6.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/75

A.

ker je demografija rezultat različnih faktorjev, kot so rodnost, pričakovana življenjska doba in migracijski tokovi, in ker trenutne stopnje v državah članicah kažejo, da bomo do leta 2050 priče velikim demografskim spremembam, ki bodo pripeljale predvsem do staranja evropskega prebivalstva, katerega povprečna starost naj bi se z 39 let v letu 2004 zvišala na 49 let v letu 2050,

B.

ker bi lahko demografske spremembe po ocenah Komisije bistveno vplivale na strukturo prebivalstva in starostno piramido, pri čemer se bo delež mladih v starosti do 14 let zmanjšal s 100 milijonov (indeks za leto 1975) na 66 milijonov leta 2050 in bo število delovno aktivnih prebivalcev po najvišji vrednosti 331 milijonov okoli leta 2010 postopno upadalo na približno 268 milijonov leta 2050, pričakovana življenjska doba pa bo med letoma 2004 in 2050 narasla za 6 let za moške in 5 let za moške, delež oseb nad 80 let pa se bo povečal s 4,1 % leta 2005 na 11,4 % leta 2050,

C.

ker naj bi se povprečna evropska stopnja starostne odvisnosti (tj. število oseb nad 65 let deljeno s številom oseb med 14. in 65. letom starosti) zvišala s 25 % leta 2004 na 53 % leta 2050,

D.

ker pa je stopnja ekonomske odvisnosti (število neaktivnih prebivalcev, kot so upokojenci, otroci in šolska mladina, deljeno s številom delovno aktivnih prebivalcev) pri ocenitvi stroškov za družbo, kar zadeva njeno neaktivno prebivalstvo, veliko pomembnejša od stopnje starostne odvisnosti,

E.

ker demografske spremembe resno vplivajo na javno porabo, za katero se pričakuje, da bo med leti 2004 in 2050 narasla za 10 %,

F.

ker demografske spremembe ne bi smele vplivati na skupno število evropskega prebivalstva do leta 2050, a bodo vseeno imele za posledico precejšnja ozemeljska nesorazmerja, saj nekatera območja v Evropski uniji že sedaj zaznamuje veliko izseljevanje mladih, večinoma mladih žensk; ker je treba upoštevati tudi, da je delež evropskega prebivalstva v svetovnem merilu pred stotimi leti znašal 15 %, leta 2050 pa naj bi le še 5 %; ker regije EU te spremembe prizadevajo precej različno: medtem ko v regijah, iz katerih se ljudje izseljujejo, že sedaj živi nesorazmerno število starejših oseb, regije, v katere se ljudje priseljujejo, pa še niso občutile procesa staranja prebivalstva po zaslugi priseljevanja mladih na ta območja,

G.

ker je neplodnost eden od razlogov za demografski upad in ker bi jo morali obravnavati kot vprašanje javnega zdravja in kot družbeno težavo, ki prizadene tako moške kot ženske; želi spomniti Komisijo na dokument „Poziv k ukrepanju v zvezi z neplodnostjo in demografijo“, ki ga je leta 2005 izdal Parlament in v katerem je Komisijo pozval, naj pripravi predloge s tega področja,

H.

ker zakonito priseljevanje pozitivno vpliva na sestavo evropskega prebivalstva in je potrebno za ohranitev demografskega ravnovesja; ker pa zgolj zakonito priseljevanje ni dovolj za boj proti progresivnemu staranju prebivalstva v Evropski uniji in so potrebni ukrepi za povečanje rodnosti domačega prebivalstva,

I.

ker je priseljevanje le delna in kratkotrajna rešitev za demografske spremembe v Evropi, ob katerih se morajo države članice zavezati, da bodo zagotovile spoštovanje načela enakosti med spoloma v javnem in privatnem sektorju, da bodo ščitile materinstvo, zagotovile socialno in ekonomsko podporo družinam in sprejele ukrepe, ki bodo ženskam in moškim omogočili lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja,

J.

ker je invalidnost tesno povezana s starostjo in ker je pri starejših ljudeh večja možnost za okvare in invalidnost,

1.

je zaskrbljen nad demografskimi napovedmi do leta 2050; kljub temu poudarja, da napovedi za petdeset let niso dokončne, ampak so resen opozorilni znak, na katerega je že danes treba poiskati odgovore, če želimo v prihodnosti ohraniti konkurenčnost, trajnostno gospodarstvo, socialno kohezijo, medgeneracijsko solidarnost in evropski socialni model; meni, da bi lahko obetajoče se upadanje prebivalstva do leta 2050 prispevalo k zmanjšanju pritiska na okolje in omogočilo trajnostni razvoj, za katerega pa bo potrebna dejavna politika, da se bodo ustrezno prilagodili prostorsko načrtovanje, stanovanja in vse druge oblike infrastrukture; pri tem priznava pristojnosti držav članic;

2.

kot prvo opozarja, da sta glavna vzroka demografskih sprememb, tj. manjša stopnja rodnosti in staranje prebivalstva, posledica napredka: na daljšanje pričakovane življenjske dobe neposredno vplivajo dosežki na področju znanosti, higiene in življenjskega standarda, in je dejstvo, da ženske nadzorujejo svojo rodnost, rezultat njihove emancipacije, ki gre z roko v roki z višjo stopnjo izobrazbe deklet, udeležbo žensk v aktivnem življenju in njihovem prevzemanju javnih pristojnosti; meni, da je na vse to treba gledati kot na nepreklicne pridobitve človeštva;

3.

se zaveda, da je postavljanje vprašanja otrok na osrednje mesto v družbi predpogoj za višjo stopnjo rodnosti; vztraja pri tem, da je treba oblikovati družinam naklonjeno okolje in izboljšati življenjske pogoje družin in otrok ter pogoje za uresničevanje dejanskih želja družin;

4.

