a)

sprejetje celotne zakonodaje Evropske unije bo potekalo pod parlamentarnim nadzorom, ki ne obstaja v nobeni drugi nadnacionalni ali mednarodni strukturi:

b)

predsednik Komisije bo izvoljen v Evropskem parlamentu na predlog Evropskega sveta, ob upoštevanju rezultata volitev v Evropski parlament;

c)

visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko bosta imenovala Evropski svet in predsednik Komisije, kot član Komisije pa mora biti potrjen v Parlamentu kot vsak drug komisar: kot podpredsednik Komisije se bo moral visoki predstavnik pri imenovanju in izvajanju svojega mandata podrediti pravilom kot vsak drug komisar;

d)

uveden je nov, enostavnejši in bolj demokratičen proračunski postopek z eno obravnavo: razlikovanje med obveznimi in neobveznimi izdatki je odpravljeno, s čimer se zagotovi polna enakopravnost med Parlamentom in Svetom, kar zadeva odobritev celotnega letnega proračuna, pri čemer ima Parlament tudi pravico do soglasja k pravno zavezujočemu večletnemu finančnemu okviru;

e)

demokratični nadzor v zvezi z zakonodajnimi pristojnostmi, prenesenimi na Komisijo, se bo okrepil z novim sistemom nadzora, v skladu s katerim lahko Evropski parlament ali Svet prekliče odločitve Komisije ali odvzame pooblastila;

f)

soglasje Evropskega parlamenta bo potrebno za odobritev širokega spektra mednarodnih sporazumov, ki jih podpiše Unija, vključno s tistimi, ki zadevajo področja, ki so predmet rednega notranjega zakonodajnega postopka v Uniji;

g)

seje Sveta, na katerih se bo razpravljalo ali glasovalo o osnutkih zakonodajnih aktov, bodo odprte za javnost, kar bo omogočilo državljankam in državljanom, da vidijo, kako njihove vlade delujejo v Svetu;

h)

agencije, predvsem Europol in Eurojust, bodo predmet večjega parlamentarnega nadzora;

i)

Odbor regij bo lahko vložil tožbo pri Sodišču Evropske unije, mandat njegovih članov se bo podaljšal na pet let in njegovi odnosi z Evropskim parlamentom bodo jasneje opredeljeni;

j)

postopek revizije pogodb bo v prihodnje bolj odprt in demokratičen, saj bo tudi Evropski parlament lahko predložil predloge sprememb, vsako predlagano spremembo pa bo morala pregledati konvencija, v kateri bodo predstavniki nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, razen če bo Parlament soglašal, da to ni potrebno, medtem ko se uvajajo novi poenostavljeni postopki sprememb za spreminjanje nekaterih določb Pogodbe na podlagi soglasne odločitve, z odobritvijo nacionalnih parlamentov;

a)

Listina Evropske unije o temeljnih pravic, ki določa vse državljanske, politične, gospodarske in socialne pravice, bo postala pravno zavezujoča; državljanom Unije bo dala pravno varnost ter zagotovila, da bodo morale biti vse določbe prava EU in vsi ukrepi, ki jih bodo sprejele institucije EU ali ki bodo temeljili na pravu EU, v skladu s temi standardi, pri čemer bodo morali spoštovati načelo subsidiarnosti;

b)

Unija mora zaprositi za podpis Evropske konvencije o človekovih pravicah, kar pomeni, da bo zanjo veljal enak zunanji nadzor v zvezi z obveznostjo spoštovanja pravic državljanov kot za njene države članice;

c)

nove določbe bodo olajšale sodelovanje državljanov in predstavniških združenj civilne družbe v razpravah Unije, saj so le-ti pomembno prispevali k pripravi te pogodbe; spodbujal se bo dialog s socialnimi partnerji, cerkvami, verskimi skupnostmi in laičnimi organizacijami;

d)

uvedba pobude evropskih državljanov bo državljanom omogočila, da podajo predloge v zvezi z zadevami, za katere menijo, da je potreben pravni akt Unije za izvajanje pogodb;

e)

sodno varstvo državljanov bo okrepljeno, ker bodo pristojnosti Sodišča razširjene na zadeve, povezane s svobodo, varnostjo in pravico, ter na akte Evropskega sveta, Evropske centralne banke in agencij Unije, hkrati pa se bo zagotovilo olajšanje dostopa fizičnih in pravnih oseb do sodnih postopkov Sodišča;

a)

vzpostavi se jasna opredelitev pristojnosti Unije v razmerju do držav članic v skladu z načelom, da vse pristojnosti, ki s Pogodbo niso dodeljene Uniji, ostanejo v pristojnosti držav članic;

b)

večji poudarek je na politikah, ki koristijo državljanom: sprejete so nove splošne določbe v zvezi z spodbujanjem visoke ravni zaposlenosti, jamstvom ustrezne socialne varnosti, bojem proti družbeni izključenosti, visoko ravnjo izobrazbe, usposabljanja in zdravja, odpravo vseh oblik diskriminacije in spodbujanjem enakopravnosti med moškimi in ženskami; nove določbe spodbujajo trajnostni razvoj in zaščito okolja, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in spoštovanjem storitev v splošnem interesu; ekonomska, socialna in teritorialna kohezija so ponovno potrjene kot cilji Unije;

