6.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/8

A.

ob upoštevanju vsebine člena 280(1) in (2) Pogodbe ES,

B.

ker člen 53(b)(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) določa:

„2.   Brez poseganja v dopolnilne določbe, vključene v ustrezne predpise posameznih sektorjev, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile, da se sredstva uporabijo v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice sprejmejo vse zakonodajne, ureditvene in upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Skupnosti. V ta namen:

V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole, (…).“

1.

pozdravlja dejstvo, da so poročila o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, še zlasti poročilo za proračunsko leto 2006, postala bolj analitična; ugotavlja pa, da se statistika opira na precej različne nacionalne strukture z različnimi upravnimi, pravnimi in nadzornimi sistemi ter sistemi inšpekcij;

2.

poziva, naj se letna poročila o zaščiti finančnih interesov Skupnosti in tudi poročila, ki jih Evropski parlament pripravlja na osnovi omenjenih poročil, vključijo v dnevni red Sveta, ki nato Parlamentu in Komisiji sporoči svoje pripombe;

3.

ugotavlja, da so v letu 2006 sporočene nepravilnosti na področju lastnih sredstev, kmetijskih izdatkov in strukturnih ukrepov držav članic znašale skupno 1 143 milijonov EUR (v primerjavi z 1 024 milijonov EUR v proračunskem letu 2005; 982,3 milijona EUR v proračunskem letu 2004; 922 milijonov EUR v proračunskem letu 2003 ter 1 150 milijonov EUR v proračunskem letu 2002); zneski, ki so jih države članice prijavile Komisiji, so razčlenjeni na:

ugotavlja tudi, da je bilo v letu 2006 sporočenih nepravilnosti na področju predpristopnih skladov v skupnem znesku 12,32 milijona EUR (17,6 milijona EUR v proračunskem letu 2005);

4.

poudarja, da na letna nihanja v finančnem vplivu nepravilnosti lahko vplivajo številni dejavniki;

5.

poudarja, da večje število Komisiji sporočenih nepravilnosti še ne pomeni višje ravni goljufij; lahko je tudi dokaz učinkovitosti obstoječe nadzorne ureditve ter tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo; pozdravlja, da je Komisija v svojem letnem poročilu 2006 poudarila pomen takega sodelovanja;

6.

ugotavlja, da se je pri lastnih sredstvih znesek, ki je predmet nepravilnosti, povečal za 7 % z 328 milijonov EUR v letu 2005 na 353 milijonov EUR v letu 2006; med proizvodi, ki so jih nepravilnosti najbolj prizadele, so bili televizorji (69 milijonov EUR v letu 2005; 62,3 milijonov v letu 2006) in cigarete (30,9 milijonov v letu 2005; 27,6 milijonov EUR v letu 2006); število primerov se je močno povečalo v Italiji (+ 122 %) in na Nizozemskem (+ 81 %); v letu 2006 je bilo že izterjanih 113,4 milijona EUR (32 %);

7.

ugotavlja, da se je pri kmetijskih izdatkih znesek, ki je predmet nepravilnosti, znižal s 105 milijonov EUR v letu 2005 na 87 milijonov EUR v letu 2006; nepravilnosti v Španiji, Franciji in Italiji predstavljajo 57,2 % nepravilnosti, kar je 64,9 milijona EUR, najbolj prizadeti sektorji pa so bili razvoj podeželja, govedina in teletina ter sadje in zelenjava;

8.

pozdravlja izvajanje uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (9), katere cilj je državam članicam zagotoviti poenostavljen in učinkovitejši pravni okvir za izterjavo nepravilnih izplačil; poziva Komisijo, naj oceni izvajanje navedene zakonodaje in Parlamentu predloži poročilo;

9.

smatra za spodbudno, da integriran administrativni in kontrolni sistem (IACS), preko katerega poteka 68 % operacij, dobro deluje in da je omogočil ugotovitev velikega deleža nepravilnosti;

10.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ostaja raven izterjave neupravičeno izplačanih zneskov nizka in se med državami članicami razlikuje; ker se možnosti izterjave sčasoma zmanjšujejo, poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za izboljšanje stopnje izterjave neupravičeno izplačanih zneskov;

11.

meni, da bi morala Komisija izvajati korektivne ukrepe, kadar ostaja raven izterjave v določeni državi članici sistematično nizka;

