19.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 279/30

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (KOM(2007)0575, SEK(2007)1283),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Sklepi posvetovanja o evropski pomorski politiki“ (KOM(2007)0574),

—

ob upoštevanju predloga Komisije o skupni tristranski izjavi o ustanovitvi „Evropskega dne pomorstva“ (SEK(2007)1631),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (KOM(2006)0275) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2007 (1),

—

ob upoštevanju sklepov Predsedstva z zasedanja Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 o sprejetju dokumenta „Akcijski načrt Evropskega sveta (2007–2009) – energetska politika za Evropo“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „20 20 do leta 2020 – Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb“ (KOM(2008)0030),

—

ob upoštevanju določb iz Konvencije o pomorskih delovnih standardih iz leta 2006, ki jo je Mednarodna organizacija dela (MOD) sprejela dne 23. februarja 2006, enotnega instrumenta, ki zajema in prilagaja vse konvencije o pomorskem delu, ki jih je MOD sprejela od leta 1919,

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za ribištvo (A6-0163/2008),

A.

ker so oceani in morja bistveni gospodarski in ekološki dejavniki EU; ker ima EU na obalnih območjih in v najbolj oddaljenih regijah 320 000 km obale, na kateri živi tretjina prebivalcev Evrope,

B.

ker pomorska industrija in storitve ter pomorske regije skupaj prispevajo 40 % k bruto domačemu proizvodu EU,

C.

ker so podnebne spremembe največji izziv vseh politik 21. stoletja; ob upoštevanju ogroženosti obalnih regij zaradi dviga morske gladine, povezanega s podnebnimi spremembami, ki je lahko velikega obsega in ima drastične posledice za prebivalce,

D.

ker imajo pomorske regije EU, zlasti najbolj oddaljene regije, pomembno vlogo pri varnosti in zaščiti pred kaznivimi dejanji, kot so nezakonito priseljevanje, terorizem in tihotapljenje, hkrati pa so izpostavljene posebnim okoljskim nesrečam,

E.

ker sta se v lanskem letu povečala število in pogostost kriminalnih napadov na ribiške, trgovske in potniške ladje Skupnosti v mednarodnih vodah ob afriški obali, kar pomeni veliko tveganje za življenja posadk in ima zelo negativen vpliv na mednarodno trgovino,

1.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela zgoraj navedena sporočila in akcijski načrt, predstavljen v zgoraj omenjenem delovnem dokumentu;

2.

poudarja svojo resolucijo z dne 12. julija 2007 in pozdravlja dejstvo, da je Komisija vsaj v bistvenem delu izpolnila velik del pozivov Evropskega parlamenta;

3.

poudarja, da izjemna pomorska razsežnost, ki so jo obale in najbolj oddaljene regije prenesle na EU, ponuja edinstvene priložnosti na področju inovacij, raziskav, okolja in biološke raznovrstnosti, ki jih je treba upoštevati pri celostni pomorski politiki za EU, ter da najbolj oddaljene regije zagotavljajo odlične komunikacijske baze za promet in varnostne namene na ravni EU in globalni ravni;

4.

izrecno podpira namen Komisije, da bolje izkoristi možnost pomorskega prometa na kratkih razdaljah in prevoza po celinskih plovnih poteh med državami članicami in ga učinkovito vključi v notranji trg ter pozdravlja namen Komisije, da pospeši svoje predloge glede skupnega območja za pomorski prevoz, skupaj z obsežno strategijo pomorskega prevoza za obdobje 2008–2018;

5.

spodbuja države članice, naj okrepijo medsebojno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi državami za primerno uporabo programa TEN-T in drugih evropskih finančnih mehanizmov (kot je Marco Polo) za uresničitev projektov pomorskih avtocest/omrežij pomorskega prometa na kratkih razdaljah;

6.

pozdravlja namen Komisije, da izboljša usklajevanje evropskih agencij, ki izvajajo pomorski nadzor, in poudarja zlasti preprečevanje nezakonitih dejavnosti (trgovina z ljudmi in drogami, nezakonito priseljevanje in teroristične grožnje) s posebnim poudarkom na mednarodnih vodah;

7.

pozdravlja pobudo Komisije, da vzpostavi evropsko omrežje za pomorski nadzor in spodbuja večje sodelovanje med obalnimi stražami držav članic; poziva Komisijo, naj predloži rezultate študije izvedljivosti evropske obalne straže, ki bi morala biti objavljena in predložena Evropskemu parlamentu in Svetu konec leta 2006;

8.

meni, da so pomorski grozdi v posebno dobrem položaju, da prispevajo k doseganju celostne pomorske politike; poziva Komisijo, naj takoj prične s projektom evropskega omrežja pomorskih grozdov;

