zagotovijo usklajenost politik za razvoj,

B.

ker se je EU trdno zavezala, da bo zagotavljala usklajenost politik za razvoj v skladu s členom 178 Pogodbe o ES, ki določa, da „Skupnost upošteva cilje politike Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja v politikah, ki jih izvaja in ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju“,

C.

ker je v odstavku 35 evropskega soglasja o razvoju zapisano, da „/se EU/ v celoti zavzema za sprejetje ukrepov z namenom pospešitve skladnosti politik za razvoj na številnih področjih“ in da je „pomembno /…/, da politike, ki zadevajo tudi druga področja poleg razvoja, pripomorejo k prizadevanjem držav v razvoju pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja“,

D.

ker je Komisija v omenjenem dveletnem poročilu o usklajenosti politike za razvoj med drugim ugotovila, da:

E.

ker sklepi Sveta z dne 24. maja 2005 vsebujejo zavezanost h krepitvi usklajenosti politike za razvoj, zlasti dvanajstih prednostnih področij te politike, vključno s trgovino, ribištvom, okoljem, podnebnimi spremembami, preseljevanjem in zaposlovanjem,

F.

ker sta dva najpomembnejša biološka naravna vira, ki ju EU izkorišča v Zahodni Afriki, ribe in les, saj po podatkih generalnega direktorata Komisije za trgovino več kot 80 % rib in lesa, ki ju izvozi Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), pride v EU,

G.

ker ZN opredeljuje Zahodno Afriko kot najzahodnejše območje Afrike, ki zajema naslednjih 16 držav: Benin, Burkina Faso, Gambijo, Gano, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Liberijo, Mali, Mavretanijo, Niger, Nigerijo, Senegal, Sierro Leone, Slonokoščeno obalo, Togo, Zelenortske otoke (torej Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav in Mavretanijo) (8) in ker se tudi Kamerun pogosto šteje za del Zahodne Afrike,

1.

pozdravlja povečano pozornost in zavezanost Komisije, Sveta in držav članic usklajenosti politik za razvoj, kar se odraža tudi v 12 zavezah za usklajenost politik za razvoj, dveletnem poročanju in številnih drugih novih mehanizmih;

2.

poudarja pomembnost usklajenosti politik, s katero EU prispeva k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja;

3.

ponavlja dejstvo, da sta politična volja in zavezanost, da se bodo upoštevali interesi držav v razvoju na vseh področjih politike, ki jih zadevajo, ključni za doseganje boljše usklajenosti politike;

4.

opozarja na tesno medsebojno povezavo med razvojno in ribiško politiko EU ter razvojno politiko in politiko trgovanja z lesom ter poudarja, da ukrepi na političnih področjih ribištva in lesa EU močno vplivajo na lokalni trajnostni razvoj;

5.

znova poudarja, da so na COP 13 potrdili pomemben vpliv krčenja gozdov na emisije toplogrednih plinov in s tem na podnebne spremembe ter poudarili, da države v razvoju potrebujejo podporo pri prizadevanju za ohranitev in trajnostno upravljanje svojih gozdov; poziva EU in države članice, naj trajnostno finančno prispevajo k mednarodnim pobudam za ohranitev, trajnostno uporabo in upravljanje gozdov v državah v razvoju, ter zlasti za podporo afriškim državam;

6.

je zaskrbljen, da je krčenje tropskih gozdov eno od gonil spreminjanja podnebja, saj vsako leto prispeva okoli 20 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek, in uniči življenje milijonov lokalnih in domorodnih skupnosti;

7.

je zaskrbljen, da poceni uvoz nezakonitega lesa in gozdarskih proizvodov, skupaj z nedoseganjem osnovnih družbenih in okoljskih standardov na nekaterih področjih industrije, destabilizira mednarodne trge in znižuje davčne prihodke držav proizvajalk;

8.

je zaskrbljen, da ima na podlagi podatkov organizacije FAO ekološke označbe manj kot 7 % svetovne površine gozdov ter da se trajnostno upravlja manj kot 5 % tropskih gozdov;

9.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v Zahodni Afriki vključena v uradna pogajanja z Gano in Kamerunom ter v predhodne razprave z Liberijo zaradi podpisa prostovoljnih partnerskih sporazumov o nadzorovanju zakonitosti lesnih izdelkov, izvoženih neposredno v Evropsko unijo;

