Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2009/C 72/11)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ŠTAJERSKO PREKMURSKO BUČNO OLJE“

ES št.: SI-PGI-0005-0418-29.10.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.5: Olja in masti (maslo, margarina, olje, itd)

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Naziv:

„Štajersko prekmursko bučno olje“

4.2   Opis:

Štajersko prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, proizvedeno s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kvalitete, katera so pridobljena iz oljnih buč.

Štajersko prekmursko bučno olje je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 % nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 % mononenasičenih maščobnih kislin in okrog 45 % polinenasičenih maščobnih kislin.

Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okrog 50 mg vitamina E v 100 g olja. V bučnem olju so prisotni tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline, naravno barvilo (klorofil).

4.3   Geografsko območje:

Geografsko območje, kjer poteka predelava bučnih semen v Štajersko prekmursko bučno olje, se nahaja znotraj meje, ki poteka od Dravograda do Slovenj Gradca, Mislinje in Velenja (tu je meja glavna cesta), Šoštanja, Mozirja, Nazarij, Vranskega, Prebolda, Zabukovice in Laškega. Od tu naprej poteka meja po reki Savinji in Savi mimo Radeč, Sevnice, Krškega, Brežic do Obrežja, nato gre po državni meji s Hrvaško do državne meje z Madžarsko, po državni meji z Madžarsko do državne meje z Avstrijo in nato po državni meji z Avstrijo (po Karavankah) do Dravograda.

4.4   Dokazilo o poreklu:

Vsi predelovalci Štajersko prekmurskega bučnega olja morajo biti registrirani znotraj predpisanega geografskega območja in morajo bučna semena predelovati v bučno olje skladno s specifikacijo za Štajersko prekmursko bučno olje. Voditi morajo evidence o prodajalcu in količini bučnih semen, glede na posameznega prodajalca bučnih semen pa še datum analize, rezultate kemijskih analiz in fizikalno kemijskih parametrov. Predelovalci morajo voditi tudi poročila o poteku predelave, v katerih se evidentira poraba surovine, poraba materiala in količina pridelanega bučnega olja.

Vse te dejavnike nadzira tudi certifikacijski organ, ki je akreditiran v skladu z Evropskim standardom EN 45011.

4.5   Metoda pridobivanja:

Za proizvodnjo Štajersko prekmurskega bučnega olja se lahko uporabljajo različne vrste bučnih semen, ki pa morajo ustrezati predpisanim kakovostnim parametrom.

Pridelava teh bučnih semen lahko poteka izven predpisanega geografskega območja, vendar pa morajo biti v Štajersko prekmursko bučno olje predelana znotraj predpisanega geografskega območja.

4.6   Povezava:

Štajersko prekmursko bučno olje je kulinarična posebnost geografskega območja iz točke 4.3. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Zaradi velike pridelave bučnih semen v tej regiji, je bilo ustanovljenih tudi več tovarn za predelavo bučnega semena v bučno olje na obrtniški način (Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Selo pri Pragerskem, idr.). Leta 1904 je Albert Stigar v Slovenski Bistrici ustanovil tovarno za predelavo bučnih semen v bučno olje na obrtniški način. V Prekmurju večjih obratov za predelavo bučnega olja ni, so le manjši obrati v lasti kmetov. Eden izmed njih je tudi Feri Vučak v Vadarcih na Goričkem, katerega oljarna-mlin stoji že 130 let. Pri njem bučno olje prideluje že četrta generacija.

Sloves o Štajersko prekmurskem bučnem olju se širi tudi izven območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji, Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovativen proizvod na tekmovanju IFE07 (The International food&drink event) v Londonu leta 2007.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje:

V primeru embaliranja Štajersko prekmurskega bučnega olja znotraj geografskega območja, lahko vsak proizvajalec uporablja svojo embalažo in etiketo, vendar pa morajo biti na etiketi ali drugod na embalaži navedeno zaščiteno ime Štajersko prekmursko bučno olje, barvni logotip Štajersko prekmursko bučno olje ter ustrezen znak skupnosti oziroma nacionalni znak kakovosti.

V primeru embaliranja izven predpisanega geografskega območja, mora biti zagotovljena sledljivost do izvora Štajersko prekmurskega bučnega olja. Embalirano Štajersko prekmursko bučno olje mora biti tudi v tem primeru označeno z zaščitenim imenom, logotipom in ustreznim znakom skupnosti.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.