1.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/6

1.

Komisija je 29. avgusta 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvah“), s katero podjetje International Business Machines Corporation („IBM“) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Telelogic AB („Telelogic“) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

2.

Po preučitvi priglasitve je Komisija 3. oktobra 2007 ugotovila, da vzbuja resne pomisleke glede združljivosti s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP. Komisija je zato začela postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

3.

IBM („priglasitelj“) je ameriška družba, ki je po vsem svetu dejavna pri razvoju, izdelovanju in trženju različnih izdelkov, programske opreme in storitev s področja informacijske tehnologije („IT“).

4.

Telelogic je švedska družba, dejavna pri razvoju in prodaji orodij za razvoj programske opreme (1).

5.

Komisija je 28. junija 2007 od priglasitelja prejela zahtevo za predložitev po členu 4(5) Uredbe o združitvah. Ker se priglašena koncentracija lahko pregleda na podlagi nacionalnih zakonodaj o konkurenci desetih različnih držav članic in ker nobena država članica ni izrazila nesoglasja v zvezi z zahtevo, naj se zadeva predloži Komisiji, se v odločbi ugotavlja, da se šteje, da ima koncentracija razsežnost Skupnosti.

6.

Predlagana transakcija vpliva na panogo orodij za razvoj programske opreme. Orodja za razvoj programske opreme se uporabljajo za izdelovanje novih in razvijanje obstoječih programskih aplikacij. Obe podjetji, IBM in Telelogic, sta dobavitelja orodij za razvoj programske opreme.

7.

Komisija je v prejšnji odločbi pustila odprto vprašanje, ali obstaja splošni trg orodij za razvoj programske opreme ali je treba pri orodjih za razvoj programske opreme opredeliti ločene proizvodne trge.

8.

Komisija v odločbi ugotavlja, da obstajata naslednja upoštevna proizvodna trga, na katerih ima lahko predlagana koncentracija bistven konkurenčni učinek:

9.

Vendar lahko opredelitvi teh dveh proizvodnih trgov zaradi raznovrstnosti orodij za modeliranje in upravljanje zahtev dasta samo širok okvir za analizo konkurenčnosti predlagane transakcije.

10.

Poglobljena raziskava je pokazala, da dobavitelja razen jezikovne prilagoditve po vsem svetu ponujata enaka orodja za modeliranje in upravljanje zahtev ter da stranke navadno kupujejo enake izdelke za svoje različne oddelke ali poslovne enote ne glede na njihovo geografsko lego.

11.

Natančna opredelitev upoštevnih geografskih trgov ostaja v odločbi odprta, saj se končna ugotovitev presoje konkurenčnosti na podlagi opredelitve na svetovni ravni ali ravni EU ne spremeni.

12.

V odločitvi o sprožitvi postopka so ugotovljene tri teorije škode: (i) enostranska povišanja cen, (ii) zmanjšane spodbude za inovacije in (iii) zmanjšanje interoperabilnosti programskih orodij.

13.

Analitično podjetje za omenjeno panogo Gartner ocenjuje, da skupni svetovni „tržni delež“ strank pri orodjih za modeliranje znaša 68 % (IBM: 48 % in Telelogic: 20 %), njun skupni „tržni delež“ na tem področju v Evropi pa 69 % (IBM: 45 % in Telelogic: 25 %). Glede na popravljene podatke o tržnem deležu, ki jih je predložilo podjetje IBM, bi skupni svetovni tržni delež združenega subjekta pri orodjih za modeliranje znašal [30–40] %.

14.

Pri orodjih za upravljanje zahtev podjetje Gartner ocenjuje, da skupni svetovni „tržni delež“ strank znaša 62 % (IBM: 25 % in Telelogic: 37 %), njun skupni „tržni delež“ na tem področju v Evropi pa 65 % (IBM: 22 % in Telelogic: 43 %). Glede na popravljene podatke o tržnem deležu, ki jih je predložilo podjetje IBM, bi skupni svetovni tržni delež združenega subjekta pri orodjih za upravljanje zahtev znašal [20–30] %.

15.

Čeprav so ocene podjetja Gartner previsoke, tudi ocene podjetja IBM niso popolnoma pravilne, saj podcenjujejo prihodke strank iz licenc in precenjujejo pomen malih dobaviteljev. Komisija v odločbi ocenjuje skupni svetovni tržni delež strank na [30–40] % pri orodjih za modeliranje (ali na [50–60] %, če so upoštevana samo orodja UML) in na [20–30] % pri orodjih za upravljanje zahtev.

16.

Zaradi raznovrstnosti orodij za modeliranje in upravljanje zahtev je pri uporabi tržnih deležev kot neposrednega približka tržne moči v tej zadevi potrebna previdnost. Ob upoštevanju tega so se mogoči protikonkurenčni učinki združitve presojali predvsem na podlagi analize možnih nadomestkov.

17.