9.

podpira predlog za ustanovitev „Evropskega dne pomorstva“, ki se ga bo praznovalo 20. maja; meni, da je treba tak akcijski dan izkoristiti, da se poudari pomen pomorske politike tudi zunaj kroga strokovnjakov s sodelovanjem navadnih državljanov, šol, univerz in nevladnih organizacij; opominja Komisijo o njenem predlogu o dodelitvi nagrade vzorčnim pomorskim regijam kot način spodbujanja najboljših praks;

10.

vendar na splošno meni, da akcijski načrt vsebuje premalo konkretnih ukrepov, in spodbuja Komisijo, da v prihodnosti bolj ambiciozno uporablja instrumente, h katerim je zavezana v skladu s Pogodbami;

11.

obžaluje, da je akcijski načrt glede izzivov podnebnih sprememb zelo nezavezujoč; poudarja svoje mnenje, da mora biti ena izmed nalog evropske pomorske politike priprava in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in nujna vzpostavitev potrebnih prilagoditvenih ukrepov, zlasti glede taljenja ledenikov, kar vodi do dviga morske gladine ter povečane nevarnosti poplav v pristaniščih in obalnih regijah, ter v zvezi s tem poziva, naj k temu prispevajo vse ustrezne politike, zlasti raziskovalne politike;

12.

opozarja na dejstvo, da taljenje ledenikov ne povzroča le dviga morske gladine, ampak tudi nepopravljivo škodo za življenja ljudi, živali in rastlin, zato pozdravlja namen Komisije, da predloži pobudo v zvezi z Arktiko, ter poziva znanstveno skupnost in nosilce odločanja, naj preučujejo možnosti zaščite polarnih plasti ledu še naprej;

13.

vztraja, da dobro upravljanje morij zahteva tudi dobro upravljanje obalnih območij ter da je treba pri gradbenih projektih na obalah EU v vsakem primeru upoštevati posledice podnebnih sprememb in posledičnega dviga morske gladine, erozije peska ter vse pogostejših in močnejših neviht;

14.

podpira cilje z zasedanja Evropskega sveta marca 2007, da do leta 2050 prepolovi emisije toplogrednih plinov, in ponovno poudarja, da mora pomorska politika bistveno prispevati k zmanjšanju teh plinov; to naj bi se med drugim doseglo z vključitvijo emisij ladijskega prometa v sistem trgovanja z emisijami ter povečanjem raziskovalnega prizadevanja, tako z vidika uporabe morja kot obnovljivega vira energije kot tudi s ciljem razvijanja tehnologij za nov, čistejši pogon ladij; meni, da lahko vodilna vloga Evrope v boju proti podnebnim spremembam okrepi ter razširi vodilno vlogo Evrope v okoljskih tehnologijah in raziskavah;

15.

izrecno poziva Komisijo k večji ambicioznosti pri boju proti emisijam žvepla in dušikovega oksida ter emisijam trdnih delcev iz ladij; v zvezi s tem ponovno poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo in zlasti svoje pozive za:

16.

izraža zadovoljstvo zaradi ukrepov, sprejetih na področju satelitskega nadzora nad ladjami, ki nenadzorovano izlivajo v morje onesnaževala; kljub temu poziva, da se po ureditveni poti prisili ladje k uporabi vzdržljivih (in patentiranih) naprav, podobnih črnim skrinjicam, ki bodo v kratkih intervalih beležile raven in vrsto tekočin, ki pritečejo v rezervoarje in podpalubje ali iztečejo iz njih; meni, da bi pregled teh zapisov pokazal, ali je prišlo do nenadzorovanih in nezakonitih izlitij ostankov onesnažujoče nafte;

17.

ponovno poziva države članice in Komisijo, naj zaradi obremenitve zraka z onesnaževali v več pristaniških mestih in regijah znatno povečajo spodbude za oskrbo ladij, ki so v pristanišču, z energijo s kopnega; zato poziva k predlogu spremembe Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (2), pri čemer bi morale države članice, ki koristijo oprostitev davka na nafto v skladu s členom 14 navedene direktive, iz obdavčitve izvzeti tudi električno energijo s kopnega; enako obravnavanje električne energije in nafte v davčne namene bi zelo spodbudilo pristanišča in lastnike plovil, da z vlaganjem v oskrbo z električno energijo za ladje v pristanišču pomagajo zmanjšati onesnaževanje zraka v pristaniških mestih;

18.

