29.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 287/12

A.

To obvestilo se izda na podlagi pravil Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“) in Sporazuma med državami EFTE o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“).

B.

Evropska komisija (v nadaljevanju „Komisija“) je izdala obvestilo z naslovom „Obvestilo Komisije o obravnavi pritožb s strani Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ES“ (1). Navedeni nezavezujoči akt vsebuje načela in pravila, po katerih se Komisija ravna na področju konkurence. Prav tako razlaga, kako namerava Komisija obravnavati pritožbe.

C.

Nadzorni organ EFTE meni, da zgoraj navedeni akt velja za EGP. Nadzorni organ EFTE sprejema to obvestilo skladno s pristojnostmi iz člena 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence in zagotovila enotna uporaba pravil konkurence EGP po vsem Evropskem gospodarskem prostoru. Nadzorni organ namerava pri uporabi ustreznih pravil EGP za posamezne zadeve upoštevati načela in pravila, določena v tem obvestilu (2).

D.

Namen tega obvestila je zlasti pojasniti, kako namerava Nadzorni organ EFTE obravnavati pritožbe glede domnevnih kršitev členov 53 in 54 Sporazuma EGP.

E.

To obvestilo se uporablja za primere, v katerih je Nadzorni organ pristojni nadzorni organ na podlagi člena 56 Sporazuma EGP.

1.

Poglavje II dela I Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu „Poglavje II“) (3) vzpostavlja sistem, v katerem Nadzorni organ EFTE in organi, pristojni za konkurenco v državah EFTE, lahko uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP. Poglavje II zlasti priznava dopolnilne funkcije Nadzornega organa in organov, pristojnih za konkurenco v državah EFTE, ki delujejo kot organi izvrševanja, ter sodišč držav EFTE, ki odločajo v zasebnih tožbah z namenom zaščite pravic posameznikov iz členov 53 in 54.

2.

V skladu s poglavjem II lahko organi izvrševanja osredotočajo svoje ukrepanje na preiskavo hujših kršitev členov 53 in 54, ki jih je pogosto težko odkriti. Pri svojih dejavnostih izvrševanja si pomagajo z informacijami, ki jih zagotovijo podjetja in potrošniki na trgu.

3.

Nadzorni organ EFTE zato želi spodbuditi državljane in podjetja, da se obrnejo na organe izvrševanja in jih obvestijo o domnevnih kršitvah pravil konkurence. Na ravni Nadzornega organa se to lahko stori na dva načina; eden izmed njiju je vložitev pritožbe na podlagi člena 7(2) poglavja II. V skladu s členi 5 do 9 poglavja III dela I Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu „Poglavje III“) (4) morajo take pritožbe izpolnjevati nekatere pogoje

4.

Drugi način je predložitev tržnih informacij, za katere ni treba, da ustrezajo zahtevam v zvezi s pritožbami iz člena 7(2) poglavja II. Takšne informacije o domnevnih kršitvah členov 53 in 54 so lahko izhodišče za preiskavo s strani Nadzornega organa EFTE (5). Informacije o domnevnih kršitvah se lahko posredujejo na naslov:

5.

Brez poseganja v razlago poglavij II in III s strani Sodišča EFTE je namen tega obvestila dati usmeritve državljanom in podjetjem, ki zahtevajo popravo krivice zaradi domnevnih kršitev pravil konkurence. Obvestilo sestoji iz dveh glavnih delov:

6.

To obvestilo ne obravnava:

7.

Odvisno od narave zadeve lahko tožnik oziroma pritožnik bodisi vloži tožbo na nacionalnem sodišču ali vloži pritožbo pri organu, pristojnem za konkurenco v državi EFTE, ki deluje kot organ izvrševanja. Namen tega poglavja Obvestila je morebitnim tožnikom oziroma pritožnikom omogočiti osveščeno izbiro, ko se odločajo, ali naj se obrnejo na Nadzorni organ EFTE, na enega od organov, pristojnih za konkurenco v državah EFTE, ali na nacionalno sodišče.

8.

