EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008IP0053

Strategija EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (2007/2185(INI))

UL C 184E, 6.8.2009, p. 16–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/16


Torek, 19. februar 2008
Strategija EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge

P6_TA(2008)0053

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (2007/2185(INI))

2009/C 184 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom“ (KOM(2007)0183),

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Globalna Evropa: Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu. Zelena knjiga za javno posvetovanje“ (KOM(2006)0763),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko (6),

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije k sporočilu Komisije z naslovom „Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006“ (SEK(2006)1467),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki“ (KOM(2005)0474),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2006,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z lizbonsko strategijo (7),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti“ (KOM(2006)0631) in spremnega delovnega dokumenta z naslovom „Tesnejše partnerstvo, več odgovornosti. Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU-Kitajska. Konkurenca in partnerstvo“ (KOM(2006)0632),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje“ (KOM(2005)0551),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0002/2008),

A.

ker je Evropska unija eden od ključnih akterjev na področju svetovne trgovine in bi morala ohranjati vodilno vlogo v sistemu svetovnega gospodarstva, da bi postalo pravičnejše in da bi bolj spoštovalo okoljske in družbene pravice,

B.

ker je Evropska unija največji izvoznik na svetu in največji ponudnik storitev ter si zato zelo prizadeva za zagotovitev odprtja novih trgov blaga, storitev in naložb,

C.

ker mora EU izvajati ambicioznejše in v prihodnost usmerjene strategije, da se bo spoprijela z izzivi globalizacije in z vse večjo konkurenco večjih razvijajočih se gospodarstev ter hkrati ohranila evropski ekonomski, regionalni in socialni model in podpirala človekove pravice ter socialne in okoljske standarde,

D.

ker je gospodarska odprtost doma in na tujem bistvena za oblikovanje novih delovnih mest in gospodarsko rast ter za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti; ker bi morala zato EU v okviru strategije dostopa na trge nadaljevati z odpiranjem trgov EU ter spodbujati svoje trgovinske partnerje, naj odstranijo ovire na svoji strani in tako še dodatno odprejo svoje trge,

E.

ker bo ustrezen dostop na trge tretjih držav domačim proizvajalcem iz Evropske unije omogočil, da ohranijo vodilni položaj na področju blaga in storitev z dodano vrednostjo, okrepijo inovacije svojih izdelkov, podpirajo ustvarjalnost, varujejo pravice intelektualne lastnine in dosežejo pomembne ekonomije obsega,

F.

ker z razvojem mednarodne trgovine dostop na trge tretjih držav postaja enako pomemben kot zaščita trgov EU pred nepoštenimi trgovinskimi praksami,

G.

ker se s sprostitvijo trgovine in vedno večjim obsegom menjave razvija mednarodna konkurenca, vendar se veča tudi nevarnost, da bodo izvoz oteževale trgovinske ovire, ki imajo negativne posledice za mednarodno konkurenčnost podjetij iz EU,

H.

ker na konkurenčnost gospodarstva Evropske unije brez dvoma vpliva protekcionistično obnašanje znotraj in tudi zunaj Skupnosti, ki ne temelji na pravilih Svetovne trgovinske organizacije (STO),

I.

ker bo odprava trgovinskih ovir zagotovo povečala evropski izvoz blaga in storitev ter zagotovila stabilno rast gospodarstva Evropske unije,

J.

ker je treba upoštevati neučinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine v globalnih trgovinskih partnericah Evropske unije, vključno z geografskimi označbami in geografskim poreklom,

K.

ker je zelo pomembno razlikovati med vnaprej postavljenimi neupravičenimi trgovinskimi ovirami, ki izhajajo iz neskladnega izvajanja sprejetih dvostranskih in večstranskih trgovinskih pravil, in trgovinskimi ovirami, ki izhajajo iz legitimnih zakonodajnih in upravnih dejavnosti javnih oblasti, ki niso trgovinske, vendar imajo nenačrtovane posledice na trgovino,

L.

ker so obremenjujoči carinski postopki za uvoz, izvoz in tranzit, sanitarne in fitosanitarne omejitve, ki v okviru obstoječih pravil STO niso upravičene, nepravična uporaba instrumentov trgovinske zaščite in slaba zaščita pravic intelektualne lastnine jasne vnaprej postavljene neupravičene trgovinske ovire, ki jih je treba obravnavati, da bi podjetjem iz EU olajšali dostop na trg,

