(a)

„letne računovodske izkaze Evropskih skupnosti“ (1), ki jih sestavljajo „konsolidirani računovodski izkazi“ (2) in „konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna“ (3) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2007, ter

(b)

zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih s temi računovodskimi izkazi.

(a)

Odgovornost vodstva v zvezi z „letnimi računovodskimi izkazi Evropskih skupnosti“ zajema oblikovanje, izvajanje in vzdrževanje notranje kontrole, ki je pomembna za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov, v katerih ni pomembnih napačnih navedb, ne glede na to, ali so te posledica goljufije ali napake, za izbiro in uporabo ustreznih računovodskih politik na podlagi računovodskih pravil, ki jih je sprejel računovodja Komisije (5), in za pripravo računovodskih ocen, ki so razumne glede na okoliščine. V skladu s členom 129 Finančne uredbe Komisija odobri „letne računovodske izkaze Evropskih skupnosti“ potem, ko jih je računovodja Komisije konsolidiral na podlagi podatkov, ki so jih predložile druge institucije (6) in organi (7), ter pripravil izjavo, ki se priloži konsolidiranim računovodskim izkazom, v kateri je med drugim navedel, da ima razumno zagotovilo, da ti izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskih skupnosti.

(b)

Kako vodstvo izvaja svojo odgovornost za zakonitost in pravilnost osnovnih transakcij, je odvisno od metode izvrševanja proračuna. Pri neposrednem centraliziranem upravljanju opravljajo naloge izvrševanja oddelki Komisije. Pri deljenem upravljanju so naloge izvrševanja prenesene na države članice, pri decentraliziranem upravljanju na tretje države ter pri posrednem centraliziranem upravljanju na druge organe. Pri skupnem upravljanju si naloge izvrševanja delijo Komisija in mednarodne organizacije (členi 53 do 57 Finančne uredbe). Pri nalogah izvrševanja mora biti upoštevano načelo dobrega finančnega poslovodenja, kar zahteva oblikovanje, izvajanje in vzdrževanje uspešne in učinkovite notranje kontrole, ki vključuje ustrezen nadzor in primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, ter če je to potrebno, pravne postopke za izterjavo nepravilno plačanih ali porabljenih sredstev. Ne glede na uporabljeno metodo izvrševanja proračuna, je za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi Evropskih skupnosti, odgovorna Komisija (člen 274 Pogodbe).

(a)

Za področje „kmetijstvo in naravni viri“ je Sodišče ugotovilo, da na transakcije, povezane z odhodki, prijavljenimi za to skupino politik, kot celoto vpliva pomembna stopnja napak glede zakonitosti in/ali pravilnosti. Na podlagi svojega revizijskega dela je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi le delno uspešni pri pridobivanju zagotovila o skladnosti s pravili EU. Vendar hkrati ugotavlja, da je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) še naprej uspešen pri omejevanju tveganja nepravilnih odhodkov, če se pravilno izvaja in če se v sistem vnašajo točni podatki.

(b)

Za področje „kohezija“ je Sodišče ugotovilo, da na povračilo odhodkov za projekte kohezijskih politik vpliva pomembna stopnja napak glede zakonitosti in/ali pravilnosti. Na podlagi svojega revizijskega dela je prišlo do zaključka, da so nadzorni sistemi Komisije in kontrolni sistemi držav članic na splošno le delno uspešni pri preprečevanju previsoko navedenih ali neupravičenih odhodkov.

(c)

Za področje „raziskave, energetika in promet“ je Sodišče ugotovilo, da na plačila za to skupino politik vpliva pomembna stopnja napak glede zakonitosti in/ali pravilnosti. Na podlagi svojega revizijskega dela je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi Komisije kljub nekaterim izboljšavam le delno uspešni pri omejevanju tveganja povračil previsoko navedenih ali neupravičenih odhodkov.

(d)

Za področje „zunanja pomoč, razvoj in širitev“ je Sodišče ugotovilo, da na transakcije, povezane z odhodki za to skupino politik, vpliva pomembna stopnja napak glede zakonitosti in/ali pravilnosti, večinoma na ravni izvajalskih organizacij. Na podlagi svojega revizijskega dela je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi na ravni Komisije kljub izboljšavam le delno uspešni pri pridobivanju zagotovila, da so odhodki upravičeni in da temeljijo na ustreznih dokazilih.

(e)

Za področje „izobraževanje in državljanstvo“ je Sodišče ugotovilo, da na plačila za to skupino politik vpliva pomembna stopnja napak glede zakonitosti in/ali pravilnosti. Na podlagi svojega revizijskega dela je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi le delno uspešni pri pridobivanju zagotovila, da so odhodki upravičeni in da temeljijo na ustreznih dokazilih.

(a)

Razvoj podeželja predstavlja nesorazmerno velik delež skupne stopnje napak, ocenjene na področju „kmetijstvo in naravni viri“. Sodišče ocenjuje, da je vrednost stopnje napak pri odhodkih EKJS nekoliko nižja od praga pomembnosti, medtem ko je pri odhodkih EKSRP po ocenah bistveno nad njim.

(b)

Zapletene ali nejasne pravne zahteve (kot so pravila o upravičenosti) močno vplivajo na zakonitost in/ali pravilnost transakcij, povezanih z odhodki na področjih k„metijstvo in naravni viri“, „kohezija“, „raziskave, energetika in promet“ ter „izobraževanje in državljanstvo“.