12.

v celoti podpira Komisijo pri dosledni uporabi zakonodaje na področju začasne ustavitve izplačil ter vztraja, da mora za financiranje skupne kmetijske politike veljati enak postopek, kot za že začete ukrepe (10), da se prenos sredstev ne izvede, če Komisija nima brezpogojnih zagotovil glede zanesljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov države članice, ki je upravičena do teh sredstev;

13.

poziva Komisijo, da oceni učinkovitost in transparentnost sistemov spremljanja, ki se nanašajo na izplačila kmetom, v okviru svojega letnega poročila o zaščiti finančnih interesov Skupnosti;

14.

pozdravlja delo projektne skupine za izterjavo (11), ki je bila sposobna poravnati veliko število nepravilnosti prejšnjih let (1971 do 2006: 3 061 milijonov EUR); posledično so države članice izterjale 898 milijonov EUR, 1 200 milijonov EUR pa je bilo poravnanih s postopkom potrjevanja obračunov; poudarja pa, da morajo biti države članice bolj pazljive, da se izognejo nepravilnostim in da izterjajo denar;

15.

ugotavlja, da je Komisija sprejela drugo poročilo o pomanjkljivostih pri izvajanju sistema „črne liste“ (Uredba Sveta (ES) št. 1469/95 (12)) ter poziva k širši razpravi v institucijah EU o poti naprej, z znatnim povečanjem kazni za države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede vračila neupravičeno izplačanih zneskov, kot najbolj očitnim pristopom;

16.

ugotavlja, da se je pri strukturnih ukrepih znesek, ki je predmet nepravilnosti, povečal za 17 %, s 601 milijonov EUR v letu 2005 na 703 milijonov EUR v letu 2006 (strukturni skladi 517 milijonov EUR, kohezijski skladi 186 milijonov EUR); nepravilnosti so se nanašale predvsem (75 %) na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS); Nemčija, Španija, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo so odgovorne za približno 85 % zneska (438,1 milijona EUR), ki je bil v letu 2006 predmet nepravilnosti med strukturnimi skladi; upravičenci so pogosto zaračunavali neupravičene izdatke, kar je bilo ugotovljeno pri pregledu dokumentov;

17.

obžaluje, da je imelo od 95 projektov, ki so financirani iz strukturnih skladov in revidirani v trenutnem obdobju načrtovanja, 60 projektov materialne napake v napovedanih izdatkih projekta, kar je povzročilo povečanje nepravilnosti v predhodnem letu; meni, da je treba revidirati večje število projektov, da bi pridobljeni sklepi omogočili oblikovanje jasnih priporočil za izboljšanje finančnega upravljanja;

18.

ugotavlja, da je treba za leto 2006 izterjati še 266,5 milijonov EUR od 703 milijonov EUR, medtem ko je treba za prejšnja leta iztirjati še 762 milijonov EUR; poziva Komisijo, da dvakrat letno obvesti pristojne odbore Parlamenta o doseženem napredku in posebnih ukrepih, sprejetih za pospešitev izterjave neporavnanih zneskov;

19.

ugotavlja, da se je finančni vpliv pri predpristopnih skladih znižal s 26,5 milijona EUR v letu 2005 na 12,3 milijona EUR v letu 2006; najpogostejše napake so bile zaračunavanje izdatkov, ki niso upravičeni do izplačil, ter nespoštovanje pogodbenih in regulativnih pogojev; od uvedbe sredstev je bilo izterjanih 11 milijonov EUR, vendar ostaja za izterjavo še 14 milijonov EUR;

20.

je še naprej prepričan, da se morajo države članice in institucije EU, vključno z Računskim sodiščem, politično zediniti o „sprejemljivi stopnji napak“, če se želi kdaj koli doseči pozitivna izjava o zanesljivosti;

21.

poziva Komisijo, da v letno poročilo za leto 2008 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti vključi analizo struktur držav članic, ki sodelujejo v boju proti nepravilnostim; da bi imel Parlament jasnejšo sliko o izvajanju zakonodajnega okvira v zvezi z bojem proti goljufijam, bi morala ta analiza med drugim odgovoriti na naslednja vprašanja:

22.