poudarja, da povprečna stopnja rodnosti v Evropski uniji znaša 1,5, kar je nenormalno nizko in ni zgolj posledica volje žensk in želja evropskih državljanov, da bi si ustvarili družino, temveč je povezana z vprašanjem, kako uskladiti poklicno in družinsko življenje (odsotnost otroškega varstva ter socialne in ekonomske podpore družinam in zaposlovanju žensk) v družbenem okolju, ki zbuja tesnobo (negotova delovna mesta, draga stanovanja) in strah pred prihodnostjo (pozno zaposlovanje mladih in negotovost zaposlitve);

5.

opozarja, da je uživanje alkohola in drog med mladimi tveganje javnega pomena in ima velike demografske posledice, kar povzroča med drugim upad delovne sposobnosti ali sposobnosti ustvariti si družino; zato priporoča oblikovanje ciljno usmerjenih okvirnih programov za preprečevanje zgodnjega uživanja alkohola in drog ter za odpravljanje odvisnosti od teh substanc med mladimi;

6.

meni, da je daljša pričakovana življenjska doba pozitiven dejavnik in jo je treba pripoznati kot tako; zato poziva države članice naj zavarujejo upokojence pred nevarnostjo, da bi trpeli revščino brez strehe nad glavo, in naj jim zagotovi oskrbo in dostojno starost;

7.

spodbuja celovite in protidiskriminacijske ukrepe, saj vprašanja demografske prihodnosti Evrope ne moremo ločiti od problematike ranljivih skupin, ki živijo na obrobju družbe in trpijo hudo revščino in za katere pogosto velja mnenje, da so si sami krivi za svoj položaj, kar ne vliva le na otroke, ampak tudi na prihodnje generacije;

8.

opozarja na slabo ravnanje s starostniki in premajhno skrb zanje v družinah ali ustanovah, v katerih bivajo; poziva države članice in Komisijo, naj storijo več za ugotavljanje obsega zlorab starostnikov v Evropski uniji; ugotavlja, da je po ocenah kar 10 % starostnikov žrtev fizične, finančne ali duševne zlorabe pred smrtjo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo informiranje, opozorilne sisteme in kazni za preprečitev tovrstnega slabega ravnanja; pozdravlja namero Komisije, da bo v letu 2008 pripravila sporočilo o zlorabi starostnikov; poziva, naj bo to sporočilo priložnost za pripravo celovite strategije obsežne kampanje ozaveščanja in ukrepov na tem področju (usposabljanje izvajalcev storitev, opredelitev standardov kakovosti, kazni za zlorabe);

9.

obžaluje, da še vedno ni zadovoljivih ukrepov, s katerimi bi se Evropska unija pripravila na ta izziv, ki nase opozarja že nekaj let; še posebej obžaluje, da v veliki večini držav članic niso bili izpolnjeni cilji Lizbonske strategije in obveze, sprejete na Evropskem svetu v Barceloni 15. in 16. marca 2002, v zvezi z varstvom otrok, zaposlenostjo oseb nad 55 let, boljšim usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja in udeležbo žensk v aktivnem življenju ter da je Evropska unija kot celota še daleč od uresničitve teh ciljev;

10.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za visoko raven varstva po dostopnih cenah za otroke in druge vzdrževane osebe, kot je začrtano v ciljih barcelonskega Evropskega sveta z dne 15. in 16. marca 2002, v katerih so države članice pozvane, naj do leta 2010 zagotovijo varstvo za vsaj 90 % otrok od starosti treh let do šoloobvezne starosti in za vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let; poudarja, da morajo omenjeni ukrepi staršem omogočiti prilagoditev delovnega vzorca načinu življenja;

11.

meni, da cilji Evropske unije na področju varstva otrok ne bi smeli biti omejeni na barcelonske cilje; meni, da mora biti varstvo otrok univerzalna storitev, na voljo vsem, ki jo potrebujejo;

12.

opozarja, da so številna mala podjetja slabo pripravljena na izzive staranja delovne sile in bi potrebovala pomoč držav članic;

13.

pozdravlja pobudo Komisije o nadaljnjem premisleku o tem pomembnem izzivu; spodbuja Komisijo, naj podpre prepoznavanje in izmenjavo dobre prakse na regionalni in lokalni ravni ter to priložnost izkoristi za inovacije v Evropski uniji; se strinja s celostnim pristopom, ki ga Komisija uporablja pri demografski problematiki, in se pridružuje petim ključnim smernicam, ki bodo privedle do zavezništva med generacijami, spoloma in regijami; poudarja, da morajo države članice za uspešno odzivanje na demografske spremembe učinkovito izvajati Lizbonsko strategijo in dobro uskladiti makroekonomsko in socialno politiko na ravni države članice, da se bo gospodarski sistem Evropske unije s svojo rastjo, konkurenčnostjo in produktivnostjo ustrezno odzval na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva, in državam članicam omogočil izpolnitev njihovih obveznosti na področju javnih financ, zdravstvenih storitev, storitev splošnega pomena, priseljevanja in povezovanja;

14.

se zaveda, da materinstvo predstavlja nadvse intimno odločitev moških in žensk, ki jo je treba spoštovati; meni, da različne stopnje rodnosti, ki po posameznih državah članicah nihajo med 1,25 in 2,0, kažejo na to, da je z ustreznimi javnimi politikami možno spremeniti usmerjenost krivulje rodnosti in ustvariti materialno in psihološko okolje, ki je naklonjeno družinam in otrokom; meni tudi, da bi morali te ukrepe v skladu z načeli, ki jih zagovarja Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem predlogu evropskega pakta za družino, izvajati dolgoročno ter zagotoviti stabilnost in zaščito, ki sta potrebni za odločitev o starševstvu;

15.

poziva države članice, naj sprejmejo najboljšo prakso glede dolžine porodniškega dopusta, ki v različnih državah članicah traja od 14 do 28 tednov, ter starševskega dopusta, predporodnega varstva in svetovanja, zagotovljenega prihodka med nosečnostjo in zagotovljene vrnitve na isto delovno mesto; prav tako želi, da države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje družinskega nasilja in zlorab ter za to predvidijo ustrezne kazni;