M.

ker se jasno kaže, da trgovinske ovire pomembno vplivajo na splošno izvozno učinkovitost EU kljub temu, da je izredno težko podati kakršno koli natančno oceno o obsegu trgovine Evropske unije, ki jo ovirajo omejitve na zunanjih trgih,

N.

ker je gospodarska prisotnost Evropske unije na splošno močnejša v industrializiranih državah, kjer je povpraševanje stabilno, a precej šibkejša na hitro rastočih območjih in na razvijajočih se trgih, kot sta Kitajska in Indija,

O.

ker je Evropska unija v splošnem obravnavana kot zelo odprt in pregleden trg, ki se resno sooča s protikonkurenčnim vedenjem in zagotavlja pravične pogoje za ves uvoz ne glede na državo porekla,

P.

ker so visoke carine še vedno pomembna ovira v trgovini, zlasti v odnosih z velikimi, razvijajočimi se državami,

Q.

ker je STO edini učinkovit okvir za zagotavljanje dostopa na trge ter poštene in pravične trgovine na svetovni ravni; ker bi morala projekcija evropskega modela upravljanja prispevati k nadaljnjemu razvoju primernih in poštenih pravil za stabilnejši in obširnejši regulativni sistem za svetovno trgovino,

R.

ker je v splošnem interesu Komisije, da zagotovi čim večjo skladnost trgovinske zakonodaje in prakse, ki ju bodo sprejeli njeni partnerji, s pravili STO in drugimi mednarodnimi pravili,

S.

ker trgovinske ovire in ovire onkraj meje ne prizadenejo le blagovne menjave, temveč pomembno vplivajo tudi na trgovino s storitvami in javna naročila,

T.

ker reševanje težav in večja učinkovitost pri varovanju legitimnih interesov in pričakovanj industrije lahko v smislu kredibilnosti in vidnosti koristi tudi Evropski uniji,

U.

ker je za izpolnjevanje ciljev spremenjene lizbonske strategije potrebno, da gospodarske panoge v Evropski uniji dosežejo in ohranjajo stabilne konkurenčne položaje na svetovnem trgu,

V.

ker je ta konkurenčnost, zlasti konkurenčnost malih in srednjih podjetij (MSP), vedno bolj odvisna od raziskav, razvoja, inovacij in pravic intelektualne lastnine,

W.

ker sta osnovna pogoja za konkurenčnost varna in zanesljiva oskrba z energijo na eni strani ter neoviran dostop podjetij iz EU do najsodobnejših informacijskih in komunikacijskih tehnologij na drugi strani,

Splošni pregled

1.

poudarja, da uspešno izvajanje revidirane in velikopotezne strategije dostopa na trge, namenjene odprtju novih svetovnih trgov za izdelke in storitve iz EU, po vsej verjetnosti ne bo le povečalo svetovne vloge Evropske unije, temveč bo tudi zaščitilo obstoječa in ustvarilo nova delovna mesta v Evropi, okrepilo konkurenčnost Evropske unije in s tem pomembno prispevalo k doseganju ciljev lizbonske strategije;

2.

poudarja, da je strategija EU za zagotavljanje dostopa na trge usmerjena predvsem na razvita in rastoča gospodarstva;

3.

poudarja, da učinkovitost Evropske unije pri izvozu v razvita in razvijajoča se gospodarstva pogosto ovirajo pomanjkanje vzajemnosti pri pogojih za dostop na trge, nezadostno upoštevanje pravil mednarodne trgovine in vse pogostejše nepoštene trgovinske prakse;

4.

poziva Komisijo, naj zagotovi zaščito legitimnih trgovinskih interesov Evropske unije pred zlorabami ali nepoštenimi trgovinskimi praksami tretjih držav; meni, da bi se morala Evropska unija v primerih, ko tretje države podjetjem iz EU neupravičeno omejujejo dostop na njihove trge, hitro in odločno odzvati;

5.