Medtem ko je dolžnost nacionalnih sodišč, da ščitijo pravice posameznikov in so torej zavezana odločanju v zadevah, ki so jim predložene, organi izvrševanja ne morejo preiskati vseh pritožb, temveč morajo pri svoji obravnavi zadev določiti prednostne naloge. Nadzorni organ EFTE, ki mu je s členom 55(1) Sporazuma EGP zaupana naloga zagotavljanja uporabe načel iz členov 53 in 54 Sporazuma EGP, je odgovoren za določanje in izvajanje usmeritev konkurenčne politike EGP (7). V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti lahko Komisija za učinkovito opravljanje svojih nalog dodeli različne stopnje prednosti pritožbam, ki so pri njej vložene v skladu s členoma 81 ali 82 Pogodbe ES (8). Nadzorni organ meni, da podobno načelo velja za Nadzorni organ v okviru Sporazuma EGP.

9.

Poglavje II pooblašča sodišča držav EFTE in organe, pristojne za konkurenco v državah EFTE, da ob Nadzornem organu EFTE v celoti uporabljajo člena 53 in 54 Sporazuma EGP. Eden glavnih ciljev poglavja II je, da se doseže učinkovita udeležba sodišč držav EFTE in organov, pristojnih za konkurenco v državah EFTE, v izvajanju členov 53 in 54 (9).

10.

Poleg tega člen 3 poglavja II določa, da morajo sodišča držav EFTE in organi, pristojni za konkurenco v državah EFTE, uporabljati člena 53 in 54 Sporazuma EGP v vseh primerih sporazumov ali ravnanj, ki bi lahko vplivali na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP in za katere uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci. Dodatno člena 11 in 15 poglavja II uvajata številne mehanizme, na podlagi katerih sodišča držav EFTE in organi, pristojni za konkurenco v državah EFTE, sodelujejo z Nadzornim organom EFTE pri izvajanju členov 53 in 54.

11.

V tem novem zakonodajnem okviru namerava Nadzorni organ EFTE preusmeriti svoje vire za izvrševanje v skladu z naslednjim:

12.

Sodišči Skupnosti dosledno zastopata stališče, da so nacionalna sodišča dolžna ščititi pravice posameznikov, ki neposredno izvirajo iz členov 81(1) in 82 Pogodbe ES (11). Iz člena 7 Sporazuma EGP in Protokola 35 k Sporazumu EGP izhaja, da zakonodaja EGP ne vključuje prenosa zakonodajnih pooblastil. Zato zakonodaja EGP ne zahteva možnosti, da se posamezniki in gospodarski subjekti pred nacionalnimi sodišči lahko neposredno sklicujejo na neuveljavljena pravila EGP (12). Vendar pa so države EFTE v skladu s Protokolom 35 dolžne zagotoviti, po potrebi s posebno zakonsko določbo, da v primeru navzkrižja med uveljavljenimi pravili EGP in drugimi zakonskimi določbami prevladajo uveljavljena pravila EGP. Po mnenju Sodišča EFTE je v sami naravi take določbe, da morajo imeti posamezniki in gospodarski subjekti v primeru navzkrižja med uveljavljenimi pravili EGP in nacionalnimi zakonskimi določbami pravico na nacionalni ravni uveljavljati vse pravice, ki bi lahko izhajale iz določb Sporazuma EGP, ki so ali so postale del zadevnega nacionalnega pravnega reda, če so brezpogojne in dovolj natančne (13).

13.

Nacionalna sodišča lahko odločajo o ničnosti ali veljavnosti pogodb in samo nacionalna sodišča lahko posameznikom priznajo odškodnino v primeru kršitve členov 53 in 54 Sporazuma EGP. Da se zagotovi polna učinkovitost pravil konkurence EGP mora vsak posameznik imeti možnost zahtevati odškodnino za škodo, ki mu je bila povzročena s pogodbo ali ravnanjem, ki omejuje ali izkrivlja konkurenco. Takšne odškodninske tožbe na nacionalnih sodiščih lahko pomembno prispevajo k ohranjanju učinkovite konkurence na ozemlju, ki ga zajema sporazum EGP, saj podjetja odvračajo od sklepanja ali uporabe omejevalnih sporazumov ali ravnanj (14).

14.