16.

opozarja na diskriminacijo, ki jo doživljajo ženske pri delovnih pogojih in zaradi nezaupanja delodajalcev v zvezi z njihovo željo po materinstvu; opozarja, da ženske delajo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi in da so njihovi dohodki nižji od osnovne povprečne plače, kar ogroža njihovo bistveno ekonomsko neodvisnost; poziva države članice, naj ustrezno izvajajo Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (7) in naj prenesejo Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (8); poziva države članice, naj v okviru Direktive 92/85/EGS sprejmejo ukrepe proti delodajalcem, ki izvajajo posredno ali neposredno diskriminacijo nad ženskami, ki si želijo ustvariti družino;

17.

poziva države članice, naj preučijo ukrepe, ki bodo ženskam po rojstvu otroka, zlasti mladim materam samohranilkam zagotovili specifično zaščito in pomoč, ob upoštevanju naraščajočega števila samohranilskih družin, na čelu 85 % izmed katerih so ženske in ki so bolj izpostavljene resnemu tveganju za revščino;

18.

poudarja potrebo po javnih izdatkih za predšolske otroke in velike družine, zlasti za pomoč pri varstvu otrok in zaščito mater samohranilk ter enostarševskih družin, za katere je nevarnost socialne izključenosti, osamljenosti in revščine še toliko večja; poudarja, da so te storitve splošnega pomena in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest ter lokalnemu in regionalnemu gospodarskemu razvoju; poziva Komisijo, naj zagotovi zglede najboljše prakse v regijah različnih držav članic;

19.

zato priporoča javno-zasebno vlaganje v sektor otroškega varstva in predšolski izobraževalni sistem;

20.

poudarja, da je ustrezen dostop do storitev za varstvo otrok, starostnikov, invalidov in drugih vzdrževanih oseb bistven, če želimo doseči polno in enako udeleženost moških in žensk na trgu dela, kar bo vplivalo na raven neuradne oskrbe v gospodinjstvih;

21.

opozarja, da sta bila na podlagi socialnega dialoga sklenjena sporazuma o starševskem dopustu in delu s krajšim delovnim časom, povzeta v direktivah Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu (9) in 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom (10); poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo izvajanje te zakonodaje ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

22.

poziva države članice, naj olajšajo rejništvo za zlorabljene otroke, sirote in tiste, ki so jih vzgajali posebni zavodi; poziva, naj se na evropski ravni razmisli o postopkih za posvojitev otrok iz držav članic ali tretjih držav ter zagotovi spoštovanje nacionalnih in mednarodnih predpisov, ki naj se po potrebi spremenijo ob spoštovanju interesa otroka; poziva k največji budnosti glede najrazličnejših oblik zlorab in trgovine z ljudmi;

23.

poudarja, da se družinski vzorci spreminjajo; zato poziva Komisijo in države članice, naj to dejstvo ustrezno upoštevajo pri oblikovanju in izvajanju svoje politike;

24.

poudarja, da je treba izboljšati zakonodajo EU o očetovskem dopustu; poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe, ki bodo oblikovani tako, da bodo z razvijanjem pravice do očetovskega dopusta olajšali večjo vključenost očetov v družinsko življenje; poziva Komisijo in države članice, naj uveljavljajo pravice očetov v zvezi z vzgojo in skrbjo za otroke (zlasti v primerih ločenega življenja ali ločitve), da bi se v evropski družbi postopoma razvila enakost med spoloma;

25.

poziva Komisijo, naj upošteva občutljivo temo neplodnosti, ki prizadene tako poročene kot neporočene ženske in pare;

26.

ugotavlja, da Svetovna zdravstvena organizacija neplodnost priznava kot zdravstveno stanje, ki lahko povzroča resne posledice, na primer depresivnost; opozarja, da je neplodnosti vedno več in zdaj prizadene približno 15 % parov; zato poziva države članice, naj parom zagotovijo splošno pravico dostopa do zdravljenja neplodnosti;

27.

spodbuja države članice, da opredelijo in izmenjajo dobre prakse v pomoč družinam in poskrbijo za družinske dodatke ter socialne storitve splošnega pomena varovanja in pomoči družinam; poziva države članice, naj zagotovijo podporo, namenjeno posebej mladim staršem, da bi jim omogočile nadaljevanje usposabljanja ali študija;

28.

poziva države članice, naj priznajo družbeno, gospodarsko in izobrazbeno vrednost neformalnega dela v družini v obliki oskrbe otrok in vzdrževanih oseb ter naj preučijo možnosti za priznanje dolžine delovne dobe, socialnega varstva in pokojninske pravice za tiste, ki opravljajo to delo;

29.

spodbuja države članice, naj izvajajo dejavne ukrepe za podporo staršem, kot so dodatne pokojninske pravice in davčne olajšave za vrtce v podjetjih, in naj izmenjajo najboljše prakse na tem področju;

30.

ugotavlja, da se lahko Evropska unija z zaposlovanjem žensk, mladih, starejših in invalidov učinkovito odzove na neravnovesje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, ki ga povzročajo demografske spremembe; vztraja, da mora polna zaposlenost postati kratkoročni cilj v okviru revizije Lizbonske strategije leta 2008;

31.

poziva k reformi sedanjega upravljanja evropskih človeških virov, zaradi katerega je aktivno življenje velikega dela prebivalstva omejeno na približno 30 let, kar je posledica nezadostnega zaposlovanja mladih med 25 in 30 let in starejših od 55 let; poziva k spodbujanju preventivnih in celovitih tehnik obravnavanja starejše populacije;

32.

poziva h globalnemu in kvalitativnemu pristopu do vprašanja človeških virov in predlaga, da se opredeli „ciklus aktivnega življenja“, v katerem bi upoštevali tako usposobljenost, vseživljenjsko učenje, optimizacijo formalnega in neformalnega znanja ter kvalifikacij kot tudi poklicno pot, od začetka do konca aktivnega življenja;

33.

