Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 177/09)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„Caballa de Andalucía“

ES št.: ES-ZGO-005-0281-19.03.2003

ZOP ( ) ZGO (X)

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7 – Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

4.   Specifikacija:

(Povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime: „Caballa de Andalucía“

4.2   Opis: Konzervirani fileji skuše v olju, proizvedeni po neindustrijskih metodah.

Uporabljena surovina so ribe vrste Scomber japonicus, ki imajo vretenast in podolgovat trup, koničast gobec ter tanek del med predrepno in repno plavutjo. Imajo dve jasno ločeni hrbtni plavuti, glava in trup pa sta pokrita z majhnimi luskami. So zelenkasto modre barve z ozkimi valovitimi črnimi črtami in pegami, medtem ko so trebuh in bočni strani srebrno rumeni z modro sivimi pegami. Običajno so dolge od 20 do 30 cm.

Uporabljajo se neindustrijske metode pridobivanja, ki so v Andaluziji tradicionalne. Skuša se odere ročno brez uporabe kemikalij, s čimer se zagotovi visokokakovosten proizvod sivkasto bele barve z gladko, čvrsto in sočno teksturo, prijetnim vonjem in zelo značilnim okusom.

Ribe se položijo izključno v oljčno ali sončnično olje.

4.3   Geografsko območje: Proizvodnja poteka v občinah Almería, Adra, Carboneras, Garrucha in Roquetas de Mar v provinci Almería; Algeciras, Barbate, Cádiz, Chipiona, Conil, La Línea, Puerto de Santa María, Rota, Sanlúcar de Barrameda in Tarifa v provinci Cádiz; Almúñécar in Motril v provinci Granada; Ayamonte, Cartaya, Huelva, Isla Cristina, Lepe, Palos de la Frontera in Punta Umbría v provinci Huelva ter Estepona, Fuengirola, Málaga, Marbella in Vélez-Málaga v provinci Málaga.

4.4   Dokazilo o poreklu: Za te konzervirane skuše se uporablja samo vrsta Scomber japonicus.

Konzervirana skuša se proizvaja in pakira v obratih za konzerviranje, ki so na geografskem območju proizvodnje in so vpisani v register, ki ga vodi upravni odbor; proizvodnja in pakiranje sta v skladu z zahtevami iz specifikacije, zlasti v zvezi z neindustrijsko predelavo, ki vključuje metode in postopke, ki so se uporabljali nekoč in ki omogočajo ohranitev naravnih značilnosti ribe. V registriranih obratih, v katerih se uporablja ta proizvodni postopek, ni dovoljena industrijska predelava.

Upravni odbor kot nadzorni organ opravlja redne inšpekcijske preglede za zagotovitev, da sta izvor in proizvodnja proizvodov, ki jih vključuje ZGO, v skladu s specifikacijo, s posebnim poudarkom na poreklu proizvodov in neindustrijski naravi njihove proizvodnje. Lastniki registriranih obratov za konzerviranje vodijo evidenco, v katero se za inšpekcijske namene vnašajo podatki o uporabljenih surovinah in dokončanih proizvodih za vsak dan, ko se njihove naprave uporabljajo za proizvodnjo konzerviranih zaščitenih proizvodov.

Konzervirano skušo, ki je bila pregledana in za katero je bilo ugotovljeno, da je v skladu s specifikacijo, certificira upravni odbor, ki podjetja oskrbi z ustreznimi oštevilčenimi nalepkami, ta proizvod pa se potem trži s potrdilom o poreklu in neindustrijski proizvodnji, s katero se ohranijo vse naravne značilnosti ribe.

4.5   Metoda pridobivanja: Za proizvodnjo konzerviranih filejev se ribe vrste Scomber japonicus obdelajo na naslednji način: ribam se odstranijo glava in drobovje, nato pa se z njih spereta kri in sluz. Ribe se prekuhajo v sveži soljeni vodi, pri čemer se natančno nadzorujeta vrednost pH in vsebnost klora v vodi. Ribe se nato ročno oderejo. To je zelo pomembna stopnja proizvodnega postopka, ker je z neuporabo kemikalij mogoče ohraniti naravne značilnosti ribe in zagotoviti proizvod visoke kakovosti. Odrti in izkoščeni fileji se položijo v kovinske ali steklene posode, sterilizirane s toplotno obdelavo, da se uničijo vsi mikroorganizmi. Kot je opisano, je za te postopke značilen neindustrijski pristop, ki se na tem območju proizvodnje tradicionalno uporablja in s katerim se ohranijo, kot je navedeno, vse naravne značilnosti ribe, ki se sicer izgubijo med odiranjem zaradi kemikalij, ki se uporabljajo v drugih industrijskih postopkih.

