19.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 279/77

—

ob upoštevanju členov 2, 6, 24 in 29 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 62, 63, 286 in 300 Pogodbe ES, ki so pravna podlaga za evropsko območje svobode, varnosti in pravice, pa tudi za mednarodna pogajanja s tretjimi državami in organizacijami,

—

ob upoštevanju izjav, ki sta jih Svet in Komisija dne 6. marca 2008 oziroma dne 21. aprila 2008 dala parlamentarnemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—

ob upoštevanju členov 83 in 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker je od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe leta 1999 Svet odgovoren za predpise o vizumih, vključno s seznamom tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum, oziroma držav, katerih državljani so te obveznosti oproščeni (člen 62(2)(b)(i) Pogodbe ES),

B.

ker v pristojnost Skupnosti glede vizumskih vprašanj sodijo tudi pogoji, pod katerimi za državljane tretjih držav velja oprostitev od vizumske obveznosti, ti pogoji pa morajo omogočati enako obravnavanje vseh državljanov EU, ne le glede oprostitve od vizumske obveznosti kot take, ampak tudi glede pogojev, pod katerimi tretje države različnim državam članicam takšen status dodelijo ali odvzamejo,

C.

ker je leta 2001 Svet državljane ZDA oprostil vizumske obveznosti (1), primerljiva oprostitev pa žal ne velja za vse državljane EU, saj ZDA še vedno ohranjajo vizumsko obveznost za državljane nekaterih držav članic (trenutno to velja za: Bolgarijo, Ciper, Češko republiko, Estonijo, Grčijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo in Slovaško), saj je med drugim odstotek zavrnjenih prošenj za vizum, ki temeljijo na nepreglednih merilih, za večino izmed teh držav večji kot 3 % vseh prošenj (10 % v določenih primerih),

D.

ker se od leta 2005 lahko na ravni Skupnosti sproži mehanizem vzajemnosti (2), in sicer po predhodnem obvestilu iz države članice, stikih med Komisijo in tretjo državo in poročilu Komisije Svetu, ki se lahko odloči o „začasni ponovni uvedbi vizumske obveznosti za državljane zadevne tretje države“,

E.

ker pravilo vzajemnosti velja za več tretjih držav, ne pa za ZDA, in je zato Komisija leta 2006 predlagala, da se za Združene države načrtuje „začasna ponovna uvedba vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listin in službenih/uradnih potnih listin, da se pospeši napredek v smeri vzajemnosti“ (3); ker Svet temu simboličnemu predlogu ni sledil,

F.

ker več držav članic še naprej vzdržuje neposredne dvostranske stike z ameriško administracijo ne glede na jasno pristojnost Skupnosti v tej zadevi,

G.

ker se je stanje pravno zapletlo, ko so ZDA 3. avgusta 2007 z uzakonitvijo razdelka 711 izvedbenih priporočil komisije za teroristične napade na ZDA (Implementing Recommendations of the 9/11 Commission Act of 2007) (4), to je „Zakona o varnem potovanju in partnerstvu v boju proti terorizmu iz leta 2007“, spremenile režim odprave vizumov, kateremu so dodale sedem varnostnih zahtev (5), in bi morale vse države članice, ki bi želele sodelovati v programu za odpravo vizumov, podpisati dvostranski memorandum o soglasju in njegova zavezujoča „izvedbena pravila“,

H.

ker institucije EU vsebine teh tako imenovanih izvedbenih pravil še ne poznajo, a je iz memoranduma o soglasju jasno, da nekatere nove varnostne zahteve spadajo v pristojnost Skupnosti (denimo zahteva o izdajanju vizumov ali prihodnje dodatne obveznosti za elektronski sistem za odobritev potovanja (ESTA)), druge v pristojnost EU (denimo v zvezi z ukradenimi potnimi listi (6), podatki PNR, schengenskimi podatki o kaznivih dejanjih), preostale pa v izključno pristojnost posameznih držav članic (denimo zahteve v zvezi s podatki iz kazenske evidence za njihove državljane ali zahteve o obvezni navzočnosti zračnih šerifov na čezatlantskih letih),

I.

ker je za rešitev tega vprašanja in da bi tako lahko vse države članice leta 2009 sodelovale v prenovljenem režimu ZDA za odpravo vizumov Svet dne 18. aprila 2008 sklenil uporabiti dvotirni pristop:

J.