ugotavlja, da zaradi segmentacije trga dela ter vse pogostejših negotovih oblik dela narašča negotovost v starosti; meni, da morajo države članice preučiti in si izmenjati zamisli o najboljši praksi, kar zadeva ohranjanje socialnih prispevkov vso življenjsko dobo, da se okrepi varnost v starosti;

34.

meni, da mora ukrep v zvezi z demografsko spremembo upoštevati porast produktivnosti celotnega zaposlenega prebivalstva ter torej ni pomemben le delež ekonomsko aktivnih v primerjavi z neaktivnimi posamezniki, temveč tudi povečanje produktivnosti;

35.

poziva k poglobljenemu dialogu s socialnimi partnerji, podjetji, univerzami, nevladnimi organizacijami in mediji kot načinu, da se pripravimo na demografske spremembe; poudarja, da bo v prihodnosti večja produktivnost odvisna predvsem od naložb v raziskave in razvoj ter v tehnološke inovacije, ter vztraja, da morajo podjetja z ustreznim upravljanjem delovnih mest in poklicnega razvoja zaposlenih nujno vnaprej predvideti potrebe po strokovnih kadrih ter z vlaganjem v vseživljenjsko učenje pomagati zaposlenim pri nadgrajevanju njihovega znanja in spretnosti;

36.

poziva k praktičnim pobudam, s katerimi bi starostnikom omogočili, da na lastno željo delajo dlje in tako svoje delovne izkušnje delijo z mladimi, drugimi delavci in delodajalci;

37.

spodbuja naložbe v izobraževanje in usposabljanje, vključno z uporabo novih tehnologij, za višjo osnovno stopnjo usposobljenosti vseh kot jamstvo za njihovo sposobnost prilagajanja v prihodnosti in prekvalifikacijo na podlagi vseživljenskega učenja, kakor tudi pripravo ukrepov pomoči za začetno vključevanje mladih ter ponovno vključevanje starejših in ranljivih skupin na trg dela, s čimer naj se zagotovi resnična podpora njihovi poklicni poti skozi celo aktivno življenje;

38.

predlaga, da se na osnovi kolektivnih pogajanj ali ob posvetovanju s sveti delavcev v skladu s tradicijo v državah članicah čim hitreje zmanjša zatekanje podjetij k predčasnim upokojitvam, ter poziva države članice, naj spodbujajo pomen vloge starejših delavcev in njihovo zaposlovanje; pri tem pa dopušča, da bi se za starejše delavce (tiste, ki so presegli prag minimalne upokojitvene starosti), ki si ne bi več želeli zaposlitve s polnim delovnim časom, preučile možnosti skrajšanega ali prilagodljivega delovnega časa, dela na daljavo in delitve delovnega mesta, ki bi pomenile novo obliko postopnega upokojevanja in s katerimi bi omejili učinke stresa ob upokojitvi;

39.

meni, da je prišel čas za obravnavanje problema „upokojenskega stresa“, torej občutku potrtosti, nekoristnosti in zavrženosti, s katerim se delavci soočijo nekaj dni po upokojitvi, ko se počutijo nekoristni, zapuščeni, sami in brez prihodnosti;

40.

poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo pobude, ki bodo mladim omogočile lažje vključevanje na trg dela, na primer mentorstvo za mlade delavce, ki bi ga opravljali delavci, ki so dosegli upokojitveno starost, ter uvedba delitve delovnega mesta in dela s skrajšanim delovnim časom, s čimer bi olajšali prehod med generacijami;

41.

poziva k temeljiti reformi zaposlitvenih možnosti za starejše zaposlene, ki so v današnjem času po 50. letu starosti žrtve diskriminacije pri zaposlovanju, nimajo zadovoljivega dostopa do usposabljanj, zlasti za uporabo nove tehnologije, se jim ne upošteva znanje, pridobljeno z izkušnjami, in imajo le redke priložnosti za napredovanje; poudarja, da so starostne omejitve pri poklicnem usposabljanju diskriminacijske, in poziva države članice, naj na to opozorijo delodajalce in izvajalce usposabljanja; zato poziva k čim hitrejšemu učinkovitemu prenosu in izvajanju Direktive 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (11), s katero je prepovedana diskriminacija na podlagi starosti pri usposabljanju in zaposlovanju; meni, da poleg možnosti pridobivanja spretnosti in znanja starejši delavci pogosto potrebujejo pomoč na bolj osebnih področjih, povezanih z delom, kot so sposobnost za opravljanje razgovorov, krepitev samozavesti in pisanje življenjepisa; poziva države članice, naj starejšim delavcem omogočijo posebno zaposlitveno svetovanje in oblikujejo več vladnih programov za zaposlovanje starejših oseb; poziva Komisijo, naj izvaja nadzor v državah članicah in proti njim ukrepa, če njihova zakonodaja še naprej diskriminira na podlagi invalidnosti ali starosti;

42.

poziva Komisijo, naj izvaja nadzor v državah članicah in proti njim ukrepa, če njihova zakonodaja še naprej diskriminira na podlagi starosti in invalidnosti ter tako krši pogodbe in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki bo od 1. januarja 2009 dalje pravno zavezujoča v vsej Evropski uniji), ter doseže, da jo nemudoma razveljavijo;

43.

poziva Komisijo, naj zbere zbirne statistične podatke o različnih starostnih skupinah glede na različne probleme, s katerimi se soočajo, in širok spekter diskriminacije na podlagi starosti;

44.

opozarja, da starostniki niso enotna kategorija, in v zvezi s tem zlasti poudarja, da so starejše ženske in starejši pripadniki etničnih manjšin lahko žrtve različnih oblik diskriminacije;

45.

poudarja, da je delo s skrajšanim delovnim časom pomemben korak pri ponovnem vključevanju na trg dela; spodbuja države članice, naj pri uveljavljanju dela s skrajšanim delovnim časom in prožnih načinov dela podprejo zlasti mala podjetja; ponovno poudarja prednosti dela s skrajšanim delovnim časom za starejše delavce, ki si ne bi želeli več zaposlitve s polnim delovnim časom;