10.

poudarja, da morajo vsi programi za ohranitev gozdov, vključno s programom pomoči za zmanjšanje emisij ogljika zaradi krčenja gozdov (FCPF) in FLEGT, varovati tradicionalne in običajne pravice avtohtonih in lokalnih skupnosti do uporabe njihovih gozdov v skladu z deklaracijo ZN o pravicah avtohtonih ljudstev;

11.

poziva Komisijo, naj se pozitivno odzove na zahteve po financiranju pobud za trajnostno upravljanje z gozdovi v okviru oblikovanja programov pomoči in strateških dokumentov držav;

12.

poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo, v katerem bo opredelila pristop EU, vključenost in podporo obstoječim in prihodnjim mehanizmom za spodbujanje zaščite gozdov in zmanjševanje emisij zaradi krčenja gozdov, med drugim po UNFCCC/Kjotskem protokolu in FCPF; v sporočilu bi morala biti prikazana namera EU, da priskrbi finančna sredstva za pomoč državam v razvoju pri zaščiti njihovih gozdov, financira zaščitena področja in spodbuja gospodarske alternative uničevanju gozdov;

13.

poziva Komisijo in države članice EU, naj pospešijo izvajanje omenjenega akcijskega načrta EU o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov in uredbe, katere cilj je odpravljanje nezakonite sečnje in s tem povezane trgovine ter spodbujanje porabe trajnostno pridobljenih lesnih izdelkov in občutno povečanje števila partnerskih držav;

14.

Komisijo zlasti poziva, naj v tem zakonodajnem obdobju predlaga obsežen zakonodajni predlog, s katerim bi preprečili dostop na trg lesu in lesnim izdelkom nezakonitih in uničevalnih virov;

15.

poziva države članice EU in Komisijo, naj pospešijo sprejemanje in izvajanje zelene politike javnih naročil na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni, pri kateri bodo imeli prednost leseni izdelki z ekološkimi označbami, zlasti pa takšni, ki bodo certifikat dobili po standardih sveta za upraviteljstvo gozdov;

16.

poudarja, da so države Zahodne Afrike močno odvisne od ribištva kot vira zaposlovanja, varne preskrbe s hrano, vladnih prihodkov in devizne menjave, kar kaže tudi študija primera, ki jo je objavila Mednarodna organizacija za migracije in v kateri je kot eden najpomembnejši dejavnikov izseljevanja iz Senegala naveden upad lokalnih ribiških dejavnosti;

17.

z zadovoljstvom ugotavlja dosežen napredek na tem področju in ga spodbuja, hkrati pa je še vedno zaskrbljen zaradi počasnosti in zadržanosti nekaterih držav v regiji pri zaščiti svojih virov; obžaluje, da trajnostno izkoriščanje naravnih bioloških virov, vključno z ribolovnimi, in njegove prednosti kljub prizadevanjem EU v okviru partnerskih sporazumov ne samo, da še vedno niso prednostna naloga teh držav, ampak so pogosto podvrženi političnim in gospodarskim interesom;

18.

v zvezi s tem poziva Komisijo, da preuči to zadevo in jasno povezavo med ravnjo priseljevanja iz zahodnoafriških držav v EU ter močnim osiromašenjem ribjih staležev ob zahodnoafriških obalah;

19.

poziva Komisijo in vlade zahodnoafriških držav, naj omejijo nezakoniti ribolov in spremljajo ter nadzirajo ribje staleže, da s tem preprečijo njihovo močno siromašenje v zahodnoafriških morjih;

20.

meni, da imajo ribiški viri v Zahodni Afriki velik potencial za lokalni razvoj in prispevek k varni preskrbi s hrano; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se glede na najnovejše znanstvene ocene Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik iz leta 2006 veliko staležev v Zahodni Afriki preveč izkorišča in pri vsaj enem staležu obstaja tveganje za izumrtje;

21.

meni, da ocena stopnje usklajenosti med razvojno politiko Skupnosti in njeno ribiško politiko zajema številne vidike, ki presegajo dvostranske ribiške sporazume o partnerstvu, ki so bili podpisani z več tretjimi državami v Zahodni Afriki; enako pomembne so politike Skupnosti v zvezi s:

22.

