5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/7

—

meni, da je strategija za najbolj oddaljene regije še vedno popolnoma aktualna in da jo je treba nadaljevati, nadgrajevati in posodabljati, saj še zdaleč ni bila zadovoljivo izvedena;

—

ugotavlja, da so vprašanja, ki jih Komisija opredeljuje kot izzive za prihodnost tako EU kot najbolj oddaljenih regij – podnebne spremembe, demografske spremembe in upravljanje migracijskih tokov ter pomorska politika in kmetijstvo – za Evropo in ves svet prednostne naloge izrednega pomena z občutnimi posledicami za posamezne regije EU;

—

vendar želi poudariti, da je strategija Skupnosti za najbolj oddaljene regije, ki jo je Komisija opredelila v sporočilu iz maja 2004, temeljila na celostnem in usklajenem pristopu, usmerjenem k vključitvi treh ciljev – izboljšanje notranje in zunanje dostopnosti, povečanje konkurenčnosti lokalne gospodarske strukture in krepitev vključevanja regij v bližnje geografsko okolje – v vse politike Skupnosti;

—

poziva Komisijo, naj upošteva posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij pri bližnjem pregledu stanja skupne kmetijske politike in morebitnih prihodnjih reformah, pri tem pa ohrani izjeme, ki za njih veljajo v zvezi z nevezanostjo in modulacijo, ter ustrezno raven finančne podpore za kmetijstvo na teh območjih;

—

poziva Komisijo, naj takoj sprejme ukrepe za izravnavo negativnih učinkov vključevanja letalskega prevoza v sistem za trgovanje s pravicami do emisij, da bi upoštevali poseben položaj najbolj oddaljenih regij.

Poročevalec

:

Paulino RIVERO BAUTE (ES/ALDE), predsednik avtonomne skupnosti Kanarski otoki

1.

Sedem najbolj oddaljenih regij – Azori, Kanarski otoki, Guadeloupe, Francoska Gvajana, Madeira, Martinik, Reunion – so polnopravne članice Evropske unije, hkrati pa je zanje značilen edinstven in poseben položaj, ki jih razlikuje od ostalih regij Skupnosti.

2.

Značilnost tega položaja je kombinacija številnih stalnih dejavnikov, zlasti velike oddaljenosti, majhnosti in gospodarske odvisnosti od maloštevilnih proizvodov, ki so razlog za izoliranost in ranljivost teh regij, kar priznava tudi člen 299(2) PES.

3.

To povzroča dodatne stroške in posebne težave, ki ovirajo proces rasti, konvergence in gospodarske trajnosti teh regij ter njihovo polno vključenost v dinamiko notranjega trga, kar omejuje možnosti njihovih prebivalcev in konkurenčnost njihovih podjetij.

4.

Najbolj oddaljene regije pa za Evropsko unijo pomenijo tudi prednosti. Zaradi svoje geografske lege lahko postanejo evropske strateške platforme, na katerih Evropska unija razvija vlogo, ki jo želi imeti v svetu.

5.

Te značilnosti v celoti upravičujejo posebno obravnavno teh regij pri izvajanju politik Skupnosti, ki omogoča upoštevanje njihovih posebnih potreb in razvoj njihovih zmogljivosti za endogeni razvoj.

6.

Zato je treba podpirati pozive najbolj oddaljenih regij in njihovih nacionalnih oblasti k utrditvi, nadgraditvi, poglobitvi in posodobitvi celostne in usklajene strategije za najbolj oddaljene regije, na podlagi katere bi lahko nastala prava politika Skupnosti za najbolj oddaljene regije.

7.

pozdravlja, da je Evropska komisija leta 1986 sprejela pobudo za vzpostavitev ustreznega okvira za izvajanje zakonodaje Skupnosti in skupnih politik v teh regijah na podlagi programov posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (POSEI);

8.

opozarja, da je sprejetje člena 299(2) Pogodbe, ki upošteva poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije, odgovor na številne konkretne cilje:

9.

ponovno izraža zadovoljstvo glede sprejetja poročila Evropske komisije z dne 14. marca 2000 o ukrepih za izvajanje člena 299(2) Pogodbe, ki naj bi zagotovilo „kvalitativen korak naprej“ v pristopu Skupnosti k najbolj oddaljenim regijam in pomenilo začetek odločilne nove faze opredeljevanja celostne in usklajene strategije za trajnostni razvoj najbolj oddaljenih regij;