46.

poziva države članice, naj spodbujajo vlogo starejših delavcev na trgu dela s poudarjanjem prednosti pri zaposlovanju starejših in s spodbujanjem delodajalcev, da sprejmejo prožne načine dela, s čimer bi starejše delavce spodbudili k vključitvi na trg dela;

47.

poziva Komisijo, naj izvede študijo na podlagi podatkov, ločenih po spolu, o davčnih ugodnostih in obstoječih ovirah v zvezi z zaposlovanjem, pri čemer naj se osredotoči na staranje prebivalstva;

48.

poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostopnost do vseživljenjskega učenja;

49.

opozarja, da je načelo zakonsko določene upokojitvene starosti posebna pridobitev evropskih socialnih modelov, ki zagotavlja, da se aktivno življenje ne more prisilno podaljšati preko razumnih meja;

50.

opozarja, da je upokojitev pravica, ki jo lahko uveljavi vsak delavec, ko doseže zakonsko določeno upokojitveno starost v državah članicah v posvetovanju s socialnimi partnerji v skladu z nacionalnimi tradicijami;

51.

poudarja izrazito razhajanje med povprečno pokojnino moških in žensk, katerega vzrok je prekinitev dela zaradi družinskih odgovornosti, kot je skrb za otroke in ostarele starše; poziva države članice, naj ukrepajo in zagotovijo, da prekinitve dela zaradi porodniškega in starševskega dopusta ne bodo več škodovale pri izračunu pokojninskih pravic; spodbuja države članice, naj predvidijo bonuse, ki bi jih dodali pokojninam na podlagi števila otrok vzgojenih otrok in naj priznajo vlogo negovalcev v družbi;

52.

poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za posodobitev sistemov socialnega varstva, vključno s pokojninskimi, da bi bili finančno donosni in bi bili kos posledicam starajočega se prebivalstva; meni, da je treba nameniti posebno pozornost položaju starejših žensk, ki so bolj izpostavljene osamljenosti in revščini;

53.

poziva Komisijo, naj pripravi primerjalno študijo držav članic o različnih pokojninskih sistemih in sistemih socialne varnosti za ženske, da bi prepoznali najboljše prakse za večjo zaposlenost žensk ter omogočili boljše usklajevanje družinskega življenja in dela;

54.

poziva Komisijo in države članice, naj nujno zagotovijo podporo za zaposlovanje starejših delavcev glede na načrtovano zvišanje zakonske starosti za upokojitev v številnih državah članicah;

55.

kljub temu meni, da sta pričakovana življenjska doba in kakovost življenja boljša kot kadar koli prej, in v tej zvezi meni, da bi morale države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi tradicijami spodbujati in ne nasprotovati vzpostavitvi pravil in dogovorov, ki bi s privolitvijo delavca omogočali podaljšanje njegovega aktivnega življenja po zakonsko določeni upokojitveni starosti v posameznih državah članicah; spodbuja Komisijo, naj izvede primerjalne študije o raznolikosti pokojninskih sistemov v državah članicah ter o gospodarskem in družbenem vplivu načrtovanih reform v državah članicah;

56.

poziva države članice k izvajanju ukrepov za uskladitev zaposlovanja žensk, njihovega poklicnega napredovanja in družinskih obveznosti ter k boju proti diskriminaciji in stereotipom, ki so jim še vedno izpostavljene na trgu dela in pri izobraževanju; opozarja na načelo enakosti med moškimi in ženskami in na nedotakljivo načelo evropskega socialnega modela o enakem plačilu za enako delo na istem delovnem mestu;

57.

zato poziva k sprejetju pravnih ukrepov glede zaposlovanja, s katerimi se bo dokončno odpravilo to obliko diskriminacije, zlasti različno plačilo glede na spol, in v javne finance uvedlo načelo enakosti spolov;

58.

opozarja, da je dobro delovno okolje pomemben dejavnik produktivnosti; poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe na delovnem mestu, s katerimi bi zmanjšali nevarnost poškodb starejših delavcev, kar vključuje posredovanje za izboljšanje psihosocialnega in fizičnega delovnega okolja, spremembe vsebine in organizacije dela, izboljšanje zdravja na splošno, dobrega počutja in delovne sposobnosti delavcev ter povečanje zmožnosti in poklicne sposobnosti delavcev; poziva podjetja k naložbam v preprečevanje nesreč na delovnem mestu in z delom povezanih bolezni, medicino dela, higieno in socialni dialog;

59.

poudarja, da je bistveno, da se s primerno prilagoditvijo in posebno opremo, prilagojeno potrebam in zahtevam posameznika, zagotovi, da je delovno mesto dostopno in varno za starejše delavce in invalide; poudarja tudi, da dostopno okolje starostnikom omogoča samostojno življenje, kar pomeni prihranek javnih sredstev, namenjenih za oskrbo v ustanovah;

60.

poziva države članice, da uvedejo pravico zaprositi za zaposlitev s prilagodljivim ali skrajšanim delovnim časom, ki ne bi veljala le za starše, ampak tudi za starejše delavce, ki morda tudi za koga skrbijo;

61.

poudarja vlogo malih in srednje velikih podjetij kot glavnih ponudnikov delovnih mest v Evropski uniji;

62.

ugotavlja, da je največ žensk, priseljencev in starejših zaposlenih v storitvenem sektorju, in poziva k čim hitrejšemu dokončanju notranjega trga storitev;

63.

opozarja, da načelo medgeneracijske solidarnosti kot načelo odličnosti evropskih socialnih modelov temelji na odgovornosti, ki jo aktivno prebivalstvo prevzema za nadomestne vire prihodkov ter stroške za varstvo in zdravje nezaposlenih (otrok, mladih, vzdrževanih oseb in starostnikov); vztraja, da je treba načelo solidarnosti ohraniti kljub predvidljivemu demografskemu neravnotežju;