poziva Komisijo, da glede sektorja lastnih sredstev navede, katere nadaljnje ukrepe bo sprejela pri preprečevanju goljufivega uvoza televizorjev, cigaret in ponarejanja na splošno; s tem v zvezi z zadovoljstvom ugotavlja, da je lahko Evropski urad za boj proti goljufijam odprl podružnico na Kitajskem; poziva Komisijo, naj okrepi boj proti ponarejanju; poziva Komisijo, da v okviru letnega poročila, ki bo objavljeno julija 2008, poroča o zaščiti finančnih interesov Skupnosti za leto 2007, o pobudah in sprejetih ukrepih na podlagi resolucije Parlamenta z dne 11. oktobra 2007 o posledicah sporazuma med Skupnostjo, državami članicami in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret in o napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za tranzitni sistem (13);

23.

meni, da je popolnoma nesprejemljivo, da Nemčija in Španija Komisiji že več let ne posredujeta informacij o nepravilnostih pri kmetijskih izdatkih v elektronski obliki; ugotavlja tudi, da sta državi odgovorni za 38 % (33,2 milijona EUR) nepravilnosti in da Nemčija ne sporoča več podatkov o vključenih osebah in družbah, čeprav je to dolžna storiti; zato poziva Komisijo, naj zoper ti dve državi uvede postopek za ugotavljanje kršitev in do začetka postopka zadrži 10 % izplačil za kmetijstvo; zahteva, da predsednik Odbora za proračunski nadzor naslovi pismo na zadevnega stalnega predstavnika in zahteva pojasnilo;

24.

meni, da je obdobje 39 mesecev (od takrat, ko je bila storjena nepravilnost, do takrat, ko se o njej sporoči Komisiji), nesprejemljivo, ker tak odlog izterjavo še bolj oteži; sprašuje Komisijo, katere ukrepe je sprejela, da bi države članice pozvala k redu; ugotavlja, da ravnanje držav članic kaže premalo pazljivosti;

25.

sprašuje, katere ukrepe je sprejela Komisija za zmanjšanje števila nepravilnosti v sektorjih za razvoj podeželja, govedine in teletine ter sadja in zelenjave;

26.

poziva, naj Komisija zavzame odločno stališče, če Grčija ne bo spoštovala akcijskega načrta za uvedbo integriranega upravnega in nadzornega sistema (IACS) (14); želi biti obveščen o skupnem znesku subvencij/pomoči, ki so bile iz proračuna Skupnosti do zdaj izplačane Grčiji za vzpostavitev sistema IACS in ali je mogoča izterjava tega zneska, če sistem do septembra 2008 ne bo v celoti deloval;

27.

glede strukturnih ukrepov ugotavlja, da je bilo 84 % nepravilnosti zabeleženo v Italiji (228,2 milijonov EUR leta 2006), Španiji (85,7 milijonov EUR leta 2006), Združenem kraljestvu (59,8 milijonov EUR leta 2006), Portugalski (37,2 milijonov EUR leta 2006) in Nemčiji 27,2 milijonov EUR leta 2006); hkrati ugotavlja, da Nemčija in Španija ne uporabljata elektronskega modula informacijskega sistema za boj proti goljufijam ter da Nemčija ne pošilja podatkov o vključenih osebah in družbah; zahteva, da predsednik Odbora za proračunski nadzor naslovi pismo na zadevnega stalnega predstavnika in zahteva pojasnilo;

28.

meni, da se je s tem v zvezi v programskem obdobju 2000–2006 pokazalo, da k ugotovljenim nepravilnostim prispevajo preveč zapletena pravila in neučinkoviti nadzorni in kontrolni sistemi; ugotavlja, da so upravičenci pogosto pozno prejeli izplačila; zato pozdravlja izboljšave, ki jih prinaša Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (15); želi, da so na splošno regionalni in lokalni organi bolj vključeni v programiranje in izvajanju skladov;

29.

opozarja, da je Parlament v 11. odstavku svoje resolucije z dne 15. junija 2006 o zašiti finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam – letno poročilo 2004 (16) menil, da: „(…) je treba v obdobju poročanja za leto 2005 posebno pozornost nameniti nepravilnostim pri strukturnih ukrepih“; vseeno pa opaža, da se zdi, da so se razmere še poslabšale;

30.