Poglavje II izrecno upošteva dejstvo, da imajo nacionalna sodišča bistveno vlogo pri uporabi pravil konkurence EGP (15). S tem, ko razširja pooblastila za uporabo člena 53(3) na nacionalna sodišča, podjetjem ne dopušča več možnosti, da bi s priglasitvijo Nadzornemu organu EFTE zavlačevala postopke pred nacionalnim sodiščem, in tako odpravlja oviro za zasebne tožbe, ki je obstajala v okviru prejšnjih pravil.

15.

Brez poseganja v pravico ali obveznost nacionalnih sodišč, da Sodišče EFTE zaprosijo za svetovalno mnenje v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, člen 15(1) poglavja II izrecno določa, da lahko nacionalna sodišča zaprosijo Nadzorni organ EFTE za mnenje ali informacije. Namen te določbe je olajšati nacionalnim sodiščem uporabo členov 53 in 54 (16).

16.

Tožba na nacionalnih sodiščih ima za tožnike naslednje prednosti:

17.

Dejstvo, da ima pritožnik možnost zagotoviti zaščito svojih pravic s tožbo na nacionalnem sodišču, je pomemben element, ki ga Nadzorni organ EFTE lahko upošteva, ko proučuje, ali interes v okviru Sporazuma EGP upravičuje preiskavo pritožbe (20).

18.

Nadzorni organ EFTE zastopa stališče, da novi sistem izvrševanja, vzpostavljen s poglavjem II, ponuja več možnosti pritožnikom, da poiščejo in dosežejo učinkovito popravo krivice pred nacionalnimi sodišči.

19.

Poglavje II vzpostavlja sistem, v katerem so Nadzorni organ EFTE in tudi organi, pristojni za konkurenco v državah EFTE, pooblaščeni za uporabo členov 53 in 54 v celoti (člen 5). Decentralizirano izvrševanje s strani organov, pristojnih za konkurenco v državah EFTE, se nadalje spodbuja z možnostjo za izmenjavo informacij (člen 12) in medsebojno pomoč pri preiskavah (člen 22).

20.

Poglavje II ne ureja delitve dela med Nadzornim organom EFTE in organi, pristojnimi za konkurenco v državah EFTE, temveč to prepušča mreži EFTE za konkurenco, v okviru katere sodelujejo Nadzorni organ in organi, pristojni za konkurenco v državah EFTE. Poglavje II si prizadeva za zagotovitev učinkovitega izvajanja členov 53 in 54 na podlagi prožne delitve dela med organi izvrševanja EFTE.

21.

Usmeritve glede delitve dela med Nadzornim organom EFTE in organi, pristojnimi za konkurenco v državah EFTE, so določene v posebnem obvestilu (21). Napotki iz navedenega obvestila, ki zadeva razmerja med organi izvrševanja EFTE, so koristni za pritožnike, saj slednjim omogočajo, da pritožbo naslovijo na organ, ki bo najverjetneje primeren za obravnavo njihove zadeve.

22.

Obvestilo o sodelovanju v okviru mreže organov EFTE, pristojnih za konkurenco, zlasti določa (22):

„Organ se šteje kot primeren za obravnavo zadeve, če so izpolnjeni trije kumulativni pogoji:

Iz zgornjih meril izhaja, da mora med kršitvijo in ozemljem države EFTE obstajati dejanska povezava, da se organ, pristojen za konkurenco v zadevni državi EFTE, lahko šteje kot primeren za prevzem zadeve. Pričakovati je, da bodo v večini primerov organi iz tistih držav EFTE, kjer je kršitev znatno vplivala na konkurenco, primerni, pod pogojem, da so bodisi s posamičnim ali vzporednim ukrepanjem zmožni učinkovito odpraviti kršitev, razen v primeru, da je Nadzorni organ EFTE primernejši za obravnavo zadeve (glej spodaj (…)).

Iz tega sledi, da bo en sam NOK navadno primeren za obravnavo sporazumov ali ravnanj, ki znatno vplivajo na konkurenco predvsem na njegovem ozemlju. (…)

Nadalje je ukrepanje enega samega NOK prav tako lahko primerno, kadar tako ukrepanje zadostuje za odpravo kršitve v celoti, četudi se lahko več kakor en NOK štejejo kot primerni za obravnavo zadeve.