poziva Komisijo, naj se glede na še ne v celoti sprejet in podpisan sporazum o gospodarskem partnerstvu z zahodnoafriškimi državami še naprej pogaja o sporazumih o lesu in ribah, pri čemer naj upošteva usklajenost politik za razvoj kot del procesa omenjenega sporazuma;

23.

ponovno opominja Komisijo, naj deluje v skladu s končnim ciljem sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki predstavlja pospeševanje regionalnega povezovanja in okrepitev gospodarskega položaja držav AKP, in v zvezi s tem poudarja zlasti položaj zahodnoafriških držav;

24.

meni, da mora ribiška politika EU, tudi v svojih odnosih s Severno Afriko, spoštovati zgoraj navedeni kodeks odgovornega ribištva, sprejet na konferenci FAO leta 1995;

25.

izraža zadovoljstvo, da je sedem držav Zahodne Afrike podpisalo sporazume o ribolovu z EU v okviru novo oblikovanih partnerskih sporazumov, v katere so poleg prvotnega cilja zaščite interesov ladjevja EU vključene določbe, po katerih mora tretja država oblikovati načrte za zagotovitev trajnostnega izkoriščanja svojih ribolovnih virov;

26.

meni, da je k težavnemu položaju ribiških virov v tej regiji pripomogel tudi pretekli pritok ribiških zmogljivosti v to regijo, kjer so sistemi za upravljanje ribištva šibki in je premalo zmogljivosti za spremljanje in nadzor dejavnosti ribiških ladij; zato pozdravlja, da so se leta 2005 prenehale subvencije za prenos ribiških zmogljivosti iz EU v Zahodno Afriko;

27.

opozarja, da bodo po zmanjšanju dejavnosti EU v zahodnoafriških vodah njeno mesto prevzele flote iz drugih držav, ki morda ne bodo enako spoštovale načel trajnosti;

28.

meni, da je na področju ribolovnih virov kot prednostne treba okrepiti naslednje vidike:

29.

poziva EU, naj loči količino plačil za sporazume od količine ribiških priložnosti, ki so dane v zameno, kar bi lahko tretjo državo odvrnilo od tega, da bi zmanjšala dostop, ko bi bili staleži razredčeni, saj bi sicer prišlo do nenadnega in velikega zmanjšanja prihodkov za vlado te države;

30.

poziva EU, naj izvede naslednje ukrepe, da bi ribiške dejavnosti v Zahodni Afriki postale trajnostne in skladne z razvojno politiko Skupnosti, bodisi v skladu s pogoji iz sporazuma o partnerstvu ali iz zasebnih sporazumov:

31.

priznava, da sodelovanje pri trajnostnem razvoju kljub finančnim prispevkom iz sporazumov o ribolovu, ki zagotavljajo znaten delež skupnega proračuna nekaterih tretjih držav, naložbam lastnikov ladij in dvostranskemu sodelovanju držav članic, vključno s finančnim, ne more izhajati samo iz skupne ribolovne politike; meni, da je treba vključiti tudi druge politike Skupnosti, zlasti politiko razvojnega sodelovanja, da bi bili doseženi politični in družbeno-gospodarski pogoji, ki bi tem državam omogočili, da bi upravna in finančna prizadevanja usmerile k doseganju trajnostnega in celovitega izkoriščanja svojih naravnih bioloških virov;

32.

poziva k večji usklajenosti med Komisijo in državami članicami pri njihovih projektih za razvojno sodelovanje, tudi pri določanju prednostnih nalog in ciljev;

33.

obžaluje, da trajnostna presoja vpliva sporazumov o gospodarskem partnerstvu EU-AKP iz maja 2007, ki jo je naročila Komisija, ni uspešna pri preiskovanju gozdarskega sektorja in se ribolovnih vprašanj le dotakne;

34.

zahteva, naj Komisija:

35.

meni, da so postopek za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) in reformirani ribiški partnerski sporazumi nove generacije po letu 2003 pomembno izhodišče za razvoju prijazne politike, poudarja pa, da je treba ribiške in gozdarske politike EU za Zahodno Afriko razširiti in okrepiti, da bi omogočili pravo usklajenost politik za razvoj;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, vladam in parlamentom držav članic, sekretariatom skupine afriških, karibskih in pacifiških držav, Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS), Afriške unije, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, podregionalne komisije za ribištvo in Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik ter vladam vseh držav članic skupnosti ECOWAS, pa tudi Mavretanije in Kameruna.