meni, da bi morala Komisija posvetiti posebno pozornost kriminalnim mrežam, specializiranim za zlorabo evropskih sredstev;

31.

poziva Komisijo, naj parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor predloži podrobno analizo sistema ali sistemov, ki se uporabljajo pri organiziranem kriminalu za ogrozitev finančnih interesov Skupnosti, ne glede na to, ali je vpletena mafija ali ne;

32.

je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve predsednika Evropskega računskega sodišča, saj so bili po njegovem mnenju „Nadzorni in kontrolni sistemi v državah članicah (…) na splošno neuspešni ali zmerno uspešni, Komisija pa izvaja le zmerno uspešen nadzor nad njihovim delovanjem“ (17);

33.

zato poziva države članice, da zagotovijo kakovost svojih nadzornih in kontrolnih sistemov ter sprejmejo, na primerni politični ravni, nacionalno izjavo o upravljanju, ki zadeva vsa sredstva Skupnosti v skupnem upravljanju; poziva Komisijo, naj aktivno brani to idejo in v letnem poročilu o zaščiti finančnih interesov Skupnosti poroča o doseženem napredku;

34.

poziva Komisijo, da sprejme ustrezne ukrepe, po možnosti vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, proti tistim državam članicam, ki ne pomagajo službam Komisije pri pregledih na kraju samem, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96;

35.

s tem v zvezi poziva Komisijo, da preuči vključitev zavezujočih in previdnostnih elementov v prihodnji zakonodaji Evropske unije v zvezi z deljenim upravljanjem tako, da bo nepravilna izplačila mogoče izterjati ob koncu postopka izterjave, na primer tako, da država članica jamči Skupnosti, da bodo lahko upravičenci rabili evropska sredstva;

36.

opozarja, da v okviru strukturnih ukrepov ostaja več kot 1 000 milijonov EUR, ki jih je treba še izterjati za leto 2006 in prejšnja leta;

37.

poudarja neposredno odgovornost držav članic pri pridobivanju sredstev, katerih izplačila izkazujejo nepravilnosti; ponovno izraža svojo spodbudo Komisiji, naj prekine vmesna izplačila državam članicam v primeru resnih nepravilnosti; priznava potrebo po primernem odzivu na pomanjkljivosti v nadzornih sistemih in sistemih upravljanja v državah članicah ter opozarja, da goljufije in nepravilnosti škodijo delovanju Evropske unije, zlasti strukturnim projektom;

38.

pozdravlja dejstvo, da je treba v okviru pobude za preglednost v Evropi podatke o upravičencih do sredstev iz strukturnega sklada objaviti, in poziva k vpeljavi obveznosti za države članice, da objavijo podatke o projektih in upravičencih do sredstev iz vseh skladov Skupnosti v skupnem upravljanju;

39.

poziva države članice, naj vsako leto sporočijo Komisiji finančne izgube, ki so jih povzročili dokončno zgubljeni zneski, da bo Komisija ta znesek vpisala v letno poročilo;

40.

prav tako poziva, da pristojni organi v državah članicah enkrat letno obvestijo Komisijo, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, o sodbah, ki so jih izrekla sodišča glede goljufive uporabe strukturnih skladov;

41.

poziva Komisijo, naj zavzame stališče o tej negativni oceni njenega dela s strani Evropskega računskega sodišča in istočasno pojasni, na kakšen način je v državah članicah skušala izboljšati razmere glede zaščite finančnih interesov Skupnosti;

42.

hkrati poziva Komisijo, naj pogosteje poroča državam članicam, pri čemer naj navede podatke, na kakšen način je uporabila informacije iz poročil in spremljala nepravilnosti iz poročil;

43.

ugotavlja, da so glede uporabe predpristopnih skladov Bolgarija (2006: 1,7 milijonov EUR), Poljska (2006: 2,4 milijonov EUR), Romunija (2006: 5,5 milijonov EUR) in Slovaška (2006: 1,9 milijonov EUR) povzročile 94 % nepravilnosti; s tem v zvezi ugotavlja, da Komisija poudarja potrebo po skupnem tolmačenju in skladni uporabi smernic ter delovnih dokumentov; zato zahteva, da Komisija navede ukrepe, ki jih je za to že sprejela;

44.

poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči, da bodo že na začetku še jasneje identificirale nepravilnosti, ki bi lahko povzročile goljufive prilastitve, ker imajo države članice še vedno težave pri ugotavljanju, kaj točno so nepravilnosti ali goljufije in o čem je treba poročati Komisiji/OLAF, čeprav izpolnjujejo svoje zahteve glede četrtletnega poročanja;

45.

poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri uporabi informacijskega sistema za boj proti goljufijam CIGinfo; meni, da bi lahko ta enotna upravna domača stran izboljšala izmenjavo podatkov (zlasti o nepravilnostih) med OLAF-om in državami članicami, potem ko bodo nacionalni in evropski sistemi postali združljivi;

46.

pozdravlja dejstvo, da se je odbor za proračunski nadzor že dvakrat sestal s partnerji iz nacionalnih parlamentov; meni, da so lahko letna srečanja odborov za proračunski nadzor nacionalnih parlamentov in odbora za proračunski nadzor Evropskega parlamenta najbolj koristna za izboljšanje sistemov za nadzor in spremljanje v državah članicah ter pridobitev nacionalne izjave o upravljanju;

47.

si želi, da bi Evropsko računsko sodišče ter nacionalni in regionalni revizijski organi čim tesneje sodelovali, da bi se njihova poročila vedno pogosteje uporabljala pri spremljanju porabe sredstev EU v državah članicah;

48.

ugotavlja, da bil OLAF prestrukturiran leta 2006 ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča 1/2005; meni, da bi moral Parlament oceniti delovanje OLAF-a med postopkom revizije Uredbe OLAF;

49.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo podatkovna baza iz člena 95 Finančne uredbe brezhibno delovala od 1. januarja 2009 dalje;

50.

ugotavlja, da je leta 2005 OLAF prejel 802 novi obvestili, leta 2006 pa 826; pozdravlja dejstvo, da je sistem ocenjevanja omogočil zmanjšanje preiskav na 254 primerov in da so statistike pokazale, da so večini zaključenih preiskav sledili upravni, disciplinski, finančni, pravni ali zakonodajni ukrepi; ugotavlja, da je finančni vpliv vseh tekočih in zaključenih primerov na koncu leta 2005 znašal 6 600 milijonov EUR, na koncu leta 2006 pa 7 400 milijonov EUR; najbolj prizadeti sektorji so bili strukturni skladi (2006: 1 606,7 milijonov EUR), cigarete (2006: 1 320,1 milijonov EUR), carina (2006: 989,8 milijonov EUR) in DDV (2006: 727,8 milijonov EUR);

51.

poziva Komisijo, da pripravi ustrezno pravno podlago za objavo imen podjetij in posameznikov, ki so ogoljufali Skupnost;

52.

pozdravlja način, na katerega je OLAF obvestil Parlament o spremljanju končanih preiskav; vendar pa opozarja, da so zadevna javna tožilstva zavrnila obravnavo 20 primerov (od 134 primerov, za katere je bilo zahtevano sodno spremljanje) zaradi zastaranja ali pomanjkanja dokazov;

53.

vendar obžaluje, da OLAF ni obnovil dialoga o pisnih informacijah, ki jih pristojni parlamentarni odbori redno prejemajo, kot je bilo zahtevano v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 15. junija 2006;

54.

ugotavlja, da je bila tako kot v preteklih letih večina primerov zabeležena v Belgiji, Nemčiji in Italiji;

55.

opozarja na zgoraj omenjeno resolucijo z dne 11. oktobra 2007;

56.

ugotavlja, da je bil leta 2006 za izterjave v okviru preiskav OLAF-a vpisan znesek, višji od 450 milijonov EUR; ta znesek se nanaša na zaključene primere v letu 2006 (približno 114 milijonov EUR) in na trenutne spremljevalne ukrepe (približno 336 milijonov EUR, ki prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja – 134,6 milijonov EUR – in iz strukturnih skladov – 146,3 milijonov EUR);

57.

pozdravlja sodelovanje med OLAF-om, Europolom, Eurojustom in nekaterimi mednarodnimi organizacijami, saj je namen tega sodelovanja med drugim tudi boj proti organiziranemu kriminalu; istočasno poudarja, da bi moralo biti takšno sodelovanje pregledno in bi moralo ohraniti neodvisnost OLAF-a;

58.