Vzporedno ukrepanje več NOK je lahko primerno, kadar sporazum ali ravnanje bistveno vpliva na konkurenco predvsem na njihovih ozemljih in ukrepanje enega samega NOK ne bi zadostovalo za odpravo kršitve v celoti in/ali ustrezno sankcioniranje slednje. (…)

Organa, ki obravnavata zadevo v okviru vzporednega ukrepanja, si bosta prizadevala v največji možni meri uskladiti svoje delovanje. V ta namen se jima lahko zdi koristno določiti enega izmed njiju kot vodilni organ in temu organu dodeliti naloge, kot je na primer usklajevanje preiskovalnih ukrepov, medtem ko je vsak od organov še naprej odgovoren za izvajanje svojih postopkov.

Nadzorni organ EFTE je prav tako primeren za obravnavo zadeve, kadar en ali več sporazumov ali ravnanj, vključno z mrežami podobnih sporazumov ali ravnanj, vplivajo na konkurenco v dveh ali več državah EFTE (čezmejni trgi, ki obsegajo dve ali več držav EFTE ali več nacionalnih trgov).

Poleg tega je Nadzorni organ EFTE zlasti primeren za obravnavo zadeve, kadar je ta v tesni povezavi z drugimi določbami EGP, ki jih Nadzorni organ lahko izključno ali učinkoviteje uporablja, ali če interes EGP zahteva sprejetje odločbe Nadzornega organa z namenom nadaljnjega razvoja konkurenčne politike EGP v primeru, da se na področju konkurence pojavijo nova vprašanja, ali za zagotovitev učinkovitega izvajanja.“

23.

V okviru mreže EFTE za konkurenco se informacije o zadevah, ki se preiskujejo na podlagi pritožbe, dajo na voljo drugim članom mreže pred začetkom prvega uradnega preiskovalnega dejanja ali nemudoma po njem (23). Kadar je ista pritožba vložena pri več organih ali kadar zadeva ni vložena pri primernem organu, si člani mreže prizadevajo v okvirnem obdobju dveh mesecev določiti organ ali organe, ki bo(do) odgovoren(-ni) za zadevo.

24.

Sami pritožniki lahko pomembno prispevajo k temu, da ne bo potreben prenos zadeve, ki izvira iz njihove pritožbe, s tem, da pri odločanju, kje bodo vložili pritožbo, upoštevajo usmeritve glede delitve dela znotraj mreže, ki so določene v tem poglavju. Če se zadeva kljub temu prenese znotraj mreže, vpleteni organi, pristojni za konkurenco, o tem čimprej obvestijo zadevna podjetja in pritožnika(-e) (24).

25.

Nadzorni organ EFTE lahko v skladu s členom 13 poglavja II zavrže pritožbo z utemeljitvijo, da organ, pristojen za konkurenco v državi EFTE, obravnava ali je že obravnaval zadevo. V tem primeru mora Nadzorni organ v skladu s členom 9 poglavja III pritožnika nemudoma obvestiti, kateri nacionalni organ, pristojen za konkurenco, obravnava ali je obravnaval zadevo.

26.

V skladu s členom 7(2) poglavja II imajo fizične ali pravne osebe, ki lahko izkažejo pravni interes (25), pravico vložiti pritožbo, s katero Nadzorni organ EFTE pozovejo, da ugotovi kršitev členov 53 in 54 EGP in zahteva, da se kršitev konča v skladu s členom 7(1) poglavja II. Pričujoči del tega obvestila pojasnjuje pogoje, ki veljajo za pritožbe na podlagi člena 7(2) poglavja II, presojo takih pritožb in postopek, ki ga vodi Nadzorni organ.

27.

Za razliko od civilnih sodišč, katerih naloga je ščititi individualne pravice posameznikov, je Nadzorni organ EFTE upraven organ, ki mora delovati v javnem interesu. Značilnost, ki je neločljivo povezana z nalogo Nadzornega organa kot organom izvrševanja, je, da ima pravico do proste presoje pri določanju prednostnih nalog v svoji dejavnosti izvrševanja (26).