64.

poudarja pomen aktivnega posredovanja javnih organov, ki morajo zlasti poskrbeti za socialne storitve splošnega pomena za družine in majhne otroke ter za varstvo in oskrbo starejših in vseh vzdrževanih oseb; meni, da je dostop do teh storitev temeljna pravica; poziva Komisijo, naj za socialne storitve splošnega pomena zagotovi pravno varnost s predpisi Skupnosti, ki bodo zagotavljali splošen dostop do teh storitev in načelo solidarnosti;

65.

poudarja pomen izmenjave informacij in zgledov najboljše prakse med državami članicami o tem, kako prilagoditi zdravstvene sisteme večjemu povpraševanju starajočega se prebivalstva; pri tem zlasti poudarja, da bo starajoče se prebivalstvo močno vplivalo na povečanje javne porabe za zdravstvo, saj invalidnost in bolezni v starejših letih strmo naraščajo, zlasti med zelo starimi (nad 80 let), ki bodo v prihajajočih desetletjih segment prebivalstva, ki bo najhitreje rasel;

66.

poziva države članice, naj odločneje nastopijo proti neplačevanju davkov in socialnovarstvenih prispevkov, da bi zagotovili trajnost pokojninskih sistemov; meni, da bi morale države članice uvesti dejavno in učinkovito politiko zaposlovanja, in jih poziva, naj ponudijo prožne sisteme in možnosti za osebno izbiro glede časa upokojitve (ki preseže minimalno starost) s spodbujevalnimi sistemi za delavce, ki se odločijo dlje časa ostati aktivni;

67.

opozarja na ogromen prispevek starostnikov k socialni koheziji in gospodarstvu ter da njihova družinska in medgeneracijska solidarnost pomaga pri prerazporejanju sredstev znotraj družine; poleg tega meni, da je treba njihovo udejstvovanje v prostovoljnih dejavnostih olajšati in spodbujati; meni tudi, da njihovo koriščenje dobrin in storitev, prostočasnih dejavnosti, oskrbe in storitev za dobro počutje tvori gospodarski sektor, ki se vedno bolj širi, in pomeni bogastvo, ki mu pravijo „sivo zlato“; zato poziva države članice, naj spodbujajo in razvijajo gospodarsko in družbeno udejstvovanje starostnikov ter pri tem zlasti poskrbijo za njihovo dobro fizično počutje ter dobre socialne in finančne življenjske pogoje;

68.

poziva države članice, naj spodbujajo posvetovanje s starejšimi ljudmi, da bi ohranile solidarnost med generacijami, in naj jim v sodelovanju s socialnimi partnerji na lokalni ravni omogočijo sodelovanje pri prostovoljnih izobraževalnih, kulturnih ali podjetniških dejavnostih;

69.

poudarja pomen prostovoljnega dela kot poti do ponovne vključitve na trg dela za številne ljudi in spodbuja vlade, da starejšim olajšajo opravljanje prostovoljnega dela ob prejemanju prispevkov;

70.

ponovno poudarja, da morajo socialne storitve splošnega pomena (ki zajemajo skrb za majhne otroke, njihovo zdravje in vzgojo) staršem olajšati vstop na trg dela in pripomoči k odpravljanju revščine, zlasti v enostarševskih družinah; je prepričan, da so tovrstne storitve bistvenega pomena za odzivanje Evropske unije na demografske spremembe; nadalje meni, da socialne storitve splošnega pomena z ustvarjanjem delovnih mest spodbujajo lokalni in regionalni gospodarski razvoj in povečujejo konkurenčnost Evropske unije; zaradi tega meni, da je treba opredeliti, katere so socialne storitve splošnega gospodarskega pomena, ter oceniti njihov družbeni in gospodarski učinek; poziva ki vzpostavitvi kazalnikov kakovosti, da bi izmerili napredek pri uresničevanju barcelonskih ciljev; poudarja, da je treba socialne storitve splošnega gospodarskega pomena za starostnike in vzdrževane osebe obravnavati enako in jim nameniti enako pozornost;

71.

poudarja, da prostovoljstvo in socialne mreže v regijah, v katerih se prebivalstvo zmanjšuje, bistveno pripomorejo k izpolnjevanju potreb tamkajšnjih prebivalcev, vendar ne morejo prevzeti osrednje vloge, ki jo imajo v teh regijah javni organi, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena; meni, da je treba takšno udejstvovanje državljanov priznati in akterje s tega področja kot partnerje vključiti v regionalno politiko; poudarja, da se na ta način sprožijo učni procesi, ki bodo regijam omogočili, da se bodo spoprijele z izzivi demografskih sprememb;

72.

spodbuja države članice in regionalne organe, naj v ta namen izkoristijo strukturne sklade, in poziva Komisijo, naj znotraj okvira teritorialnega sodelovanja (člen 7(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (12)) podpira izmenjavo izkušenj med regijami, ki v gospodarstvu sivolasih že ima ali bo v prihodnosti imela bistveno vlogo;

73.

poziva k obširni razpravi o pravici do dostojne pokojnine za vse kot pogoju za plačilno zmožnost, dostojanstvo in socialno vključenost starejšega prebivalstva; ponovno opozarja, da starejši ljudje prek prostovoljnega dela in nudenja varstva močno prispevajo k socialni koheziji;

74.

poziva države članice, naj družno razmislijo o možnih reformah, s katerimi bi zagotovili trajnost pokojninskih sistemov in socialne varnosti, ter pri tem zlasti predvidijo določbe, ki bi ženskam zagotovile, da bi se pri izračunu njihovih pokojninskih pravic upoštevala porodniški in starševski dopust;

75.

poziva države članice, ki še ne preučujejo povezave med dodeljevanjem pokojnin in spodbudami za delo, zlasti kar zadeva prilagodljive oblike dela, k obravnavi tega vprašanja, da bi odstranile dejavnike, ki odvračajo od dela;

76.