10.

opozarja na sklepe Evropskega sveta z zasedanja junija 2002 v Sevilli, v katerih je poudaril, da je treba spodbujati uporabo člena 299(2) Pogodbe in oblikovati ustrezne predloge, ki bodo omogočili upoštevanje posebnih potreb najbolj oddaljenih regij v različnih politikah Skupnosti, zlasti prometni politiki, ter pri reformi nekaterih od teh politik, zlasti regionalne politike; spominja tudi na zavezo Komisije, da bo predložila novo poročilo o teh regijah, ki bo na podlagi celostnega in usklajenega pristopa prikazovalo njihove posebne značilnosti ter možnosti za upoštevanje njihovih posebnosti;

11.

zato ponovno izraža zadovoljstvo glede sprejetja sporočila Komisije z dne 26. maja 2004 o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije ter sporočila Komisije z dne 6. avgusta 2004 o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije: pregled in obeti. Odbor ugotavlja, da je v teh dokumentih priznan poseben položaj najbolj oddaljenih regij, kar v celoti upravičuje posebno obravnavo v različnih politikah Skupnosti, čeprav predlog Komisije samo delno in zato nezadovoljivo izpolnjuje mandat, ki ga je Komisiji podelil Evropski svet na zasedanju v Sevilli, ter potrebe, ki so jih izrazile regije in njihove države;

12.

zato pozdravlja, da je Komisija predstavila poročilo o napredku svoje strategije za najbolj oddaljene regije in obete za prihodnost te strategije v sporočilu z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (COM(2007) 507 konč.) in v priloženem delovnem dokumentu z oceno napredka strategije za najbolj oddaljene regije (SEC(2007) 1112);

13.

meni, da je ta strategija še vedno popolnoma aktualna in da jo je treba nadaljevati, nadgrajevati in posodabljati, saj še zdaleč ni bila zadovoljivo izvedena. Dokaz za to je priznanje posebnega položaja teh regij v členu 299 Lizbonske pogodbe, ki je bila pred kratkim sprejeta.

14.

je zadovoljen z novim sporočilom Komisije, v katerem Komisija potrjuje svojo zavzetost za najbolj oddaljene regije in potrebo po priznanju posebnega položaja teh regij, zaradi česar jim je treba tudi v prihodnje namenjati posebno pozornost;

15.

pozdravlja stališče Komisije, da je treba v različnih politikah Skupnosti upoštevati posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij, hkrati pa priznati dodano vrednost in možnosti, ki jih te regije nudijo EU v svetovnem okviru;

16.

ugotavlja, da je ocena ukrepov za izvajanje strategije 2004 pozitivna in da so bile ključne politike za razvoj najbolj oddaljenih regij na splošno zadovoljivo revidirane in na novo opredeljene;

17.

poudarja, da so ovire, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije, stalne in skupne vsem regijam ne glede na raven njihovih prihodkov, in da njihove težave niso pogojene le s prihodki, temveč s kompleksnim strukturnim položajem, ki močno vpliva na državljane teh regij in konkurenčnost njihovih industrij;

18.

pozdravlja željo Komisije, da razširi vse vidike strategije Skupnosti za te regije z izvajanjem dodatnih ukrepov ter da posodobi in dopolni to strategijo in jo tako prilagodi prihodnjim izzivom na svetovni ravni; hkrati Komisijo poziva, naj poskrbi za primerno skladnost, ko pripravlja predloge na tem področju;

19.

meni, da so kratkoročni predlogi Komisije za izboljšanje dostopnosti in konkurenčnosti najbolj oddaljenih regij na splošno precej ohlapni ali pa dajejo samo smernice za učinkovitejšo uporabo virov, ki so tem regijam že bili dodeljeni;

20.

ugotavlja, da so ti ukrepi z vidika regionalnega povezovanja bolj konkretni in zanimivejši, čeprav so nezadostni in jih je treba dopolniti z drugimi, ki bodo prispevali k resničnemu vključevanju najbolj oddaljenih regij v njihov geografski prostor;

21.

opozarja, da se najbolj oddaljene regije soočajo z dvojnim izzivom: vključevati se morajo tako na notranji trg kot v svoj neposreden geografski prostor. Njihova geostrateška lega nudi EU ogromen potencial in jih spreminja v ključne platforme, ki lahko EU služijo kot izhodišče za zunanje dejavnosti v teh delih sveta;