28.

Nadzorni organ EFTE lahko pritožbam, ki so mu predložene, dodeli različne stopnje prednosti in se lahko pri določanju stopnje prednosti za posamezno zadevo sklicuje na interes v okviru Sporazuma EGP (27). Nadzorni organ lahko zavrže pritožbo, kadar meni, da interes v okviru Sporazuma EGP v zadevi ne zadostuje, da bi se upravičila nadaljnja preiskava. Kadar Nadzorni organ pritožbo zavrže, je pritožnik upravičen do odločbe Nadzornega organa (28) brez poseganja v člen 7(3) poglavja III.

29.

Pritožba v skladu s členom 7(2) poglavja II se lahko vloži samo glede domnevne kršitve členov 53 ali 54, z namenom ukrepanja Nadzornega organa EFTE na podlagi člena 7(1) poglavja II. Pritožba iz člena 7(2) poglavja II mora biti skladna z obrazcem C, ki je omenjen v členu 5(1) poglavja III.

30.

Obrazec C je na voljo na: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldcompetition/faq/ in je priložen tudi temu obvestilu. Pritožba mora biti predložena v treh izvodih na papirju in tudi, če je mogoče, posredovana v elektronski obliki. Poleg tega mora pritožnik predložiti različico pritožbe, ki ne vsebuje zaupnih podatkov (člen 5(2) poglavja III). Elektronski prenos Nadzornemu organu EFTE je možen prek navedene spletne strani, izvode na papirju pa je treba poslati na naslov:

31.

V skladu z obrazcem C se od pritožnikov zahteva, da predložijo izčrpne informacije v zvezi s svojo pritožbo. Prav tako morajo predložiti kopije ustreznih spremnih dokumentov, ki so jim v razumni meri na voljo, in, kolikor je to mogoče, navesti, kje Nadzorni organ EFTE lahko pridobi ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jim niso na voljo. Nadzorni organ lahko v posebnih primerih pritožnika deloma oprosti obveznosti zagotavljanja informacij, ki se zahtevajo v skladu z obrazcem C (člen 5(1) poglavja III). Nadzorni organ zastopa stališče, da ima ta možnost lahko zlasti pomembno vlogo pri spodbujanju združenj potrošnikov, da se pritožijo, kadar glede na sicer utemeljeno pritožbo nimajo dostopa do določenih informacij glede podjetij, ki so predmet pritožbe.

32.

Pisma in dopise, naslovljene na Nadzorni organ EFTE, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 5 poglavja III in zato ne pomenijo pritožbe v smislu člena 7(2) poglavja II, bo Nadzorni organ štel za splošne informacije, na podlagi katerih lahko, kadar je to koristno, začne preiskavo po uradni dolžnosti (glej odst. 4 zgoraj).

33.

Status formalnega pritožnika v skladu s členom 7(2) poglavja II imajo le pravne in fizične osebe, ki lahko izkažejo pravni interes (29). Za države EFTE velja, da imajo pravni interes pri vseh pritožbah, ki jih vložijo.

34.

V številnih primerih pogoj glede pravnega interesa ne povzroča dvoma, saj na večino pritožnikov lahko neposredno in škodljivo vpliva domnevna kršitev. Vseeno pa je v nekaterih okoliščinah potrebna dodatna analiza, da se ugotovi, ali je pogoj „pravnega interesa“ iz člena 7(2) izpolnjen. Koristne usmeritve lahko najbolje ponudi neizčrpen nabor primerov.

35.

Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je razsodilo, da lahko podjetniško združenje uveljavlja pravni interes pri vložitvi pritožbe v zvezi z ravnanjem, ki zadeva njegove člane, tudi če ga kot podjetje, delujoče na upoštevnem trgu, ravnanje, ki je predmet pritožbe, ne zadeva neposredno, pod pogojem, da je, prvič, upravičeno do zastopanja interesov svojih članov, in drugič, da bi ravnanje, ki je predmet pritožbe, lahko škodljivo vplivalo na interese njegovih članov (30). Nasprotno pa Komisija ni bila dolžna obravnavati pritožbe podjetniškega združenja, katerega člani niso bili vpleteni v vrsto poslovnih transakcij, ki so bile predmet pritožbe (31).

