Objava vloge za registracijo na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

2009/C 137/10

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

„BELOKRANJSKA POGAČA“

ES št.: SI-TSG-007-0029-29.10.2004

1.   Naziv in naslov vlagatelja:

2.   Država članica ali tretja država:

Slovenija

3.   Specifikacija proizvoda:

3.1   Ime za registracijo:

„Belokranjska pogača“

Registracija imena se zahteva v slovenskem jeziku. Navedba, ki naj bo prevedena v tuje jezike: „na tradicionalni slovenski način“.

3.2   Navedite, ali gre za ime, ki:

Ime Belokranjska pogača ne izraža posebnih lastnosti izdelka, temveč se tradicionalno uporablja za opis tega proizvoda, kar dokazujejo različni viri, navedeni v točki 3.8..

3.3   Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?

3.4   Vrsta proizvoda:

3.5   Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1:

Belokranjska pogača je oblika nizkega kruha, okrogle oblike in ima svojstveno recepturo. Pripravljena je iz mehke bele moke tip 500, mlačne vode, z dodatkom soli in kvasnega nastavka. Belokranjska pogača je okrogla, premera približno 30 cm, na sredini je visoka 3 do 4 cm, ob robovih 1 do 2 cm, po vrhu je zarezana s poševnimi črtami s približno medsebojno razdaljo 4 cm na kvadrate, premazana s stepenim jajcem in posuta s kumino in debelo zrnato soljo. Pečena ima enakomerno skorjo, brez mehurjev in značilni poudarjen vonj in okus po kumini in soli.

Najboljša je topla. Pečene se ne reže, ampak lomi po zarezanih poševnih črtah.

3.6   Opis metode pridobivanja proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1:

3.7   Posebnost kmetijskega proizvoda ali živila:

Belokranjska pogača se uvršča med slovenske kulinarične posebnosti. Najbolj je prisotna v občini Metlika. Njena posebnost so receptura, način priprave in ponudbe. Po površini Belokranjske pogače so zarezane poševne črte s približno 4 cm medsebojno razdaljo. Ko je Belokranjska pogača pečena, se je ne reže, ampak se jo lomi po zarezanih poševnih črtah. Posebnost Belokranjske pogače je tudi, da je premazana s stepenim jajcem, posuta s kumino in grobo soljo, kar ji po pečenju daje značilni poudarjen vonj in okus po kumini.

3.8   Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila:

Belokranjska pogača se kot živilo ohranja v Beli krajini oziroma prehaja iz roda v rod. K nam so jo po vsej verjetnosti prinesli Uskoki, ki so se naselili na višje ležečih krajih na pobočjih belokranjske strani Gorjancev.

Dokazi o izvoru pogače so pisni in ustni. Pisnih virov je bolj malo.

Dolenjski zbiratelj narodnega blaga, znan slovenski pisatelj in popotnik Janez Trdina je rad hodil po omenjenih krajih, poznal in pisal je o ljudeh, ki domujejo na sončni strani Gorjancev. Belokranjsko pogačo tako omenja v knjigi Bajke in povesti o Gorjancih iz leta (1882).

Ljudska pesem poje ‛dajte mu pogače, da mu noga poskače …“, ko otroci kličejo Zelenega Jurija in hodijo od hiše do hiše, o čemer je pisal tudi metliški zbiratelj narodnega blaga, jezikoslovec Ivan Navratil. Navratil v svoji knjigi Kresovanje v Metliki (1849) piše o nizkem belem kruhu, ki ga domačini imenujejo pogača.

Pogačo v knjigi Enciklopedija jugoslovanske kuhinje (1967) omenja tudi avtor L. Simeonovič.

V Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje (1994), o Belokranjski pogači piše etnologinja M. Balkovec, ki je službovala v Belokranjskem muzeju v Metliki.

Ksenja Vitkovič Khalil v svoji knjigi Nerajska prehrana (1999) opisuje Belokranjsko pogačo z imenom prostača. Belokranjska pogača je omejena tudi v Leksikonu Cankarjeve založbe (1973), v knjigi Dobra kuharica Minke Vasičeve (1902).

Pogača ima v Beli krajini dolgo tradicijo in prehaja iz roda v rod, saj je belokranjska posebnost. Gospodinje, ki so pekle kruh, za domačo rabo v krušni peči, so otrokom vedno spekle tudi pogačo, ki so otroci lahko pojedli toplo, medtem ko se je moral kruh ohladiti, da so ga lahko jedli.

Tudi v današnjih časih je še močno zastopana, saj jo gospodinje pripravijo in ponudijo kot dobrodošlico gostom, ki jih povabijo v svoj dom, ponudijo pa jo tudi na kmečkih turizmih ob prihodu gostov. Prisotna je ob prodaji vina. Stari ljudje pravijo, da pogača popije vino in zato človeka alkohol ne opijani.

3.9   Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti:

3.10   Logotip:

—

4.   Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda:

4.1   Naziv in naslov:

 Javni Zasebni

4.2   Posebne naloge organa ali telesa:

Bureau Veritas d.o.o. je kontrolni organ, odgovoren za kontrolo vseh faz, predpisanih v specifikaciji za Belokranjsko pogačo.