Tožba, vložena 15. decembra 2008 – Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen proti Komisiji

(Zadeva T-550/08)

(2009/C 55/59)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Tudapetrol Mineralölerzeugnisse Nils Hansen KG (Hamburg, Nemčija) (zastopnici: U. Itzen in J. Ziebarth, odvetnici)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2008)5476 konč. z dne 1. oktobra 2008 v zadevi COMP/39.181 – Vosek za sveče, s katero je tožena stranka ugotovila, da so določena podjetja, med njimi tudi tožeča stranka, zaradi udeležbe pri trajajočem sporazumu in/ali usklajenem ravnanju v sektorju parafinskega voska kršila člen 81(1) ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Tožeča stranka tožbo utemeljuje z dvema tožbenima razlogoma.

Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga navaja kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES in pravice do obrambe, ker na podlagi presoje dokazov Komisije v izpodbijani odločbi dejansko ni mogoče ugotoviti, kateri dejanski prispevki h kršitvi naj bi se ji pripisovali. Pavšalna izvedba dokazov s strani Komisije naj bi se poleg tožeče stranke nanašala tudi na druge družbe, katerih ravnanj ni mogoče pripisati tožeči stranki. Zaradi nejasnosti izvedbe dokazov naj bi obstajala kršitev pravice do obrambe, saj bi Komisija morala jasno in razločno navesti, katere prispevke h kršitvi pripisuje kateremu podjetju in kakšne posledice ima to.

Tožeča stranka dalje navaja, da ni bila udeležena pri nobeni kršitvi člena 81 ES. Ne samo, da Komisija izvedbe dokazov formalno ni pravilno opravila, ampak tudi iz dodatne materialne presoje dokazov izhaja, da ni bila tožeči stranki dokazana nobena kršitev. Na podlagi posameznih navedenih sestankov in dokumentov, ki so bili v tem oziru upoštevani v postopku dokazovanja, naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka sodelovala pri omejevalnem sporazumu. To naj bi še posebej veljalo glede na okoliščino, da se je proti tožeči stranki že od vsega začetka uveljavljal samo en omejen očitek. Ta okoliščina pa se naj ne bi upoštevala v postopku dokazovanja, pač pa naj bi se dokazi, ki bi lahko eventualno dokazovali kršitve tretjih, pri katerih tožeča stranka ni bila udeležena, upoštevali tudi v škodo tožeče stranke.

V okviru drugega tožbenega razloga se tožeča stranka sklicuje na zastaranje. Zadevne dejavnosti prodaje naj bi že v začetku leta 2000 prenesla na drugo družbo, zato naj prvi ukrepi, s katerimi je bil pretrgan zastaralni rok, nasproti tožeči stranki spomladi 2005 ne bi mogli omogočati pregona zaradi stare kršitve.