36.

Ob upoštevanju te sodne prakse Nadzorni organ EFTE meni, da podjetja (sama ali prek združenj, ki so pooblaščena za zastopanje njihovih interesov) lahko uveljavljajo pravni interes, kadar delujejo na upoštevnem trgu ali kadar bi lahko ravnanje, ki je predmet pritožbe, neposredno in škodljivo vplivalo na njihove interese. Nadzorni organ meni, da lahko pravni interes uveljavljajo na primer stranke sporazuma ali ravnanja, ki je predmet pritožbe, konkurenti, katerih interesu je domnevno škodovalo ravnanje, ki je predmet pritožbe, ali podjetja, ki so izključena iz distribucijskega sistema.

37.

Združenja potrošnikov prav tako lahko vložijo pritožbo pri Nadzornem organu EFTE (32). Poleg tega Nadzorni organ zastopa stališče, da posamezni potrošniki, na katerih ekonomske interese neposredno in škodljivo vpliva kršitev, lahko izkažejo pravni interes v primeru, da so kupci blaga ali storitev, ki so predmet take kršitve (33).

38.

Vendar pa Nadzorni organ EFTE ne šteje za pravni interes v smislu člena 7(2) interes oseb ali organizacij, ki navedejo razloge splošnega interesa, ne da bi dokazale, da bi kršitev lahko neposredno in škodljivo vplivala na njih same ali na njihove člane( pro bono publico).

39.

Lokalni ali regionalni organi oblasti lahko izkažejo pravni interes kot kupci ali uporabniki blaga ali storitev, na katere vpliva ravnanje, ki je predmet pritožbe. Nasprotno pa se ne šteje, da so izkazali pravni interes v smislu člena 7(2) poglavja II, če Nadzorni organ EFTE obvestijo o domnevni kršitvi iz razlogov splošnega interesa.

40.

Pritožniki morajo dokazati svoj pravni interes. Če fizična ali pravna oseba, ki vlaga pritožbo, ni zmožna dokazati pravnega interesa, ima Nadzorni organ EFTE pravico, da ne obravnava pritožbe, ne da bi to posegalo v njegovo pristojnost, da začne postopek po uradni dolžnosti. Nadzorni organ lahko v kateri koli fazi preiskave preveri, ali je ta pogoj izpolnjen (34).

41.

Glede na ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti in prakso Komisije, Nadzorni organ EFTE meni, da ni dolžen voditi preiskave v vsaki zadevi (35), še manj pa sprejeti odločbe v smislu člena 5(2)(a) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču o obstoju oziroma neobstoju kršitve členov 53 ali 54 Sporazuma EGP (36), temveč lahko pritožbam, ki so mu predložene, dodeli različne stopnje prednosti in se pri določanju teh stopenj prednosti sklicuje na interes v okviru Sporazuma EGP (37). To ne velja le v primeru, da predmet pritožbe sodi v izključno pristojnost Nadzornega organa (38).

42.

Vendar pa mora Nadzorni organ EFTE skrbno proučiti dejanske in pravne elemente, na katere ga je opozoril pritožnik, da bi presodil interes v okviru Sporazuma EGP za nadaljnjo preiskavo zadeve (39).

43.

Presoja interesa v okviru Sporazuma EGP v vloženi pritožbi je odvisna od okoliščin vsake posamezne zadeve. Zato število meril za presojo, ki jih lahko uporabi Nadzorni organ EFTE, ni omejeno, niti se od Nadzornega organa ne zahteva, da uporabi izključno nekatera merila. Ker se dejanske in pravne okoliščine v različnih zadevah lahko znatno razlikujejo, je dopustno uporabiti nova merila, ki se predhodno še niso uporabila (40). Kadar je to primerno, lahko Nadzorni organ dodeli prednost enemu samemu merilu za presojo interesa v okviru Sporazuma EGP (41).

44.

Merila, ki lahko veljajo kot relevantna za presojo interesa v okviru Sporazuma EGP za (nadaljnjo) preiskavo zadeve, so:

45.