ugotavlja, da je pomen vprašanj v zvezi z ureditvijo v mednarodni trgovini čedalje večji; poziva k večji skladnosti med pravili in praksami Evropske unije ter pravili in praksami njenih glavnih trgovinskih partnerjev; poudarja, da uskladitev pravil in predpisov ne bi smela privesti do okrnitve zdravstvene, varnostne, okoljske in socialne zakonodaje v Evropi, temveč bi morala glavne trgovinske partnerje Evropske unije spodbuditi k sprejetju boljših pravil;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dolgoročni pristop k strukturnim izkrivljanjem, ki so po svoji naravi takšna, da se bodo verjetno nadaljevala ali pa bo do njih ponovno prišlo celo po tem, ko bo Komisija sprejela ukrepe; poziva Komisijo, naj ne prezre primerov, v katerih zgodnja odprava ovir ni mogoča, a je njihova odstranitev vseeno potrebna za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na ključnih tujih trgih;

7.

poziva Komisijo, naj resne in sistematične kršitve pravil in sporazumov STO ter drugih mednarodnih trgovinskih zakonov obravnava kot kršitve, ki jih je treba nemudoma odpraviti, in zagotovi, da izvrševanje teh pravil ne bo predmet političnih in gospodarskih razprav, razen tistih v zvezi z obravnavanim primerom;

8.

poziva tretje države, naj za evropska podjetja odpravijo omejitve glede tujega lastništva in diskriminacijska pravila;

9.

pozdravlja pristop, ki ga Komisija predlaga za opredelitev prednostnih nalog glede dostopa na trge, a poziva tudi k upoštevanju drugih kriterijev, ki bi zagotovili, da bi nova pobuda pomagala čim večjemu številu gospodarskih subjektov v Evropski uniji, zlasti MSP, katerih preživetje je neizbežno odvisno od jasne opredelitve ter učinkovitega izvajanja pravic intelektualne lastnine in dokončnih omejitev monopolnih rent;

10.

poudarja, da bo uspešen boj proti trgovinskim oviram spodbudil naložbe, proizvodnjo in trgovino v Evropski uniji in po svetu, med drugim z večjo preglednostjo, napovedljivostjo in konkurenčnostjo pogojev za dostop na trge ali z okrepitvijo povezave med Evropsko unijo in mednarodnimi trgi;

11.

meni, da bodo sporazumi o prosti trgovini s ciljnimi državami Evropske unije brez pomena, če ne bodo zagotovili večjega dostopa na trge in dejanskega napredka pri zmanjševanju in posledično odpravljanju netarifnih ovir, ki, vredno je opozoriti, pogosto izkrivljajo trgovino bolj kot tarifne ovire;

Sporočilo Komisije

12.

pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev okrepljenega partnerstva za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom, zlasti doseganje konkretnih rezultatov za podjetja iz EU z izboljšanjem dostopa na rastočih trgih, kjer se podjetja iz EU soočajo z novimi in kompleksnimi ovirami za trgovino in naložbe; pozdravlja pobudo Komisije za uskladitev ciljev in sredstev trgovinske politike Evropske unije ter strategije za dostop do trga na način, ki učinkovito izkorišča potencial Evropske unije na področju mednarodne trgovine in svetovne konkurenčnosti;

13.

pozdravlja zlasti predloge Komisije za vzpostavitev okrepljenega partnerstva med Komisijo, državami članicami in podjetji iz EU za neposredno pomoč gospodarskim subjektom pri premagovanju konkretnih težav, ki jih imajo pri dostopu na trge tretjih držav, in sicer na način in v času, ki sta združljiva s poslovno realnostjo;

14.

meni, da lahko Komisija pomembno vpliva na izvajanje nove strategije za dostop na trge z zagotavljanjem ustrezne usklajenosti med nacionalnimi ukrepi in ukrepi Skupnosti, z izkoriščanjem virov, ki bi bili sicer razpršeni, in z zagotavljanjem učinkovitejše zaščite pravic in interesov evropskih izvoznikov;

15.

meni, da ima Evropska unija v tesnem sodelovanju z državami članicami nenadomestljivo vlogo pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v mednarodni trgovini, in ob upoštevanju načela subsidiarnosti in ravnovesja obstoječih pristojnosti;

16.

poudarja pomen periodičnega kakovostnega in količinskega ocenjevanja rezultatov strategije dostopa na trg za oceno njene učinkovitosti; poziva Komisijo, naj razvije primeren akcijski načrt za dostop do trga in Parlamentu vsako leto predloži poročilo o dostopu na trge, podobno kot to že počne v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite;

17.