4.6   Povezava: Na jugu Španije se selivske vrste rib lovijo že tri tisoč let, odkar so Feničani in Tartežani začeli loviti tuna, fregatnega trupca in skušo z majhnimi mrežami, navadnimi zapornimi plavaricami ter običajnim trnkom in ribiško vrvico. Arabci so v obalne vode južne Andaluzije uvedli mreže za tuna. Danes so te mreže še vedno eden od glavnih virov, ki zadevno industrijo oskrbujejo s surovinami – ribami.

Poleg ribolova je treba omeniti tudi pomembnost predelovalne industrije za te selivske vrste, katere izvor sega v 1. stoletje našega štetja, ko je bil rimski imperij najmočnejši. Vse vrste tuna in skuše so se predelovale v obratih vzdolž celotne obale Andaluzije. Znane razvaline mesta Baelo Claudia v bližini vasi Bolonia (Tarifa), kjer so še danes vidni bazeni, so samo en primer. Na podlagi rimske industrije soli so zrasla velika mesta in 40 tovarn v zalivu Cádiz in vzdolž jugovzhodne obale je bilo znanih po svojih nasoljenih ribah ter po različnih ribjih omakah (garum, mauria in alex).

Konzerviranje ribjih proizvodov je v Andaluziji častitljiva tradicija, ki se je ohranila vse do danes. Andaluzijska industrija konzerviranja še vedno dosega visoko raven kakovosti, po kateri se razlikuje od industrij drugod ter ki izhaja iz povezave med predelanimi vrstami rib in fizičnim okoljem andaluzijske obale pa tudi družinskimi tradicijami podjetij za konzerviranje in tradicionalnimi neindustrijskimi metodami pridobivanja, ki si jih prizadeva ohraniti kljub industrijskim postopkom, ki so neizogibno cenejši, ker večinoma ne vključujejo ročnega dela, in pri katerih se uporabljajo kemična sredstva za delo, ki se v zadevnih podjetjih opravlja ročno, s čimer se ohranja tradicija, proizvod pa pridobi posebno naravno kakovost, po kateri se razlikuje od podobnih, vendar industrijskih proizvodov, in sicer zaradi gladke, čvrste in sočne teksture, prijetnega vonja in zelo značilnega okusa, to pa je tudi povezava med proizvodom in njegovim geografskim območjem.

Ribolov skuše vrste Scomber japonicus je na obalah Andaluzije tradicionalen in ta vrsta ribe se je vedno uporabljala v regionalni predelovalni industriji. V neindustrijskem sektorju za konzerviranje prevladujejo mala in srednje velika družinska podjetja, ki jih upravljajo ustanovitelji ali njihovi potomci, kar je omogočilo ohranitev tradicionalnih metod pridobivanja. Ta dolga tradicija v Andaluziji in uporaba neindustrijske proizvodnje, ki se je prenašala iz generacije v generacijo, zagotavljata usposobljeno delovno silo, katere obstoj ogrožajo omenjeni industrijski postopki.

Poleg tega so podjetja za konzerviranje v regijah Andaluzije, ki so najbolj odvisne od ribolova, in tam pomembno prispevajo k ohranjanju zaposlenosti, zlasti ker so neindustrijske metode delovno intenzivnejše. Industrializacija zato ogroža ta sektor, saj njegova ohranitev določa kakovost zadevnih proizvodov, vpliva pa tudi na to zelo pomembno socialno vprašanje.

4.7   Nadzorni organ:

Upravni odbor (Consejo Regulador de las Denominaciones Específicas „Caballa de Andalucía“ y „Melva de Andalucía“) je v skladu s standardom EN 45.011.

4.8   Označevanje: Besede „Caballa de Andalucía“ morajo biti zapisane na nalepkah, ki jih odobri upravni odbor. Nalepke so oštevilčene in jih izda upravni odbor.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.