ugotavlja, da staranje evropske družbe vpliva na precejšnje razlike med regijami in da je zaradi nacionalnih podatkov o demografskih spremembah, ki zakrivajo dejansko stanje na lokalni ravni, včasih težko opredeliti potrebe po infrastrukturah in potrebne finančne transferje osrednjih vlad; poziva Komisijo, naj pomaga izboljšati kakovost in zanesljivost statističnih podatkov o demografskih trendih; poziva Komisijo in države članice, naj še bolj pospešijo postopek prostega pretoka za vse delavce v razširjeni Evropski uniji še pred letom 2014;

77.

spodbuja države članice, naj po načelu subsidiarnosti v svojih pokojninskih sistemih ohranjajo ravnovesje med proračunskimi prihodki in odhodki, in pozdravlja prakso nekaterih držav članic, ki vsako leto vlagajo proračunska sredstva za plačilo pokojnin v prihodnosti;

78.

ugotavlja, da imajo demografske spremembe v posameznih regijah resne posledice, zato so potrebne različne prilagoditvene strategije, glede na to, ali gre za regijo, kamor se ljudje priseljujejo, ali tako, kjer se prebivalstvo zmanjšuje; ugotavlja, da se kakovost življenja v regijah, ki se krčijo, gre predvsem za podeželska območja, opredeljuje drugače kot v rastočih regijah, in meni, da so potrebne različne razvojne strategije;

79.

poziva Komisijo in države članice, da pri solidarnosti med regijami Evrope upoštevajo generacijsko razsežnost in velik teritorialni učinek različnih demografskih trendov v Evropski uniji; poudarja, da je ta učinek pomemben za stanovanjsko vprašanje in infrastrukturo, zlasti v mestnih območjih, kjer se bo najverjetneje koncentracija priseljencev zelo povečala; poudarja tudi posebne potrebe v starajočih se regijah po vlaganjih v storitve na lokalni ravni, da bi se upoštevale potrebe starostnikov in bi se jim čim dlje omogočilo samostojno in neodvisno življenje; predlaga, da se te potrebe po vlaganjih upoštevajo pri dodelitvi sredstev iz strukturnih skladov in možnostih, ki jih ponuja Evropski socialni sklad za mobilizacijo socialnega kapitala za storitve; poziva, da se ohranijo tudi po letu 2013; opozarja, da morajo regije, iz katerih se prebivalstvo izseljuje, sprejeti ukrepe za ohranitev naravnega demografskega ravnovesja z vlaganji na področju zaposlovanja, izobraževanja in dostopa do javnih služb;

80.

predlaga, naj Komisija v okviru ozemeljskega sodelovanja razvija vseevropska omrežja, v katerih se bodo lahko regionalni in lokalni organi ter civilni akterji pri reševanju težav, povezanih z demografskimi spremembami, lahko učili drug od drugega;

81.

spodbuja države članice, naj podprejo medgeneracijske projekte, v katerih starejši ljudje delajo z mlajšimi in si izmenjujejo spretnosti ter pridobivajo novo strokovno znanje; poziva Komisijo, naj poenostavi izmenjavo dobre prakse na tem področju;

82.

poziva države članice, naj pomagajo regijam, iz katerih se prebivalstvo izseljuje, z zagotovitvijo visokokakovostnih storitev splošnega pomena (npr. izobraževanja, vključno s predšolsko vzgojo in otroškim varstvom, socialnih in zdravstvenih storitev, poštnih storitev), dostopnosti (npr. javnega prometa, prometne infrastrukture in telekomunikacijskih omrežij) ter gospodarskega udejstvovanja in znanja (npr. z usposabljanjem, vključno z metodami vseživljenjskega učenja ter vlaganjem v nove tehnologije in njihovo uporabo); poziva, naj se osnovni pogoji za izpolnitev teh ciljev prilagodijo lokalnim potrebam in lokalnim izvajalcem ter naj se izboljša njihova zmožnost prilagajanja; posebej opozarja na razmere na otokih, mejnih področjih, v gorskih regijah in drugih območjih, odmaknjenih od središč poseljenosti;

83.

pozdravlja predlog o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje; poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, pristojne za pripravo in upravljanje kohezijske politike ter politike razvoja podeželja, naj še tesneje sodelujejo, da bodo z izboljšanjem življenjskih in delovnih razmer v teh regijah spodbudile ljudi k selitvi na podeželska območja, kjer število prebivalcev upada;

84.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem četrtem poročilu o socialni in ekonomski koheziji prepoznala, da je vedno večje demografsko neravnovesje eden od izzivov; z velikim zanimanjem pričakuje izide socialnega posvetovanja in opredelitev vloge regionalne politike pri spoprijemanju s škodljivimi učinki demografskih sprememb v naslednjem programskem obdobju;

85.

opozarja države članice na številne neugodnosti, s katerimi se srečujejo negovalci, zlasti starejši; predlaga, da se nameni več podpore tem skupinam in se jim omogoči, da premagajo številne ovire pri zaposlovanju;

86.

meni, da bo v prikrajšanih mestnih soseskah ter na prikrajšanih primestnih in podeželskih območjih prebivalstvo verjetno upadalo, kar bo odločilno vplivalo na stanovanja in infrastrukturo;

87.

poziva države članice, naj v okviru urbanističnega razvoja in načrtovanja povečajo razpoložljivost primernih stanovanj za družine, zlasti za enostarševske družine in starejše ljudi (na primer z medregionalnimi projekti);

88.

poudarja, da demografsko neravnovesje v svetovnem merilu lahko še poglobi razvojne neenakosti in poveča migracijske pritiske; poziva Komisijo in države članice, da te elemente zaradi skupnega razvoja upoštevajo pri oblikovanju politike priseljevanja;

89.

ugotavlja, da priseljevanje je in bo tudi v prihodnje eden izmed sestavnih delov demografije Unije in bi lahko pozitivno prispevalo z gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika; zaradi tega poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje k oblikovanju umirjenega in premišljenega pristopa k vprašanju priseljevanja, s katerim bi se zoperstavili ksenofobičnemu ali rasističnemu mišljenju in dejanjem ter spodbujali popolno in učinkovito vključitev migrantov v družbo;