razume, da želi Komisija zaradi ekonomskih razlogov omejiti število jezikovnih različic svojih poročil; kljub temu vztraja, da morajo biti priloga 2 k letnim poročilom o zaščiti finančnih interesov Skupnosti kot tudi poročila o delu na voljo vsaj v angleškem, francoskem in nemškem jeziku;

59.

opozarja Komisijo, da je Parlament v 30. odstavku svoje zgoraj omenjene resolucije z dne 15. junija 2006 izrekel „za združitev vseh preiskovalnih pooblastil OLAF-a v eni sami uredbi“; hkrati poudarja, da se zdi, da tudi delovna skupina Sveta za boj proti goljufijam zagovarja racionalizacijo obstoječe pravne podlage (18); zato poziva OLAF, da v okviru letnega poročila o svoji dejavnosti za leto 2007 nemudoma predloži analizo o interoperabilnosti različnih pravnih podlag, s katerimi bo OLAF pridobil preiskovalna pooblastila, da bi morebiti vključili ugotovitve analize v prihodnjo revizijo Uredbe OLAF; s tem v zvezi poudarja dejstvo, da Lizbonska pogodba (19) prav tako spreminja člen 280 Pogodbe EU, ki se nanaša na boj proti goljufiji;

60.

ugotavlja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice dne 27. novembra 2007 v primeru Tillack proti Belgiji (pritožba št. 20477/05) odločilo, da je belgijska država kršila člen 10 (svoboda izražanja) Evropske konvencije o človekovih pravicah, ko je preiskala prostore novinarja; vendar ugotavlja, da predhodne upravne preiskave, ki jih je opravil OLAF in Komisija, niso bile predmet te odločitve; s tem v zvezi meni, da je na splošno treba sprejeti vsak ustrezen ukrep za zaščito pravic oseb, proti katerim poteka preiskava;

61.

je zelo zaskrbljen zaradi finančnih izgub, ki jih povzročajo transakcije tipa „davčnega vrtiljaka“; ugotavlja, na primer, da je nemški inštitut za ekonomske študije ocenil izgube nacionalnih prejemkov za DDV za obdobje 2003–2005 med 17 000 in 18 000 milijonov EUR letno; in da so na splošno države članice ocenile, da vsako leto v okviru prejemkov za DDV izgubijo približno 10 %; ter da se tretjino teh izgub lahko pripiše čezmejnim transakcijam tipa davčnega vrtiljaka;

62.

poleg tega ugotavlja, da zgornji dom Združenega kraljestva ocenjuje nacionalne izgube prihodkov za DDV za obdobje 2005–2006 med 3 500 in 4 750 milijonov britanskih funtov; torej najmanj 9,6 milijonov britanskih funtov na dan; navaja poročilo, ki pravi, da: „Trenutni mehanizem transakcij z DDV znotraj Skupnosti (…) ni vzdržen.“ (20);

63.

opozarja, da se lahko samo dejanski prihodki upoštevajo za zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev iz DDV;

64.

je zelo zaskrbljen, saj še vedno veliko držav članic nasprotuje okrepitvi sodelovanja med pristojnimi državnimi službami na eni strani in med Komisijo, vključno z OLAF-om, ter državnimi službami na drugi strani;

65.

pozdravlja sporočilo Komisije Svetu o nekaterih ključnih elementih, ki vplivajo na oblikovanje strategije za boj proti goljufijam na področju DDV-ja znotraj EU (KOM(2007)0758); skladno s tem zahteva, da pristojni organ dejavno spremlja izvrševanje;

66.

obžaluje, da Svet še ni podal svojega stališča glede predloga Uredbe o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja (21), ki ga je Evropski parlament sprejel med prvo obravnavo dne 23. junija 2005 (22); poziva svojega predsednika, naj stopi v stik s predsedstvom Sveta in doseže napredek v zvezi s tem vprašanjem;

67.

meni, da je treba za boj proti čezmejnim goljufijam tipa davčnega vrtiljaka izboljšati sodelovanje med zadevnimi službami in Komisijo (OLAF-om); meni, da je v tem smislu potrebno okrepiti sistem za izmenjavo podatkov o DDV in sodelovanje na področju analize podatkov s pomočjo Komisije (OLAF-a);

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, nadzornemu odboru Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.