poziva podjetja iz EU, ki si legitimno konkurirajo znotraj in izven Evropske unije, naj se pri novi strategiji dostopa na trge odločijo za sodelovanje in naj pri tem upoštevajo, da je odpiranje tujih trgov ter zagotavljanje proste in pravične trgovine v njihovem skupnem interesu, to pa zahteva skupna in usklajena prizadevanja;

18.

obžaluje, da v zgoraj navedenem sporočilu z naslovom „Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom“ niso bila upoštevana številna razumna in na izkušnjah temelječa priporočila iz podjetniškega sveta, sindikatov, organizacij potrošnikov in civilne družbe; poziva Komisijo, naj jih upošteva pri izvajanju navedenega sporočila;

Pobude za dostop na trge v Evropski uniji

19.

poudarja, da morajo Komisija in države članice še naprej sodelovati z namenom izmenjave informacij in dobrih praks; poziva države članice, naj vzpostavijo omrežja nacionalnih ali, če je to primerno, regionalnih centrov za pomoč uporabnikom, ki bodo posebno pozornost namenjali interesom in potrebam MSP;

20.

meni, da bi se učinkovitost takšnih mrež znatno povečala, če bi v procesu vzpostavitve sodelovali nacionalna in lokalna industrijska združenja, gospodarske zbornice, združenja MSP ter agencije za pospeševanje trgovine;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj povečajo vlogo Svetovalnega odbora za dostop na trg ter zagotovijo stalno povezavo z odborom iz člena 133 (imenovan po ustreznem členu iz Pogodbe ES), Odborom za urejanje trgovinskih ovir in drugimi ustreznimi odbori;

22.

poziva Komisijo, naj oblikuje sistem neprestanega dialoga, ki bo državam članicam in, če je to primerno, regijam ter drugim evropskim zainteresiranim stranem omogočil izmenjavo informacij ter opredelitev strategij in prednostnih nalog;

23.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju svoje strategije za dostop na trge razmisli o:

imenovanju večjega števila zaposlenih v enoto v Bruslju, ki se ukvarjajo z dostopom na trge,

vzpostavitvi učinkovitega registra pritožb v okviru GD za trgovino,

razvoju strukturiranih smernic za obravnavo vseh posameznih kategorij netarifnih ovir,

ustanovitvi centra za pomoč državam članicam in podjetjem (z oddelkom, ki posebej obravnava MSP) v okviru GD za trgovino,

reviziji in okrepitvi komunikacijske politike glede služb Komisije za dostop na trge s posebnim poudarkom na MSP,

povečanju števila potencialnih uporabnikov z nudenjem osnovnih informacij (npr. brošur in letakov) v vseh uradnih jezikih Evropske unije,

izboljšanju podatkovne zbirke o dostopu na trge, da bo bolje prilagojena poslovnim potrebam in uporabnikom prijaznejša,

izboljšanju notranjega sodelovanja, skladnosti in komunikacije med službami Komisije, ki se ukvarjajo z dostopom na trge,

zagotavljanju sodelovanja predstavnikov poslovnega sveta v Svetovalnem odboru za dostop na trg,

razvoju strukturiranih smernic za prednostne naloge, vključno s trgi, sektorji in ovirami, ki jim je treba nameniti pozornost,

okrepitvi svojega položaja v mednarodnih organih za standardizacijo, kot je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);

Pobude za dostop na trge v tretjih državah

24.

poziva k bolj strukturiranemu usklajevanju med Komisijo in državami članicami v tretjih državah, ki bi omogočilo učinkovitejšo uporabo diplomatskih in vladnih sredstev za obravnavo dostopa na trge;

25.

poudarja, da je treba delegacijam Komisije v tretjih državah in tamkajšnjim na novo ustanovljenim delovnim skupinam za dostop na trg dati jasno in ambiciozno nalogo; ponovno poudarja, da bo strategija dostopa na trg uspešna le, če bodo države članice sorazmerno s svojimi sredstvi, interesi in cilji pripravljene prispevati človeške vire in finančna sredstva;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje z evropskimi gospodarskimi zbornicami, trgovinskimi združenji in agencijami držav članic za pospeševanje trgovine, ki se nahajajo v tretjih državah, ter zagotovijo ustrezno izmenjavo informacij med delegacijami, veleposlaništvi držav članic, drugimi vladnimi organi za zunanjo trgovino in zainteresiranimi evropskimi poslovnimi združenji;