ponovno poudarja dejstvo, da onesnaževanje morij s kopnega povzroča velik del skupnega onesnaženja morij in da Komisija te teme še ni obravnavala; zato ponavlja svoj poziv Komisiji, naj predloži akcijski načrt za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja, in poudarja svoj poziv državam članicam, naj ustrezne akte, kot je Okvirna direktiva o vodah (3), brez zamud prenesejo v nacionalno zakonodajo; poudarja, da k izvajanju Okvirne direktive o vodah spada tudi akcijski načrt za opredelitev in odpravo odlagališč streliva iz preteklih vojn v Severnem in Baltskem morju;

19.

poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izvajati načrt za spremljanje in kartografiranje razbitih ladij in potopljenih arheoloških najdišč, ker so del zgodovinske in kulturne dediščine Skupnosti, ter naj zato spodbuja razumevanje in preučevanje takšnih najdišč ter pomaga preprečiti njihovo plenjenje, s čimer bi omogočila, da so najdišča ustrezno ohranjena;

20.

poziva zadevne institucije, naj čim prej sprejmejo pomorski paket Erika III, ter poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati paket, da zagotovijo pravna sredstva, ki so potrebna za preprečevanje nesreč ali incidentov s katastrofalnimi posledicami za razvoj pomorskih regij ali za odpravo posledic takšnih nesreč ali incidentov, dva primera takšnih nesreč sta nesreči tankerjev Erika in Prestige;

21.

meni, da mora Okvirna direktiva o morski strategiji (4) postati mejnik celostne pomorske politike v zvezi z okoljem za EU; ugotavlja, da direktiva določa, da morajo regije, v katerih je stanje morja kritično, hitreje vzpostaviti in izvrševati ukrepe za doseganje dobrega okoljskega stanja; poudarja, da je v takšnih regijah zlasti pomembno, da Komisija usklajuje različne sektorje, programe in strategije ter zagotovi zadostno finančno pomoč; poudarja, da je za doseganje takšne celostne pomorske politike treba vključiti dejavnosti na kopnem, kot so kmetijstvo, upravljanje odpadne vode, promet in proizvodnja energije; meni, da takšne regije lahko postanejo pilotna območja za pristno in celostno pomorsko politiko;

22.

pozdravlja poročilo o napredku Komisije v zvezi z izključitvijo pomorščakov iz različnih delov evropskih predpisov v zvezi s socialnim varstvom in varstvom pri delu (npr. iz Direktive 98/59/ES (5) o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, Direktive 2001/23/ES (6) o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, Direktive 2002/14/ES (7) o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti ter Direktive 96/71/ES (8) o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev); predlaga preoblikovanje teh direktiv v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji;

23.

poziva države članice, ki še niso ratificirale Konvencije o pomorskih delovnih standardih iz leta 2006, ki je bila sprejeta z namenom izboljšanja življenjskih in delovnih razmer pomorščakov ter preprečitve nelojalne konkurence v pomorski industriji s posodobitvijo in kodifikacijo celotnega sklopa veljavnih mednarodnih delovnih standardov, naj to čim prej storijo;

24.

poziva Komisijo, naj posodobi Direktivo 1999/95/ES (9) o uveljavljanju določb o delovnem času pomorščakov na krovu ladij, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti, ter zakonodajo v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Komisije, vendar so le delno ali sploh niso obravnavane na ravni Skupnosti, kot na primer pravila v zvezi z agencijami za začasno zaposlovanje ali pravica delavca do podpisane pogodbe o zaposlitvi;

25.

meni, da je sodelovanje regionalnih in lokalnih partnerjev bistveno za uspešnost evropske pomorske politike; zato podpira mnenje, da bi morale evropske obalne regije tesneje sodelovati in biti bolj medsebojno povezane, kar naj se doseže s spodbujanjem usklajenih strategij za pospeševanje razvoja in konkurenčnosti ter z učinkovitejšim prepletanjem različnih ravni upravljanja;

26.

ponovno poziva, naj se v prihodnosti še naprej uporablja celosten pristop k pomorski politiki za EU, in poziva Komisijo, naj okrepi politični okvir te politike ter ozemeljsko, družbeno in gospodarsko kohezijo, ki zagotavlja povezavo s celinsko Evropo in njenimi sestavnimi politikami; predlaga, da se poročilo o evropski pomorski politiki objavi vsaki dve leti ter izvajanje rednih javnih izmenjav mnenj z vsemi udeleženci; poziva prihodnja predsedstva Sveta, naj v okvir svojih delovnih programov vključijo pomorsko politiko; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vsako leto jasno določi pomorske projekte, ki se financirajo s sredstvi EU;

27.

pozdravlja pobudo Komisije, da spodbuja pogajanja za boljše upravljanje delitve morja s tretjimi državami, in odločno podpira povečano sodelovanje s sosednjimi državami za zaščito morij zunaj nacionalnih pristojnosti;

28.

