5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/12

—

je prepričan, da trajni digitalni prepad povzroča socialno in gospodarsko izključenost ter da so enake možnosti na digitalnem področju družbena nujnost, ki obenem ponuja izjemno velik, do sedaj še ne docela izkoriščen gospodarski potencial. IKT je pomembno uporabljati kot nov „družbeni instrument“, ki ustvarja povezavo med strategijami IKT in socialno politiko Skupnosti;

—

poziva države članice k okrepitvi prizadevanj za e-vključenost/na tem področju in oblikovanju konkretnih programov z natančno določenim časovnim okvirom, ki jih bo mogoče oceniti. Poudarja pomen udeležbe lokalne in regionalne ravni pri nacionalnih pobudah in pobudah EU za e-vključevanje in meni, da morajo lokalne in regionalne oblasti pripraviti posebne načrte za spodbujanje informacijske družbe na lokalni ravni;

—

podpira prizadevanja za ozaveščanje javnosti, večjo izmenjavo izkušenj med zainteresiranimi stranmi in za zagotovitev aktivnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni, v katerega bodo vključeni sektor IKT, javne oblasti, ponudniki javnih in zasebnih storitev ter družbene organizacije, da se zagotovi čim večja učinkovitost;

—

poudarja ključno vlogo in odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju cenovno ugodnega dostopa do širokopasovnih povezav na področjih, kjer samo tržni mehanizmi ne zadoščajo, vodenju pilotnih projektov pri odpravljanju širokopasovne vrzeli in pri razvijanju novega pristopa, ki bo javne spletne storitve usmeril k državljanom;

—

poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja, ki je prilagojeno nenehnemu digitalnemu razvoju celotne družbe. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam, kot so starejši, gospodarsko neaktivni in manj izobraženi ter osebe, ki niso pridobile digitalnega znanja, potrebnega v poklicnem življenju;

—

poziva Komisijo, naj uporabi kazalnike regionalne razširjenosti in uporabe IKT, ki bodo zagotovili stalno pridobivanje podatkov, uporabnih in nujnih za sprejemanje ukrepov približevanja regij tako na gospodarskem in socialnem kot na tehnološkem področju.

Poročevalec

:

Andràs SZALAY (HU/ALDE), član občinskega sveta Veszprém

1.

se zavzema za spodbujanje in uresničevanje trajnostne socialne in ekonomske kohezije, zato pozdravlja sporočilo Komisije o evropski pobudi o e-vključenosti: biti del informacijske družbe, ki oživlja in spodbuja e-vključenost. Pomanjkanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) – prav tako pa tudi njihovo izvajanje, uporaba ter razvoj – povzroča vedno večji in vedno globlji digitalni prepad (spillover effect);

2.

odobrava jasno in jedrnato analizo, ki jo je razvila Komisija v svojem sporočilu, in predlagani strateški okvir ukrepov. OR pozdravlja željo po evropskem pristopu k temu vprašanju (1);

3.

se strinja z ugotovitvijo, da igra e-vključenost ključno vlogo pri uresničevanju ciljev pobude i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje (2), in s tem pri uresničevanju ciljev gospodarskega in socialnega razvoja lizbonske strategije;

4.

se strinja s stališčem, da so naložbe v IKT ključni instrument za regionalne in lokalne akterje in občine, saj prispevajo k reševanju težav glede enakih možnosti, s katerimi se srečujejo ti akterji na različnih področjih. Opozarja na potrebo po dejavnem vključevanju regij ter lokalnih in regionalnih skupnosti v oblikovanje strategij in programov, povezanih s pridobivanjem in uporabo sredstev Skupnosti, saj so zaradi delovanja na ravni, ki je državljanom najbližja, neposredno soočene z lokalnimi potrebami in lahko zaznajo nastajajoče potrebe;

5.

pozitivno ocenjuje dejstvo, da obravnavani dokument opredeljuje različna področja, na katerih lahko ukrepajo različni akterji, povezani z e-vključevanjem – individualni uporabniki, industrija IKT, ponudniki storitev, javne oblasti in NVO;

6.

opaža, da pobuda podpira priporočila iz prejšnjih mnenj OR glede praktičnih ukrepov za vzpostavitev informacijske družbe, ki temelji na pravičnosti, na primer v zvezi s staranjem v informacijski družbi (3), premoščanjem širokopasovne vrzeli in e-upravo (4), demografsko prihodnostjo Evrope (5), raziskavami IKT (6) in položajem invalidov (7);