22.

pozdravlja začetek dela Komisije za izoblikovanje akcijskega načrta za razširjeno sosedstvo, ki ga je uvedla v sporočilu iz leta 2004. Vendar pa Odbor ugotavlja, da je treba nadaljevati prizadevanja, zlasti za zagotovitev boljše usklajenosti med ESRR in ERS, da bi v praksi dosegli cilj vključenosti najbolj oddaljenih regij v njihov geografski prostor;

23.

pozdravlja, da je Komisija najbolj oddaljene regije obveščala o poteku priprav za sporazume o gospodarskem partnerstvu med EU in državami AKP. Vendar pa Odbor ocenjuje, da ti sporazumi, glede na trenutno stanje pogajanj, najbolj oddaljene regije neposredno ogrožajo in da so priložnosti, ki jih nudijo, dolgoročne in negotove;

24.

obžaluje, da Komisija kljub svojim napovedim ne predlaga nobenih konkretnih ukrepov, ki bi MSP v najbolj oddaljenih regijah spodbujali k naložbam v tujini, čeprav bi to pripomoglo k boljši vključenosti teh regij v njihov geografski prostor;

25.

ugotavlja, da so vprašanja, ki jih Komisija opredeljuje kot izzive za prihodnost tako EU kot najbolj oddaljenih regij in o katerih je v svojem sporočilu sprožila razpravo – podnebne spremembe, demografske spremembe in upravljanje migracijskih tokov ter pomorska politika in kmetijstvo – za Evropo in ves svet prednostne naloge izrednega pomena z občutnimi posledicami za posamezne regije EU;

26.

poudarja, da so posledice za najbolj oddaljene regije, ki so zaradi svojih posebnih značilnosti še posebej občutljive in ranljive, lahko še večje;

27.

vendar želi poudariti, da je strategija Skupnosti za najbolj oddaljene regije, ki jo je Komisija opredelila v sporočilu iz maja 2004, temeljila na celostnem in usklajenem pristopu, usmerjenem k vključitvi treh ciljev – izboljšanje notranje in zunanje dostopnosti, povečanje konkurenčnosti lokalne gospodarske strukture in krepitev vključevanja regij v bližnje geografsko okolje – v vse politike Skupnosti;

28.

pozdravlja in se strinja z ugotovitvijo Komisije, da strateški pristop, ki se uporablja v okviru ukrepov Skupnosti za najbolj oddaljene regije, postaja vedno bolj medsektorski in da je prispevek vseh politik Skupnosti odločilnega pomena za razvoj teh regij in njihovega vključevanja v notranji trg;

29.

izrecno poudarja pomen in aktualnost treh navedenih strateških vidikov, ki še naprej ostajajo temeljni cilji strategije Skupnosti za najbolj oddaljene regije, in hkrati vztraja, da jih je treba upoštevati pri spremembah različnih politik Skupnosti in jih prilagajati gospodarskim razmeram;

30.

meni, je zaradi pojava teh novih izzivov in prednostnih nalog na evropski agendi ter ponovnega pregleda ključnih politik, kot je skupna kmetijska politika, treba oceniti učinke, ki bi jih ti izzivi in prednostne naloge lahko imeli na tri vidike strategije Skupnosti za najbolj oddaljene regije; na ta način bi lahko pripravili podrobno analizo, ki bi poseben položaj najbolj oddaljenih regij pomagala vključiti v splošno razpravo o vprašanju, kako bi se morala EU odzvati na te izzive;

31.

poudarja, da mora Komisija zgoraj navedeno metodo uporabiti za oceno učinkov, ki bi jih lahko imela ta štiri področja na tri vidike strategije, in obžaluje na primer dejstvo, da Komisija pri vprašanju, ki je za najbolj oddaljene regije tako temeljnega in odločilnega pomena, kot je letalski prevoz, ni dovolj upoštevala teh učinkov ter za te regije v svojem predlogu direktive o vključitvi letalske dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisij ni predlagala bolj specifičnega pristopa;

32.

meni, da lahko najbolj oddaljene regije precej prispevajo na teh štirih področjih, saj so zaradi njihovih posebnih značilnosti ta vprašanja zanje zelo pomembna;

33.

poudarja, da imajo najbolj oddaljene regije veliko pomorsko razsežnost, ki Evropski uniji ponuja edinstvene priložnosti na področjih, kot so inovacije, raziskave, okolje in biotska raznovrstnost;

34.

ponovno poudarja potrebo po celostnem pristopu k pojavu naraščanja preseljevanja, ki še posebej močno vpliva na najbolj oddaljene regije kot aktivne zunanje meje Evropske unije. V zvezi s tem želi Odbor poudariti sklepe konference o vlogi regij in mest pri upravljanju migracijskih tokov, ki je potekala 30. oktobra 2007 v kraju Adeje (Tenerife, Španija), in zlasti potrebo po večji vključenosti nacionalnih in evropskih oblasti pri upravljanju tega pojava, delitvi finančnega bremena in oceni učinka preseljevanja na ekonomsko in socialno kohezijo najbolj oddaljenih regij;

35.

je prepričan, da je krepitev dialoga in sodelovanja z državami izvora in tranzita odločilnega pomena za upravljanje migracijskih tokov; opozarja tudi, da imajo lokalne in regionalne oblasti najbolj oddaljenih regij pomembno vlogo pri spodbujanju tega sodelovanja, saj lahko delujejo kot platforme za sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami; v ta namen je treba uporabljati programe Evropske komisije. Odbor pozdravlja zlasti pilotno pobudo za skupno načrtovanje programov za teritorialno sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami;

36.

meni, da je treba proti vzrokom nezakonitega priseljevanja ukrepati z učinkovito politiko zakonitega priseljevanja, bojem proti sivi ekonomiji in reševanjem problema mladoletnih priseljencev brez spremstva pri izvoru s spodbujanjem izobraževanja in vključevanja na trg dela;

37.

se strinja s Komisijo glede potrebe po obravnavi velikih izzivov, ki jih predstavlja demografski pritisk v teh majhnih in razdrobljenih regijah, in poudarja, da je treba čim prej pripraviti študije, ki bodo proučevale posledice za načrtovanje rabe prostora, trg dela, potrebe izobraževanja in usposabljanja ter javne storitve v teh regijah, ter po potrebi predlagati primerne ukrepe;

38.

se strinja s Komisijo, da sta boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje njihovim posledicam velik izziv za najbolj oddaljene regije glede na njihov geografski položaj in ranljivost; posebni ukrepi, ki so na tem področju potrebni za preprečevanje negativnih posledic za dostopnost, gospodarstvo in prebivalstvo teh regij, morajo biti praktični in učinkoviti;

39.

se strinja s Komisijo, da je kmetijstvo ključni dejavnik gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah, ki so prikrajšane zaradi geografskih in podnebnih dejavnikov, zato meni, da je treba pripraviti strategijo za prihodnji razvoj kmetijstva v teh regijah, da se bodo lahko soočale z izzivi vedno večje konkurence na svetovni ravni;

40.

meni, da je politika ekonomske in socialne kohezije glavni instrument, na katerem temelji strategija Skupnosti za najbolj oddaljene regije, zato je še posebej pomembno oceniti, ali vprašanja, odprta za razpravo, lahko vplivajo na ekonomsko in socialno kohezijo v teh regijah;

41.

meni, da bi rezultati te ocene lahko koristno prispevali k pregledu kohezijske politike Skupnosti za obdobje po letu 2013. Prav tako bi lahko prispevali k zeleni knjigi o ozemeljski koheziji, ki jo Komisija namerava sprejeti v letu 2008;

42.

zato meni, da se nova faza razvoja strategije Skupnosti za najbolj oddaljene regije, ki jo bo Komisija začela po končanem procesu posvetovanja, ne sme omejiti na vprašanja, odprta za razpravo, temveč jih mora vključiti v strategijo, da jo bo mogoče nadalje razvijati, obogatiti in posodabljati;

43.

meni, da bi moralo partnerstvo med najbolj oddaljenimi regijami, njihovimi državami in Evropsko komisijo še naprej igrati ključno vlogo pri razvoju dolgoročne strategije Skupnosti za te regije;

44.

je prepričan, da najbolj oddaljene regije še vedno potrebujejo podporo vseh politik Skupnosti, da bodo lahko postale bolj konkurenčne in nadaljevale proces zbliževanja v smislu gospodarskega razvoja in enakih možnosti za svoje prebivalce v primerjavi s prebivalci drugih regij Evrope;

45.

končno želi izraziti svojo podporo Evropskemu svetu, ki naj bi na najvišji ravni ponovno potrdil in obnovil politično zavezanost najbolj oddaljenim regijam in poudaril potrebo po hitrem napredku strategije Skupnosti za te regije.

46.

poziva Komisijo k nadaljevanju poglabljanja strategije za najbolj oddaljene regije iz leta 2004 z izvajanjem ukrepov, ki jih je napovedala v svojem sporočilu, in s spodbujanjem k večji usklajenosti in tesnejšemu sodelovanju med različnimi politikami Skupnosti, da bo ta strategija v novi fazi dejansko celostna in usklajena;

47.

poziva Komisijo, naj opravi vmesni pregled, ki bo pripomogel k ovrednotenju na eni strani učinka strategije na gospodarski razvoj najbolj oddaljenih regij, ki so opustile cilj konvergence, in na drugi strani učinka evropskih skladov na proces realne konvergence drugih najbolj oddaljenih regij;

48.

poziva Komisijo, naj po oceni učinka reform POSEI, načrtovani v letu 2009, predlaga ustrezne ukrepe za zagotavljanje primerne podpore tradicionalnim gospodarskim panogam v najbolj oddaljenih regijah, ki so življenjsko pomembne za njihovo gospodarstvo;

49.

poziva Komisijo, naj upošteva posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij pri bližnjem pregledu stanja skupne kmetijske politike in morebitnih prihodnjih reformah, pri tem pa ohrani izjeme, ki za njih veljajo v zvezi z nevezanostjo in modulacijo, ter ustrezno raven finančne podpore za kmetijstvo na teh območjih;

50.

poziva Komisijo, naj zagotovi večjo zaščito kmetijskih izdelkov iz najbolj oddaljenih regij pred velikimi grožnjami postopne liberalizacije uvoza v EU s sprejetjem ukrepov za preprečitev destabilizacije kmetijstva na teh območjih zaradi vse večjega odpiranja skupnega trga;

51.

poziva Komisijo, da v prihodnjih programskih obdobjih pripravi posebne ukrepe za razvoj podeželja v najbolj oddaljenih regijah in zagotovi ustrezna sredstva za te ukrepe;

52.

poziva Komisijo, da pri sedanjih pobudah v zvezi s štirimi vprašanji, ki jih sporočilo odpira za razpravo, nemudoma upošteva posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij;

53.

opozarja, da ima Evropska unija zaradi najbolj oddaljenih regij svetovno pomorsko razsežnost in da so te regije hkrati tudi pravi naravni laboratoriji za znanstveno raziskovanje morja. Zato je treba v teh regijah čim prej izvesti prednostne ukrepe za varovanje in razvoj tega potenciala;

54.

poziva Komisijo, naj takoj sprejme ukrepe za izravnavo negativnih učinkov vključevanja letalskega prevoza v sistem za trgovanje s pravicami do emisij, da bi upoštevali poseben položaj najbolj oddaljenih regij;

55.

izrecno poudarja, da so najbolj oddaljene regije pri povezavah z zunanjim svetom in med posameznimi otoki popolnoma odvisne od letalskega prevoza, saj nimajo drugih možnosti, in da je skupna količina emisij CO2 na progah, ki oskrbujejo najbolj oddaljene regije, v primerjavi s skupno količino emisij EU zanemarljiva;

56.

poziva Komisijo, da vprašanja demografskih sprememb in upravljanja migracijskih tokov obravnava ločeno. Odbor želi pojasniti, da sta to dve različni in zapleteni problematiki, ki ju najmočneje občutijo najbolj oddaljene regije, zato je vsaki posebej treba nameniti največjo možno pozornost;

57.

opozarja, da je za ublažitev tragične usode mladoletnih priseljencev brez spremstva, ki prispejo v te regije, potreben nujen in poseben pristop, zato poziva nacionalne in evropske organe oblasti, da prevzamejo odgovornost za reševanje tega problema in razporeditev s tem povezanih finančnih obremenitev;

58.

poziva Komisijo, da opravi oceno učinka štirih navedenih vprašanj, zajetih v razpravi o treh vidikih strategije Skupnosti za najbolj oddaljene regije;

59.

poziva Komisijo, da oceni, ali bi ta štiri vprašanja lahko vplivala na ekonomsko in socialno kohezijo najbolj oddaljenih regij, ob tem pa se mora zavedati, da je politika ekonomske in socialne kohezije glavni instrument, na katerem temelji strategija Skupnosti za najbolj oddaljene regije.