90.

se kljub temu zaveda, da priseljevanje predvsem za regije, iz katerih se prebivalstvo izseljuje, pomeni priložnost za zajezitev negativnega učinka demografskih sprememb, zato poziva države članice, naj prepoznajo vključevanje migrantov kot strateško pomemben političen ukrep;

91.

meni, da je treba politiko vključevanja okrepiti v državah članicah, da se bodo migranti lažje naseljevali v Evropski uniji; zato pozdravlja Sklep Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (13) ter je prepričan, da bo prispeval k lažjemu socialnemu in gospodarskemu vključevanju migrantov v Evropsko unijo;

92.

poudarja, da morajo države članice oblikovati politiko priseljevanja in jo uskladiti, in sicer tako, da bi priseljencem zagotovile enake življenjske in delovne razmere; poziva Komisijo, naj razvije strategijo in posebne ukrepe za ekonomsko priseljevanje ter jih čim prej predloži;

93.

poudarja, da je treba zaradi boljšega vključevanja priseljencev v družbo in formalno gospodarstvo, pa tudi zaradi njihove pravne in socialne varnosti, vključno s pokojninsko pravico, bolje uskladiti politiko priseljevanja držav članic; poziva države članice, naj se odločno borijo proti trgovini z ljudmi in kaznujejo delodajalce, ki zaposlujejo in/ali izkoriščajo nezakonite delavce; pozdravlja evropsko pobudo proti nezakonitemu delu, izkoriščanju in sramotnim delovnim razmeram, v katerih delajo nezakoniti migranti;

94.

v zvezi s tem priznava posebno vlogo mest, saj se večina priseljencev naseli v mestih, ter poudarja, da morajo Komisija in države članice upoštevati vpliv politike priseljevanja na mesta in z njimi tesno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju te politike; z zanimanjem sprejema proces „Vključevanje mest“, ki sta ga Komisija in mreža Eurocities začeli leta 2006, ter Milansko izjavo o integraciji, podpisano 6. novembra 2007, za zagotovitev nadaljevanja razprave o izvajanju skupnih osnovnih načel o vključevanju na ravni mest;

95.

poudarja, da bi moralo biti preseljevanje znotraj Evropske unije za migrante pozitivno in ne bi smelo predstavljati bremena za izvorne države; spodbuja države članice, naj razširijo svoje ukrepe za vključevanje priseljencev;

96.

pozdravlja pobudo Komisije in držav članic, da se upoštevajo svetovna razsežnost priseljevanja in posledice gospodarskih migracij v Evropski uniji za razvoj izvornih držav; poudarja, da je treba upoštevati nevarnost bega možganov iz držav izvora migrantov, in poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z zadevnimi tretjimi državami razvijejo učinkovite ukrepe za njegovo preprečevanje;

97.

vztraja, da človeška razsežnost priseljevanja ne sme biti podrejena strogo ekonomskim razmišljanjem in da mora vključevanje cele družine ostati odprta možnost za vse migrante, ki si to želijo; poziva k tesnemu sodelovanju evropskih politik priseljevanja, zaposlovanja, socialnih zadev, izobraževanja in regionalne politike;

98.

opozarja, da so finančni prispevki priseljencev v Evropi zelo pomemben način zagotavljanja sredstev za življenje starejših ljudi v državah v razvoju;

99.

poudarja, da mora biti politika priseljevanja usmerjena proti diskriminaciji in si prizadevati za več pravne, socialne in družbene enakosti za migrante, ki so že v Evropi, ter za tiste, ki bodo še prišli;

100.

meni, da bi morali družinski člani, ki spremljajo delavce migrante, dobiti dovoljenje za prebivanje in, če je potrebno, tudi delovno dovoljenje;

101.

opozarja na pomembno vlogo migrantk in poziva države članice, naj jim v politiki vključevanja namenijo mesto, ki si ga zaslužijo, in v celoti zagotovijo njihove pravice;

102.

poziva države članice, naj na dnevni red enega od prihodnjih vrhov uvrstijo izmenjavo mnenj o demografskih spremembah in preverjenih dobrih praksah s področja aktivnega staranja, zaposlovanja mladih, družinske politike in vključevanja migrantov;

103.

izraža zadovoljstvo nad obvezo Komisije, da bo vsaki dve leti pripravila poročilo o napredku v povezavi z evropskim demografskim forumom; želi, da Komisija v poročilu oceni tudi vpliv, ki ga imajo na ta področja politike držav članic; podpira namen Komisije, da bo vsaki dve leti eno poglavje svojega poročila namenila neplodnosti in da bo vanj vključila poglavje o pripravah Evropske unije na demografske spremembe; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi sistem kazalnikov za spremljanje in analizo demografskih razvojnih dosežkov v različnih državah članicah in v Evropski uniji;

104.

ugotavlja, da demografska prihodnost Evrope povzroča nove težave v zvezi z demokratičnimi mehanizmi in kanali, preko katerih se odraža glas, ki predstavlja mnogoterost njenih sestavnih delov in na ta način vpliva na politično odločanje; meni, da je ključno vprašanje starajoče se družbe politično zastopanje mladoletnikov, ki predstavljajo skupno prihodnost in torej politično prihodnost Skupnosti, vendar trenutno nimajo besede in vpliva pri odločanju; ugotavlja, da zaradi številnih razlogov priseljenci, tako odrasli kot njihovi otroci, težko pridejo do besede ter da je izražanje mnenja in političnega zastopanja družbenih skupin, zlasti mladoletnikov, ki trenutno nimajo te možnosti, ključno vprašanje, ki zahteva temeljito, obsežno razpravo;

105.

spodbuja Komisijo in države članice, naj med državljani Unije povečajo poznavanje demografskih izzivov v Evropi, med drugim z izvajanjem kampanj in pilotnih projektov na to temo;

106.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.