7.

priznava, da glede na sedanje kazalnike uresničitev ciljev iz Rige do leta 2010 ni zanesljiva. Prizadevanja posameznih držav članic so neenotna in tudi sodelovanja je premalo, zato OR opozarja države članice, da je treba okrepiti prizadevanja in v prihodnjih letih pripraviti konkretne programe z natančno določenim časovnim okvirom, ki jih bo mogoče oceniti;

8.

meni, da je ključnega pomena vztrajati v udeležbi lokalnih in regionalnih ravni pri nacionalnih pobudah in pobudah EU za e-vključevanje. Informacijska družba, odprta za vse, bo namreč lahko nastala na podlagi najbolj inovativnih in najbolje usmerjenih ukrepov;

9.

meni, da je bistveno poudariti, da morajo lokalne in regionalne oblasti pripraviti posebne načrte za spodbujanje informacijske družbe in za razvoj e-znanj na lokalni ravni z vzpostavitvijo „lokalnih e-agend“;

10.

poziva Evropsko komisijo, da ga v celoti vključi v pobude, katerih cilj je revizija sprejete in izvajane strategije;

11.

želi biti pravočasno obveščen o rezultatih in sklepih vmesnega poročila o oceni izvajanja strategije i2010 ter izraziti svoje mnenje o tem vprašanju;

12.

pozdravlja kampanjo z naslovom„E-vključenost; bodite njen del“, ki jo Komisija načrtuje v letu 2008 in h kateri je OR pomembno prispeval s seminarjem o spodbujanju e-vključenosti na lokalni in regionalni ravni v EU, ki je potekal decembra 2007 v Lahtiju (Finska). OR želi sodelovati v tej kampanji v letu 2008 in si prizadevati za čim večjo udeležbo v javnem posvetovanju. V tem okviru poudarja svojo vlogo gonilne sile pri pripravi kampanj, strategij in lokalnih ter regionalnih programov;

13.

pozdravlja organizacijo ministrske konference o e-vključevanju konec leta 2008 in ob tej priložnosti tudi podelitev evropske nagrade za e-vključenost ter poudarja pripravljenost za sodelovanje pri organizaciji konference, vključno z izborom kandidatov za dobitnike te nagrade;

14.

izraža prepričanje, da trajni digitalni prepad ovira oblikovanje in ohranjanje socialne kohezije in blaginje ter povzroča socialno in gospodarsko izključenost. Pobuda i2010 bo prispevala k izboljšanju kakovosti življenja državljanov in k boljši družbi na splošno;

15.

se strinja, da so enake možnosti na digitalnem področju družbena nujnost, ki obenem ponuja izjemno velik, do sedaj še ne docela izkoriščen gospodarski potencial.

16.

predlaga, da Komisija nameni posebno pozornost gospodarsko manj razvitim regijam, da bi lahko izkoristile priložnosti za učinkovito približevanje, ki jih ponujajo IKT, in preprečile nevarnost izključenosti;

17.

potrjuje zavezanost dejavnemu vključevanju ciljev, povezanih z vključujočo informacijsko družbo, v regionalne razvojne načrte in igranju učinkovite vloge v mrežah v okviru pobude Regije za gospodarsko spremembo (8);

18.

se strinja z Evropsko komisijo, da morajo evropski strukturni skladi in skladi za razvoj podeželja zlasti v odmaknjenih in podeželskih regijah prispevati k izboljšanju širokopasovne infrastrukture ter k razvoju in uporabi elektronskih storitev. Tako se bodo zmanjšale razlike v razvoju mest in podeželja;

19.

meni, da je dostop do širokopasovnih povezav po dostopnih cenah v EU osnovni predpogoj za zagotavljanje kakovosti javnih storitev, spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti na ustreznih področjih in omogočanje širokega razvoja informacijske družbe in znanja;

20.

poudarja ključno vlogo in odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti pri vključevanju v zagotavljanje različnih storitev in možnosti za izobraževanje ter pri njihovem delovanju na ravni, ki je blizu državljanom. Prispevajo lahko k zagotavljanju cenovno ugodnega dostopa do širokopasovnih povezav na področjih, kjer samo tržni mehanizmi ne zadoščajo. Spodbujanje digitalne pismenosti ter zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja in raziskovalne dejavnosti na področju IKT so ukrepi lokalnih in regionalnih oblasti, ki lahko služijo kot primer e-uprave, usmerjene v uporabnike;

21.

poudarja, da je eden glavnih ciljev modernizacije evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013, da države članice, regije in mesta postanejo bolj privlačne s pomočjo dostopnosti in zagotavljanja kakovostnih storitev; meni, da razvoj storitev e-uprave podpira ta prizadevanja in pomaga širiti znanje s spodbujanjem raziskav in inovacijskih zmogljivosti;

22.

ponovno poudarja, da so IKT ključni dejavnik za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja na različnih področjih med lokalnimi, regionalnimi in evropskimi oblastmi ter temi oblastmi in evropskimi državljani.