poziva Komisijo in države članice, da v okviru Združenih narodov in Mednarodne pomorske organizacije aktivno podprejo pobudo, ki jo je sprožilo več držav članic, da se pravica do pregona na morju in v zraku razširi na teritorialne vode obalnih držav, če zadevne države v to privolijo, ter da se razvije mehanizem medsebojne pomoči za primere morskega piratstva;

29.

poziva Komisijo, da v okviru nove celostne pomorske politike v najkrajšem možnem roku vzpostavi sistem Skupnosti za usklajevanje in medsebojno pomoč, s katerim bi omogočili vojaškim plovilom, ki plujejo pod zastavo države članice in so razmeščena v mednarodnih vodah, da zaščitijo ribiška in trgovska plovila iz drugih držav članic;

30.

meni, da je obsežna strategija evropske morske in pomorske raziskave zelo pomembna in jo je treba primerno financirati že v Sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter v prihodnjih programih;

31.

podpira ustrezno upoštevanje pomorske politike pri proračunu EU in instrumentih po letu 2013 ter poziva, naj se to izraža v povzetkih rednih poročil o evropski pomorski politiki;

32.

pozdravlja tudi priporočilo Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007, da bi morala biti pomorska politika prilagojena različnim posebnim značilnostim držav članic in pomorskih regij, vključno z obalnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami;

33.

čeprav priznava pristojnost držav članic na tem področju, z zanimanjem pričakuje objavo časovnega načrta Komisije, s katerim se bo državam članicam olajšal razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja; opozarja na potrebo po ohranitvi ustreznega ravnotežja med gospodarskimi, družbenimi, ozemeljskimi in okoljskimi vidiki;

34.

opozarja, da izjemna pomorska razsežnost, ki jo EU prinašajo obalne regije, otoki in najbolj oddaljene regije, ponuja edinstvene priložnosti na področjih inovacij, raziskav, okolja, biološke raznovrstnosti, razvoja inovativnih tehnologij, ki zadevajo morje, in na drugih področjih, ter da mora prihodnja celostna pomorska politika te priložnosti izkoristiti; priznava, da bi bilo zaželeno ustanoviti centre odličnosti, ter priporoča, da se univerzitetnim raziskovalnim središčem, ki že obstajajo na obalnih območjih, namenijo spodbude in podpora;

35.

opozarja na pomen energije valov kot alternativnega vira čiste energije in poziva Komisijo, naj v prihodnjih akcijskih načrtih upošteva to obliko energije;

36.

ocenjuje, da mora biti osrednji cilj celostne pomorske politike Evropske unije spodbujanje modernizacije in trajnostnega, uravnoteženega in nepristranskega razvoja sektorja v vsej EU, ki bo jamčil za trajni družbeni in gospodarski obstoj in razpoložljivost virov, suverenost in varno preskrbo s hrano, preskrbo prebivalstva z ribami, ohranitev delovnih mest in boljše življenjske pogoje ribičev;

37.

meni, da skupna ribiška politika vse do danes ni pravilno služila niti trajnostnim morskim virom niti trajnemu gospodarskemu obstoju ribiške flote in obalnih skupnosti EU in da bi bilo zaradi tega prav, da se razvije taka celostna pomorska politika Evropske unije, ki bo onemogočala, da bi v skupni ribiški politiki prihajalo do pomanjkljivosti, kot je pretirana centralizacija ali nezmožnost za upoštevanje regionalne raznolikosti voda EU;

38.

meni, da je povečanje števila delovnih mest in kakovosti zaposlitve, vezanih na pomorske dejavnosti in prav posebno na ribiški sektor, odvisno tudi od jamstva za pravično in ustrezno plačilo, dostojne delovne pogoje (zlasti s stališča zdravja in varnosti) in dostopnosti usposabljanja za vse, ki delajo v ribiški industriji;

39.

poziva države članice, da uredijo medsebojno priznavanje spričeval srednjega strokovnega izobraževanja za poklic kapitana in ladijskega mehanika na ribiških plovilih;

40.

opozarja na nujno potrebo po mehanizmih za odobritev pomoči ali nadomestil ribičem, ki trpijo posledice sprejetih družbeno-gospodarskih ukrepov za obnovitev staleža rib ali zaščito ekosistemov, zlasti na območjih in med skupnostmi, ki so najbolj prizadeti zaradi omejenih možnosti, in v najbolj oddaljenih regijah;

41.

ponovno izraža, da je treba povečati pomoč znanstvenemu raziskovanju, ki ga v ribiškem sektorju izvajajo različne države članice v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti;

42.

poziva, naj Skupnost pomaga pri sprejetju učinkovitih ukrepov, s katerimi bi zagotovili ustrezna sredstva za evakuacijo, pomoč in reševanje posadk;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.