27.

poziva Komisijo, naj ponovno opredeli prednostne naloge razporeditve človeških virov za delegacije Komisije in jih sčasoma poveča, da bo več osebja na voljo za začetek in zagotavljanje uspešnega delovanja skupin za dostop na trge, zlasti v ključnih delegacijah, kot so tiste v Pekingu, New Delhiju, Moskvi in Brasilii;

Sektorska vprašanja

28.

podpira oblikovanje namenskih pobud v okviru strategije dostopa na trge, zlasti za obravnavo ovir na področjih storitev, javnih razpisov, naložb, pravic intelektualne lastnine, carinskih postopkov, državnih pomoči in drugih subvencij, ter oblikovanje pravil o konkurenci in njihovega primernega izvajanja v tretjih državah;

29.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo lahko MSP ves čas s pridom izkoriščala nove pobude za dostop na trge; prav tako poziva Komisijo, naj opredeli ad hoc ukrepe za okrepitev navzočnosti proizvodov MSP na trgih tretjih držav in za zaščito njihovih legitimnih pravic pred enostranskimi praksami tretjih držav;

30.

poziva Komisijo, naj kot del svoje zunanjetrgovinske politike posebej obravnava vse omejitve pri oskrbi z internetom in storitvami informacijskih družb, s katerimi se srečujejo podjetja iz EU v tretjih državah, ter naj šteje vse nepotrebne omejitve pri oskrbi s temi storitvami kot trgovinske ovire;

Večstranski pristop

31.

poudarja, da je treba z glavnimi trgovinskimi partnerji Evropske unije (kot so Združene države Amerike, Kanada in Japonska) ustvariti sinergijo, da bi določili skupno strategijo dostopa na trge in utrli pot prepotrebnemu večstranskemu sporazumu o dostopu na trge;

32.

ponavlja potrebo po nadaljnjem spodbujanju poglobljenega mednarodnega regulativnega sodelovanja in približevanja, da se odpravi potratno podvajanje in zmanjša stroške za potrošnike, industrijo in vlade; poziva Komisijo, naj spodbuja tako večstransko kot dvostransko postopno približevanje standardov in pravil Evropske unije ter njenih trgovinskih partnerjev;

33.

poziva Komisijo, naj spodbuja namenske mehanizme STO, ki omogočajo hitrejše preučevanje ukrepov za obravnavo novih in nastajajočih netarifnih ovir; Komisija mora v zvezi s tem spodbujati druge trgovinske partnerje, da bolje izkoristijo postopke sporočanja v skladu s Sporazumi o tehničnih ovirah v trgovini;

34.

vztraja, da je pozornost treba nameniti izvajanju in zagotavljanju, da bodo tretje države izpolnjevale svoje obveznosti do STO z uresničevanjem te pravice v okviru organa za reševanje sporov STO;

Pogled v prihodnost

35.

meni, da bi si morala Evropska unija, razen če je to utemeljeno z razvojnimi razlogi, z vsemi močmi prizadevati za pridobitev koncesij od svojih trgovinskih partnerjev, ki so sorazmerne z njihovimi stopnjami razvoja;

36.

poziva Komisijo, naj v novo generacijo sporazumov o prosti trgovini in v druge sporazume, povezane s trgovino, vključi jasne določbe o izvrševanju in poravnavi sporov, namenjene zlasti za obravnavo ovir onkraj meje;

37.

poziva trgovinske partnerje Evropske unije, naj postopoma zmanjšajo ali odstranijo ovire, ki omejujejo dostop na trge blaga in storitev, namesto tega pa naj na podlagi vzajemnosti in vključno z zadovoljivim izvajanjem ukrepov za odpiranje trga, ki izhajajo iz dvostranskih, regionalnih in večstranskih pogajanj, optimizirajo vzajemne trgovinske možnosti;

38.

poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto poroča o napredku in rezultatih strategije dostopa na trge, posebno pozornost pa naj nameni določenim prednostnim nalogam;

*

* *

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400.

(2)  UL C 313 E, 20.12.2006, str. 276.

(3)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.

(4)  UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182.

(5)  UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235.

(6)  UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103.

(7)  UL C 291 E, 30.11.2006, str. 321.


Top