23.

sklicujoč se na Amsterdamsko pogodbo, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti, poziva k dostopnim javnim spletnim stranem in poudarja, da je treba glede na sedanji položaj za dosego tega cilja še vedno veliko storiti. Odbor regij poudarja, da lahko regije in občine k reševanju teh težav prispevajo ne le z nabavo izdelkov in razvojem ter zagotavljanjem storitev, temveč tudi s spodbujanjem nastanka gospodarskega okolja, ki podjetjem omogoča boljše priložnosti za dostop do večjih trgov; pri tem je lahko potrebno, da lokalne in regionalne oblasti – tudi na gosto naseljenih območjih – vlagajo v izboljšanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij in infrastrukture;

24.

se strinja z Evropsko komisijo, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti vodilni akterji pri pilotnih projektih;

25.

se strinja s stališčem, da so za izvajanje ukrepov, določenih v akcijskem načrtu, potrebni novi programi razvoja praktičnih sposobnosti tudi za odgovorne za razvoj in upravljanje javnih storitev.

26.

meni, da so na področju digitalne pismenosti še vedno velike razlike, predvsem pri starejših, gospodarsko neaktivnih, manj izobraženih osebah in tistih, ki nimajo potrebnega digitalnega znanja, s katerim bi lahko v svojem poklicnem življenju v celoti razvili digitalne sposobnosti;

27.

pozdravlja napoved Komisije, da bo v letu 2008 izvedla pregled digitalne pismenosti in do konca leta 2008 zagotovila smernice za politiko digitalne pismenosti za ranljive skupine;

28.

poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja, ki je prilagojeno potrebam nenehnega digitalnega razvoja družbe v celoti, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah;

29.

se strinja s Komisijo, da imajo vse ravni oblasti veliko vlogo in odgovornost pri zagotavljanju digitalne pismenosti. Podpira tudi dejavno udeležbo in sodelovanje industrije ter družbenih organizacij pri uresničevanju zastavljenega cilja.

30.

se, glede na to, da so IKT izjemna priložnost za izboljšanje javnih storitev, strinja, da lahko razvoj in širjenje IKT zagotovi priložnost, da evropska mesta utrdijo svojo vlogo nosilcev razvoja, središč znanja in resničnih virov inovativnih storitev ter z njimi povezanih znanj;

31.

meni, da je za povezavo razvoja IKT z utrditvijo vloge evropskih mest predvsem nujno treba okrepiti vlogo lokalnih in regionalnih oblasti ter jim omogočiti izvajanje strategij za ohranitev in spodbujanje konkurenčnosti;

32.

poudarja pomen novega pristopa, ki bo javne spletne storitve usmeril k državljanom, in vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvijanju tega pristopa. To je še posebej pomembno za obrobne, najbolj oddaljene in podeželske regije ter za otoške skupnosti. Družbeno-gospodarske prednosti razvoja IKT so nujne za kohezijo in lahko ponudijo veliko dodano vrednost;

33.

ugotavlja, da lahko spodbujanje digitalnega vključevanja na lokalni in regionalni ravni izboljša kakovost življenja državljanov, okrepi udeležbo v lokalnih skupnostih, spodbuja konkurenčnost, ustanavljanje novih podjetij in razvoj boljših, učinkovitejših in bolj individualiziranih javnih in zasebnih storitev;

34.

poziva k okrepitvi in novi spodbudi za pravočasno preprečevanje, obravnavanje in reševanje težav z varnostjo omrežij in informacij, naloge, ki jo podpira Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA).