Analiza funkcionalnosti orodij za modeliranje oziroma upravljanje zahtev podjetij Telelogic in IBM potrjuje, da med orodji obeh podjetij obstajajo pomembne razlike. Orodja za modeliranje oziroma upravljanje zahtev podjetja Telelogic so zaradi posebnih lastnosti in funkcionalnosti primernejša za sistemske uporabnike kot za uporabnike IT. Po drugi strani pa primerjava lastnosti in funkcionalnosti, ki so posebno zanimive za razvijalce IT, kaže nasprotno: orodja za modeliranje oziroma upravljanje zahtev podjetja IBM so za uporabnike IT primernejša od orodij podjetja Telelogic.

18.

Razlike v funkcionalnostih in komercialni osredotočenosti med orodji za modeliranje oziroma upravljanje zahtev družb Telelogic in IBM se kažejo tudi v vrsti strank, ki jih ima vsaka od teh družb. Stranke podjetja Telelogic so dejavne predvsem v značilnih sistemskih sektorjih, kot so letalski in vesoljski, obrambni, komunikacijski in avtomobilski sektor. Stranke podjetja IBM so skoncentrirane bolj v sektorju IT, finančnem sektorju in sektorju javne uprave.

19.

Poglobljena raziskava, med katero so bili v treh krogih razposlani podrobne zahteve po podatkih, opravljeni razgovori s strankami in konkurenti ter izvedena analiza podatkov o izgubi in dobičku, je potrdila, da orodij za modeliranje oziroma upravljanje zahtev podjetja Telelogic ni mogoče obravnavati kot bližnjih nadomestkov orodij za modeliranje podjetja IBM.

20.

Tudi če bi nekatere stranke menile, da so ponudbe podjetij Telelogic in IBM (sorazmerno) bližnji nadomestki za nekatere uporabe, pa omejeno število takih primerov združenemu subjektu ne bi omogočilo, da po združitvi poviša cene. Obstaja dovolj velika skupina dobaviteljev orodij za modeliranje in upravljanje zahtev, katerih funkcionalnosti so blizu funkcionalnostim orodij podjetij IBM in Telelogic, zaradi česar bi bilo omenjeno povišanje cen nedonosno. Dejstvo, da se odločitev o naročilu (zlasti za velika naročila) pogosto sprejme na podlagi razpisu podobnega postopka, pomeni, da imajo v takih primerih tržni deleži podjetij IBM in Telelogic manj pomembno vlogo.

21.

V odločitvi o sprožitvi postopka je bilo navedeno, da so nekatere stranke izrazile pomisleke, da bo po predlagani koncentraciji neposredna posledica pomanjkanja učinkovite konkurence na področju orodij za upravljanje zahtev in modeliranje manj inovacij. Zato je Komisija med poglobljeno raziskavo preučila, ali bi bile spodbude za inovativnost združenega podjetja IBM/Telelogic manjše v primerjavi s spodbudami posamičnih podjetij IBM in Telelogic (tj. če ne bi bilo priglašene transakcije).

22.

Poglobljena raziskava je pokazala, da konkurenca med podjetjema IBM in Telelogic ni bila glavno gonilo inovacij v bližnji preteklosti. Inovacije v sektorju razvoja programske opreme so spodbujale predvsem potrebe strank in izboljšani standardi za UML.

23.

Poleg tega, kot je bilo prikazano zgoraj za orodja za modeliranje oziroma upravljanje zahtev, izdelki podjetij IBM in Telelogic niso bližnji nadomestki, saj so na splošno namenjeni različnim vrstam strank in različnim vrstam potreb. Zato odprava konkurence med podjetjema IBM in Telelogic kot posledica predlagane transakcije ne bi odpravila glavnega dejavnika inovativnosti na trgih orodij za modeliranje oziroma upravljanje zahtev.

24.

Komisija v odločbi tako ugotavlja, da predlagana transakcija v bližnji prihodnosti verjetno ne bo upočasnila inovacij na trgih orodij za upravljanje zahtev oziroma modeliranje.

25.

V odločitvi o sprožitvi postopka so bili izraženi pomisleki, da bi bila spodbuda združenega subjekta za zagotavljanje odprtih vmesnikov, ki omogočajo združljivost z orodji za razvoj programske opreme tretjih strani, manjša. Zlasti en konkurent obeh strank (Microsoft) je trdil, da bi imel združeni subjekt zmožnost in spodbudo, da izključi svoje konkurente na trgih (ali tržnih segmentih) programske opreme za integrirana razvojna okolja (IDE), orodij za upravljanje sprememb in konfiguracij programske opreme (SCCM) ter programskih platform aplikacijskih strežnikov (ASSP).

26.

Vendar Komisija v odločbi ugotavlja, da značilnosti trgov orodij za modeliranje oziroma upravljanje zahtev, zlasti za visokokakovostna orodja na teh dveh trgih, izključujejo možnost, da bi bila strategija izključitve konkurentov uspešna. Tehnično bi bilo mogoče, da podjetje IBM zakrije komunikacijske protokole in oblike datotek ter tako onemogoči interoperabilnost z orodji tretjih oseb, vendar združeni subjekt ne bi imel spodbude za izvajanje take strategije, saj bi bili mogoči stroški veliko višji od mogočih koristi.

27.

Komisija v odločbi ugotavlja, da predlagana koncentracija ne bo povzročila nobenih pomislekov glede konkurence, zaradi česar bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu bistveno ovirana. Zato namerava Komisija v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP koncentracijo razglasiti za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP.