20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 74/1

(1)

Svet je 4. marca 2008 proučil posodobljeno različico programa Avstrije za stabilnost, ki zajema obdobje 2007–2010.

(2)

Avstrija je imela v zadnjih nekaj letih močno gospodarsko rast, ki je bila v povprečju višja kot v drugih državah euroobmočja. Ker je zasebna potrošnja stagnirala, so k rasti najbolj prispevali neto izvoz in naložbe. Vztrajanje pri zmerni rasti plač je pripomoglo k ohranjanju stabilnosti cen in povečanju zunanje konkurenčnosti.

Dogajanje na avstrijskem trgu dela je bilo pozitivno, saj je bila stopnja brezposelnosti ena od najnižjih v EU, splošna stopnja zaposlenosti pa je bila višja od 70 %, kar je cilj lizbonske strategije. Vendar pa je stopnja zaposlenosti starejših delavcev še vedno precej pod povprečjem EU. Javni dolg je presegel 60 % BDP, splošni javnofinančni primanjkljaj pa se je od leta 2005 zmanjševal, vendar je bila vzpostavitev uravnoteženega proračuna večkrat odložena. Trajna konsolidacija javnih financ bo odvisna tudi od revizije fiskalnih razmerij med različnimi upravnimi ravnmi, saj so sedanji preveč zapleteni in premalo pregledni.

(3)

Po makroekonomskem scenariju, na katerem temelji program, naj bi se realna rast BDP zmanjšala s 3,4 % v letu 2007 na povprečno 2,5 % v ostalem programskem obdobju. Po podatkih, ki so na voljo (2), se zdi, da ta scenarij temelji na verodostojnih predpostavkah o rasti. Glede na nedavna gibanja cen hrane in nafte bi bila lahko inflacija nekoliko višja od napovedane v programu, vendar bi moralo nadaljnja zmernost pri rasti plač prispevati k ohranitvi visoke stopnje konkurenčnosti.

(4)

Javnofinančni primanjkljaj je bil v najnovejši različici programa za stabilnost za leto 2007 ocenjen na 0,7 % BDP, ciljni primanjkljaj v predhodni različici programa pa je bil 0,9 % BDP. Rezultat je bil boljši od zastavljenega cilja predvsem zaradi nepričakovano ugodnega konjunkturnega gibanja in s tem povezanega presežka v proračunskih prihodkih, ki so nekoliko izravnali rast odhodkov, ki je bila višja od načrtovane. Presežek je bil ustvarjen zlasti s prihodki od davka iz plač, davka od dohodka pravnih oseb ter davka na kapitalski donos, ki so bili višji od načrtovanih. Svet ugotavlja, da bi se lahko štelo, da je bilo izvrševanje proračuna leta 2007 v celoti na splošno skladno tudi s smernicami za proračunske politike, ki jih je aprila 2007 pripravila Evroskupina.

(5)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je do leta 2010 doseči srednjeročni cilj, tj. strukturno uravnotežen proračun (tj. ciklično prilagojen proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov). Načrtuje se, da se bo nominalni javnofinančni saldo spremenil iz primanjkljaja v višini 0,7 % BDP leta 2007 v presežek v višini 0,4 % BDP leta 2010, prilagoditev pa bo izvedena predvsem na koncu programskega obdobja. Primarni presežek naj bi se v tem obdobju zvišal nekoliko manj, in sicer za 0,9 odstotne točke BDP. Strukturni primanjkljaj, izračunan po skupni metodologiji, se bo v obdobju 2007–2010 zmanjšal za okoli 1 odstotno točko BDP (3). Konsolidacija temelji pretežno na zmanjšanju odhodkov, h kateremu največ prispevajo zajezitev socialnih odhodkov in dohodki zaradi upravnih reform. V primerjavi s predhodnim programom, v katerem se je predvidevalo, da bo srednjeročni cilj skoraj dosežen leta 2009, se v novi posodobljeni različici programa kljub ugodni rasti v letu 2007 prilagoditev načrtuje malo pozneje. Bruto javni dolg, leta 2007 ocenjen na malo manj kot 60 % BDP, kar je referenčna vrednost iz pogodbe, naj bi se v programskem obdobju še zmanjšal, in sicer za 4,5 odstotne točke.

(6)

Tveganje za proračunske napovedi v letu 2008 v programu se zdi precej uravnoteženo, toda v letih 2009 in 2010 bi bil proračunski rezultat kljub verodostojnim makroekonomskim predpostavkam lahko slabši od napovedanega. Program zlasti ne vsebuje dovolj podatkov o ukrepih, ki so potrebni za znatno omejitev odhodkov, načrtovano v zadnjih dveh letih programa, čeprav bi moral prihranek pri dajatvah za brezposelnost in pokojninah, ki je posledica pokojninske reforme iz leta 2004, prispevati k zmanjšanju deleža odhodkov. Prav tako ni jasno, kako je v okviru ciljnih odhodkov v programskem obdobju mogoča načrtovana dodatna poraba za izobraževanje, raziskave in razvoj ter infrastrukturo, medtem ko pričakovano povečanje učinkovitosti v javni upravi ostaja negotovo.

V programu je napovedano tudi znižanje davkov v letu 2010, vendar brez razlage, kako naj bi se financiralo. Tveganje za predvideni razvoj deleža dolga se na splošno zdi uravnoteženo, saj na eni strani primanjkljaji, ki bodo morda višji od načrtovanih, ogrožajo uresničevanje poteka prilagoditve, predstavljene v programu, na drugi strani pa bo morda nominalni BDP višji, kot je bilo predvideno.

(7)

Glede na to oceno tveganja je mogoče, da proračunska usmeritev v programu ne bo zadostna, da bi do leta 2010 zagotovili uresničitev srednjeročnega cilja iz programa. Vendar bo v celotnem programskem obdobju dovolj varnostne rezerve, da se ob običajnih makroekonomskih nihanjih prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP. V letu 2008 hitrost prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa ni zadostna in jo je treba znatno povečati, da bo skladna s paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora biti letno izboljšanje strukturnega salda višje od 0,5 % BDP v času konjunkture. Svet ugotavlja tudi, da hitrost prilagoditve za leto 2008 prav tako ni v skladu z usmeritvami proračunskih politik, ki jih je aprila 2007 sprejela Euroskupina. Po letu 2008 bi morala biti načrtovana prilagoditev podprta s posebnimi ukrepi za znižanje odhodkov.

(8)

Zdi se, da Avstrija ni izpostavljena velikemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ. Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je nižji od povprečja EU, pri čemer naj bi se delež odhodkov za pokojnine v BDP dolgoročno zmanjšal. V programu ocenjeno proračunsko stanje v letu 2007, ki je boljše od izhodiščnega stanja iz predhodnega programa, prispeva k zmanjševanju napovedanega dolgoročnega proračunskega vpliva staranja prebivalstva. Ohranjanje visokih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju, kakor je načrtovano v programu, bi nadalje prispevalo k zmanjševanju tveganja za vzdržnost javnih financ.

(9)

Program za stabilnost je v celoti skladen s poročilom o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2007. Z usmeritvijo na ukrepe, ki imajo neposreden proračunski vpliv, je v programu za stabilnost in poročilu o izvajanju predvidena preusmeritev porabe na kategorije, ki povečujejo rast, kot so raziskave in razvoj, infrastruktura in izobraževanje. Poročilo o izvajanju prav tako vsebuje podatke o reformah javne uprave, sistema zdravstvenega varstva ter o uvedbi novega srednjeročnega proračunskega okvira, ki so ključni elementi proračunske konsolidacije iz programa za stabilnost.

(10)

Proračunska strategija v programu je samo delno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik posameznih držav, vključenimi v integrirane smernice, in s smernicami za države članice euroobmočja na področju proračunskih politik, pripravljenimi v okviru lizbonske strategije, saj se strukturno izboljšanje za dosego srednjeročnega cilja ne zdi zadostno.

(11)

Kar zadeva zahteve po podatkih, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov (4).