Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 324/13)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„BATATA DOCE DE ALJEZUR“

ES št.: PT-PGI-0005-0517-03.01.2005

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 – Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

4.   Specifikacija:

(Povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime:

„Batata doce de Aljezur“

4.2   Opis:

„Batata doce de Aljezur“ (aljezurski sladki krompir) je nadomestna korenina rastline Ipomoea batatas L. (sin. Batatas edulis) sorte Lira iz družine Convolvulaceae, ki zaradi tvorjenja gomoljev postane mesnata. Plod je podolgovate, hruškaste oblike z lupino škrlatne ali rdečkasto rjave barve in mesom rumene barve. Velik je od 8,5 × 4,0 cm do 16,5 × 7,1 cm in težak od 50 do 450 g. Je sladkastega okusa in ne pretirano vlaknate teksture. Ko se uživa surov, njegov okus spominja na okus kostanja.

4.3   Geografsko območje:

Glede na posebne gojitvene zahteve krompirja „Batata doce de Aljezur“, tradicionalno uporabljano vrsto, potrebne pedoklimatske pogoje ter posebno znanje in izkušnje lokalnega prebivalstva je geografsko območje pridelave, priprave in pakiranja omejeno na občino Aljezur v okrožju Faro ter na župnije S. Teotóneo, S. Salvador, Zambujeira do Mar, Longueira – Almograve in Vila Nova de Milfontes v občini Odemira v okrožju Beja.

4.4   Dokazilo o poreklu:

Poleg značilnih lastnosti proizvoda, ki ga povezujejo z območjem izvora, je vzpostavljen tudi sistem sledljivosti. Kmetijska gospodarstva ter obrati za pripravo in pakiranje morajo biti na opredeljenem geografskem območju ter jih mora potrditi združenje proizvajalcev po predhodni odobritvi nadzornega organa. Na vseh stopnjah proizvodnega postopka, od kmetijske pridelave do prodajnega mesta, se izvaja kontrola za zagotavljanje skladnosti z vsemi zahtevanimi postopki kmetijske pridelave, priprave in pakiranja. Uporaba ZGO se dovoli le za proizvod, ki ima vse zahtevane značilnosti in pri katerem je bil proizvodni postopek izveden pod nadzorom. Ker je certifikacijska oznaka oštevilčena, je vedno mogoča popolna sledljivost proizvoda. Izvor proizvoda se lahko preveri v vsakem trenutku in na vsakem delu proizvodne verige.

4.5   Metoda pridobivanja:

Tla se pripravijo z rahlim prekopavanjem, brananjem in organskim gnojenjem. Priprava setvenice poteka februarja, ko se korenine zasadijo 10–15 cm v globino in na površini 50 × 60 cm na posamezno korenino. Aprila/maja se sadike presadijo na stalno gojitveno površino, kamor se zasadi del stebla, dolg približno 25 cm, in sicer tako, da se vsako steblo zasadi na površini 20 × 65 cm in po sajenju rahlo zalije. Za nadzor plevela je treba gojitveno površino pleti. Zalivanje v večini primerov ni potrebno. Sadika ostane v zemlji približno štiri mesece, tako da se pridelek večinoma pobira oktobra, ko korenine dozorijo in prst ni pretirano vlažna. Po pobiranju se krompir približno osem dni pusti na površini, kar omogoča oplutenitev in celjenje zarez ter drugih ran. Sledi čiščenje, s katerim se odstranijo odvečna zemlja in druge nečistoče. Pridelek se skladišči v zračnem in hladnem prostoru s povprečno temperaturo 13–14 °C. Izbor in pakiranje se opravljata na območju izvora, ne le zaradi zmanjšanja stroškov proizvodnje ter izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti nadzora kakovosti in sledljivosti proizvoda, temveč predvsem zato, ker je proizvod izjemno občutljiv za rokovanje oziroma prevoz, saj je podvržen hitremu tvorjenju nekroz, zaradi katerih je proizvod težje shranjevati in ki vplivajo tudi na njegovo kakovost in zunanji videz.

4.6   Povezava:

Kraj Aljezur so v 10. stoletju ustanovili Arabci, nato pa so ga leta 1249 zavzeli Mavri. Legenda pripoveduje (čeprav je to v kronološkem neskladju z dejanskim časom vnosa sladkega krompirja v Evropo), da so vitezi reda Sv. Jakoba, ki jih je vodil Dom Paio Peres Correia, pred vsako pomembno bitko spili krepčilni napoj, pripravljen iz sladkega krompirja. Silovit napad in hitro zavzetje gradu Aljezur sta presenetila Mavre, ki se od osuplosti niso uspeli odzvati na tako nenaden naskok. Zavzetje se je zgodilo leta 1249 in v skladu z legendo naj bi bil napoj, ki je bil odločilni dejavnik pri tej veličastni zmagi, v resnici prav slovita enolončnica „feijoada de batata doce de Aljezur“. Ne glede na zgodovinsko resnico se je izvor sladkega krompirja v Aljezurju izgubil v času, kar kaže, kako trdno je to živilo zakoreninjeno na tem območju in v prehranjevalnih navadah lokalnega prebivalstva. Fizikalne, kemijske in senzorične lastnosti izhajajo iz gojitvenih tehnik, ki jih uporabljajo pridelovalci (znanje in izkušnje), v povezavi z lokalnimi naravnimi pogoji, kot so prst s podzoliziranimi nasipi in peščenimi nanosi na ilovnati podlagi, izrazito oceansko podnebje v ozkem obalnem pasu ter namakanje z vodo iz reke Mira. Ti pogoji so prisotni le na označenem proizvodnem območju, saj so že na sosednjih območjih pedoklimatske razmere izrazito drugačne. Aljezur uživa zaradi svojega sladkega krompirja poseben sloves, kar se odraža v ceni, ki jo to živilo dosega na trgu, pa tudi v poskusih ponarejanja in izkoriščanja njegovega imena ter v številnih omembah v strokovni literaturi in posebnih prireditvah, namenjenih temu proizvodu. Sloves aljezurskega sladkega krompirja ni modna muha, ki bi bila posledica nestalne in vprašljive ponudbe proizvoda. Ta proizvod je popolnoma prilagojen naravnim pogojem zadevnega območja, globoko zakoreninjen v lokalni tradiciji, njegov izvor pa se je izgubil v času. Ohranil se je vse do danes, ker potrošniki cenijo njegove edinstvene značilnosti (sladkost, mehkobo in gladko teksturo) ter dajejo sladkemu krompirju sorte Lira, ki se prideluje na območju Aljezurja, prednost pred sladkim krompirjem, uvoženim iz drugih delov sveta.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje:

Označba mora obvezno vsebovati napis „Batata doce de Aljezur – Indicação Geográfica Protegida“, ustrezni logotip Skupnosti (po registraciji) in logotip izdelka, kot je predstavljen spodaj.

Poleg teh navedb in ne glede na obliko tržne predstavitve je treba proizvod vedno opremiti z označbo OPC (zasebnega nadzornega in certifikacijskega organa).

Imena oziroma naziva družbe in naslova proizvajalca ni mogoče nadomestiti z imenom nobene druge organizacije, čeprav je ta odgovorna za proizvod ali njegovo trženje. Prodajnemu imenu „Batata doce de Aljezur – IGP“ se ne sme dodajati nobena druga označba ali navedba, vključno z označbami distributerjev ali drugimi označbami.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.