35.

glede na pričakovane demografske spremembe meni, da bi bilo zaželeno in potrebno ustvariti in razviti pogoje za telemedicino (9), kar bi prispevalo k izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev, spodbujanju samostojnega življenja starejših oseb, izboljšanju kakovosti njihovega življenja in okrepitvi njihove socialne vključenosti, da bo mogoče izkoristiti njihove vseživljenjske izkušnje in znanje. Poleg tega lahko večja uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij pripomore k izboljšanju zdravstvenih sistemov, ki temeljijo na obstoječih IKT, in k oblikovanju novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na teh tehnologijah, kar bi pripomoglo k izboljšanju ravni zdravja državljanov, lažjemu dostopu do javnih zdravstvenih storitev in trajnemu zmanjšanju stroškov socialnih storitev;

36.

ob upoštevanju tržnih interesov poudarja pomen oblikovanja in dostopnosti izdelkov in storitev, prilagojenih resničnim potrebam uporabnikov. Glede na to poziva k medsebojnemu približanju različnih zakonodajnih sistemov, z vidika tehnologij pa priporoča rešitve, ki so v skladu z glavnimi smernicami razvoja;

37.

priporoča, da se nameni večji pomen storitvam IKT za starejše osebe v pobudi Regije za gospodarsko spremembo;

38.

pozdravlja dejstvo, da raziskovalni programi (sedmi okvirni program, program za podporo politikam IKT) namenjajo pomembno mesto digitalnemu vključevanju kot načinu za ukrepanje na področju staranja in invalidnosti;

39.

ponovno opozarja, da je treba upoštevati jezikovno in kulturno raznolikost;

40.

opaža, da bi bilo treba evropsko pisno dediščino prenesti v elektronsko obliko, da se ohrani za prihodnje generacije. V to bi morali biti vključeni vsi jeziki, regije in države Evrope (10).

41.

posebej poudarja tesno strokovno sodelovanje in partnerstvo med zainteresiranimi stranmi;

42.

poudarja, da je treba dosledno in usklajeno odpraviti zakonodajne, tehnične in druge ovire pri uresničevanju digitalnega vključevanja, da se zagotovi njegova trajnost in čim večja učinkovitost;

43.

poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti ne le v fazo izvajanja, temveč tudi v pripravo strategije. Tako bo mogoče okrepiti odnose in komunikacijo med zainteresiranimi stranmi ter povečati učinkovitost programov;

44.

močno podpira pristop Evropske komisije k povečanju obsega in kakovosti raziskav IKT v Evropi. Poleg razvoja in raziskav je treba poudariti tudi mehanizme, ki spodbujajo prenos rezultatov raziskav v evropsko industrijo;

45.

pozdravlja dejstvo, da so bogata digitalna vsebina, interoperabilnost in varstvo izmenjave informacij prednostne teme v raziskovalnih programih;

46.

se strinja s stališčem Komisije, da je IKT pomembno uporabljati kot nov „družbeni instrument“. Zato bi bilo treba ustvariti povezavo med strategijami IKT in socialno politiko Skupnosti;

47.

poudarja, da je treba razviti temeljne ukrepe, ki so v skladu s horizontalnimi prednostnimi nalogami in upoštevajo enake možnosti za vse (na primer omogočiti neoviran dostop do vseh javnih spletnih strani ali vzpostaviti širokopasovno infrastrukturo). Za dosego tega je sodelovanje javnih oblasti ključnega pomena;

48.

priznava dodano vrednost, ki bi jo lahko prispevala evropska politika digitalnega vključevanja (usklajevanje, sodelovanje, forum, partnerstvo, financiranje). OR se strinja, da je treba na tem področju povečati preglednost in ozaveščanje glede družbene odgovornosti;

49.

podpira široko in stalno izmenjavo informacij in primerov dobre prakse ter izmenjavo izkušenj med zainteresiranimi stranmi, ozaveščanje javnosti in aktivno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni med sektorjem IKT, javnimi oblastmi, ponudniki javnih in zasebnih storitev in organizacijami končnih uporabnikov, da se zagotovi čim večja učinkovitost;

50.

meni tudi, da je pomembno ustvariti regionalno mrežo po vsej EU, s pomočjo katere bi se povečale in izboljšale možnosti za udeležbo v projektih sodelovanja.

51.

opozarja na trikratno prednost e-vključenosti, saj imajo od nje koristi tako sektor IKT kot uporabniki in družba v celoti;

52.

priporoča Komisiji, naj si prizadeva za oblikovanje in uporabo kazalnikov za primerjavo in ocenjevanje regionalne razširjenosti in uporabe IKT, kar ji bo omogočilo stalno pridobivanje koristnih podatkov, nujnih za sprejemanje ukrepov približevanja regij tako na gospodarskem in socialnem kot na tehnološkem področju.