ker bi dvostranski sporazumi, ki bi vsebovali različne pogoje za dodelitev statusa oprostitve od vizumske obveznosti različnim državam članicam, lahko ogrozili načelo lojalnega sodelovanja celo v zadevah, ki so v izključni pristojnosti držav članic, in ker bi to vodilo v različno obravnavo državljanov različnih držav članic na področju vizumov; ker bi morala Komisija zagotoviti načelo lojalnega sodelovanja,

K.

ker bi za večjo zaščito državljanov ZDA in EU pred terorističnimi grožnjami morali s čezatlantskim sodelovanjem izboljšati: (a) identifikacijo groženj prek skupne analize in obsežne izmenjave informacij, tudi najboljših praks, seveda ob strogih ukrepih za varovanje podatkov, (b) usklajevanje na ravni EU in na čezatlantski ravni med organi pregona in obveščevalnimi službami, vedno ob spoštovanju načel pravne države, temeljnih pravic in zasebnosti in (c) izvedbene zmogljivosti s tesnejšim sodelovanjem med organi pregona in obveščevalnimi službami EU in ZDA, ki bi temeljilo na poglobljenem medsebojnem zaupanju, med različnimi agencijami in organi,

L.

ker namerava ameriško ministrstvo za domovinsko varnost do januarja 2009 v zračnem in pomorskem prometu uvesti izvajanje biometričnih postopkov za izhod; velja progam o izhodu za bistveno določbo pri učinkovitem upravljanju programa za oprostitev od vizumske obveznosti, ameriški zvezni organi ne nameravajo razširiti uporabe programa za oprostitev od vizumske obveznosti na druge zaveznike Združenih držav, če se predlagani postopki za izhod ne bodo začeli izvajati najpozneje do 30. junija 2009,

1.

meni, da bi morala biti prepovedana vsakršna oblika posredne ali neposredne diskriminacije med evropskimi državljani, tudi na podlagi njihovega državljanstva, in to ne le zgolj znotraj Evropske unije, kot to določa člen 12 Pogodbe ES, pač pa tudi izven Unije, zlasti kadar je takšna diskriminacija posledica pomanjkljivega usklajevanja pri mednarodnih pogajanjih med institucijami EU in državami članicami;

2.

je seznanjen, da so ZDA v času ministrske trojke PNZ 13. marca 2008, ko so v skupni izjavi privolile v dvotirni pristop, prvič priznale pristojnost Skupnosti za pogajanja o sporazumih s področja mednarodne vizumske politike; ugotavlja, da je v izjavi zapisano: „o zadevah, ki so v pristojnosti držav članic, se bo razpravljalo z organi držav članic, o zadevah v pristojnosti EU pa z organi EU“; meni, da se bodo ZDA v skladu s to izjavo odslej pogajale:

3.

ponavlja, da bi morali vsi sporazumi, ki jih sklene ES/EU, upoštevati temeljne pravice in osebne svoboščine, kot to določa člen 6(2) Pogodbe EU, vključno s pravico do zasebnosti in varstva podatkov, kot to določajo:

4.

poziva Komisijo, naj v pogajanja vključi izključitev Evropejcev, obolelih za virusom HIV, iz programa za odpravo vizumov, in zagotovi enako obravnavanje vseh državljanov EU; se strinja s Komisijo, da ni objektivnih razlogov za prepoved potovanja osebam, obolelim za virusom HIV (kot je navedla v svojem odgovoru z dne 19. februarja 2008 na vprašanje Parlamenta E-6038/07);

5.

podpira mandat, ki ga je Svet dal Komisiji za pogajanja o sporazumu za odpravo vizumov za vse državljane EU, ki vstopajo na ozemlje ZDA, kot to že velja za državljane ZDA, ki vstopajo na ozemlje EU; poziva Komisijo, naj pristojni parlamentarni odbor obvešča po vsakem pogajalskem srečanju (če potrebno, zaupno);

6.

meni, da bi se morala pogajanja zaključiti do junija 2009 in da bi se do takrat ne smela dovoljevati nikakršna diskriminacija med državljani EU;

7.

se pridružuje stališču, da bi morale države članice upoštevati „rdeče niti“ Sveta (8), pač po načelu lojalnega sodelovanja, kot to določa člen 10 Pogodbe ES, in ki se dejansko tudi uporablja, če upoštevamo sodno prakso Sodišča (C-105/03 ali AETR primer (22/70)) v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti po pogodbi o EU; zlasti opozarja na dejstvo, da:

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, ameriškemu kongresu in ameriškemu sekretarju za notranjo varnost.