c)

nejasnosti v zvezi z „Evropsko skupnostjo“ in „Evropsko unijo“ bo konec, saj bo Evropska unija postala ena sama pravna oseba in struktura;

d)

solidarnostna klavzula med državami članicami državljanom zagotavlja prejem pomoči iz vseh delov Unije v primeru terorističnih napadov, naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek;

e)

potrjuje specifičnost institucionalne organiziranosti Unije, ki ji države članice zaupajo nekatere od svojih pristojnosti, za katere menijo, da bi se bolje uveljavile prek skupnih mehanizmov, obenem pa v izogib kakršnim koli dvomom daje zadostna zagotovila, da Unija ne bo postala centralizirana vsemogočna naddržava, kot so:

a)

število področij, na katerih vlade na zasedanjih v Svetu odločajo s kvalificirano večino in ne soglasno, se bo bistveno povečalo, kar bo Uniji s 27 državami članicami omogočilo, da deluje na več področjih, ne da bi bile njene odločitve omejene z vetom;

b)

nov sistem glasovanja z dvojno večino bo olajšal sprejemanje odločitev v Svetu;

c)

Evropski svet bo postal polnopravna institucija Evropske unije in njegovo šestmesečno predsedovanje po načelu rotacije bo nadomestil predsednik, ki ga bodo člani Sveta izvolili za obdobje dveh let in pol, kar bo omogočilo večjo skladnost pri pripravi in neprekinjenost njegovega dela;

d)

število članov Komisije se bo od leta 2014 zmanjšalo na dve tretjini števila držav članic, s čimer se bo povečala sposobnost ukrepanja Komisije in bo še jasneje, da člani Komisije zastopajo evropski interes in ne interesa svojih držav, sistem rotacije pa bo še naprej zagotavljal enakovredno sodelovanje vseh držav članic;

e)

prepoznavnost in vloga Unije kot akterja na svetovnem prizorišču se bo bistveno okrepila:

f)

razlika med zakonodajnimi in izvršilnimi instrumenti bo pojasnjena, nova opredelitev izvedbenih predpisov pa bo omogočila poenostavitev in racionalizacijo zakonodaje Unije;

g)

stebrna struktura bo opuščena, kar bo omogočilo enotno delovanje na različnih področjih dejavnosti Unije s poenostavljenimi mehanizmi in instrumenti, čeprav posebna narava zunanje in varnostne politike zahteva posebne postopke na teh področjih;

h)

dejavnosti na področju svobode, varnosti in pravice bodo ambicioznejše ter bodo potekale na podlagi učinkovitejših postopkov in ne več z uporabo ločenih medvladnih instrumentov in postopkov ter bodo predmet sodne presoje, kar obeta opazen napredek v zvezi s pravosodnimi in varnostnimi vprašanji ter vprašanji priseljevanja;

i)

cilji Unije in njene pristojnosti na področju podnebnih sprememb, pravic otrok, evropske sosedske politike, človekoljubne pomoči, energije (vključno s sklicevanjem v Pogodbi na solidarnost med državami članicami na tem področju), vesolja, raziskav, turizma, športa, javnega zdravstva in civilne zaščite bodo jasneje opredeljeni; skupna trgovinska politika je priznana kot področje, ki je v izključni pristojnosti Unije;

j)

pri številnih drugih zadevah bo uporaba uspešnejših metod sprejemanja odločitev postala možna takrat, ko se bo pokazala skupna politična volja v zvezi s tem;

k)

ko vse države članice ne bodo pripravljene ali sposobne istočasno sodelovati pri določenih politikah, bo več možnosti za prožnejše ureditve;

—

opustiti ustavni pristop in nekatere od njegovih značilnosti, kot so ideja, da Unija temelji na volji državljanov in njenih držav članic, enotno in strukturirano besedilo, jasnejša terminologija za določitev zakonodajnih instrumentov, določitev zastave in himne v Pogodbi ter uporaba termina „zunanji minister“ namesto „visoki predstavnik“;

—

preložiti izvajanje pomembnih elementov nove pogodbe, kot je začetek veljavnosti novega volilnega sistema v Svetu (ki ga spremljajo posebne določbe za preložitev glasovanja, znane kot „kompromis iz Ioannine“), in običajnemu zakonodajnemu postopku na nekaterih področjih pristojnosti dodati omejevalne mehanizme, kot so „zasilne zavore“;

—

v Pogodbo vključiti ukrepe, ki so specifični za posamezne države članice, kot je razširitev možnosti sodelovanja („opt-in“) na področje policijskega sodelovanja in sodelovanja v kazenskih zadevah za dve državi članici, protokol, ki omejuje vpliv Listine na notranje pravo dveh držav članic, ter dodatni parlamentarni sedež, ki je bil dodeljen Italiji ob odstopanju od načela padajoče sorazmernosti;

—

spremeniti besedilo več delov Pogodbe ali priloženih protokolov in deklaracij, ki imajo neupravičeno negativen prizvok, ki daje občutek nezaupanja v Unijo in njene institucije ter s tem javnosti pošilja napačno sporočilo;