Kadar Nadzorni organ EFTE izoblikuje stališče, da zadeva ne izkazuje zadostnega interesa v okviru Sporazuma EGP, da bi se upravičila (nadaljnja) preiskava, lahko pritožbo iz navedenih razlogov zavrže. Taka odločitev se lahko sprejme bodisi pred začetkom preiskave bodisi po izvedbi preiskovalnih dejanj (48). Vendar pa Nadzorni organ ni zavezan k temu, da pritožbe ne obravnava zaradi pomanjkanja dovolj močnega interesa v okviru Sporazuma EGP (49).

46.

Proučitev pritožbe na podlagi členov 53 in 54 vključuje dva vidika, pri čemer se eden navezuje na dejstva, ki jih je treba ugotoviti z namenom dokazovanja kršitve členov 53 ali 54, in drugi na pravno presojo ravnanja, ki je predmet pritožbe.

47.

Če pritožba kljub temu, da izpolnjuje zahteve iz člena 5 poglavja III in obrazca C, ne dokaže obtožb v zadostni meri, se lahko iz navedenih razlogov zavrne (50). Pri zavrnitvi pritožbe z utemeljitvijo, da ravnanje, ki je predmet pritožbe, ne krši pravil konkurence EGP ali ne sodi v področje uporabe le-teh, Nadzorni organ EFTE ni dolžen upoštevati okoliščin, o katerih ga pritožnik ni obvestil, in ki bi jih lahko odkril le s preiskavo zadeve (51).

48.

To obvestilo ne more izčrpno obravnavati meril za pravno presojo sporazumov ali ravnanj v skladu s členoma 53 in 54. Zato morajo morebitni pritožniki upoštevati obsežna navodila, ki so na voljo pri Nadzornem organu EFTE (52), in druge vire ter zlasti sodno prakso Sodišča EFTE ter sodišč Skupnosti in prakso Nadzornega organa ter Komisije (53). V točkah, ki sledijo, so navedeni štiri posebni primeri in napotki, kje poiskati nadaljnje informacije.

49.

Sporazumi in ravnanja sodijo v področje uporabe členov 53 in 54, kadar lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP. Če sporazum ali ravnanje ne izpolnjuje tega pogoja, se lahko uporabi nacionalna zakonodaja o konkurenci, vendar ne zakonodaja EGP o konkurenci. Obsežna navodila na to temo so na voljo v Obvestilu o konceptu vpliva na trgovino (54).

50.

Sporazumi, ki sodijo v področje uporabe člena 53, so lahko sporazumi majhnega pomena, za katere velja, da ne omejujejo znatno konkurence. Navodila v zvezi s tem primerom so na voljo v obvestilu Nadzornega organa EFTE de minimis  (55).

51.

Za sporazume, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o skupinskih izjemah, velja, da ustrezajo pogojem iz člena 53(3). Nadzorni organ EFTE mora za odvzem ugodnosti skupinske izjeme v skladu s členom 29 poglavja II na podlagi posamezne presoje ugotoviti, da ima sporazum, za katerega se uporablja uredba o izjemah, nekatere učinke, ki so nezdružljivi s členom 53(3).

52.

Sporazumi, ki omejujejo konkurenco v smislu člena 53(1) Sporazuma EGP, lahko izpolnjujejo pogoje iz člena 53(3) Sporazuma EGP. V skladu s členom 1(2) poglavja II taki sporazumi niso prepovedani, ne da bi bila za to potrebna predhodna upravna odločitev. Navodila glede pogojev, ki jih mora sporazum izpolnjevati v skladu s členom 53(3), so na voljo v obvestilu v zvezi s členom 53(3) (56).

53.

Kot je zgoraj pojasnjeno, Nadzorni organ EFTE ni dolžen izvesti preiskave na podlagi vsake pritožbe, ki se vloži z namenom ugotovitve, ali je bila storjena kršitev. Vendar pa mora Nadzorni organ skrbno proučiti dejanske in pravne elemente, na katere ga je opozoril pritožnik, da bi lahko presodil, ali navedeni elementi kažejo na ravnanje, ki bi lahko kršilo člena 53 in 54 (57).

54.

Postopek Nadzornega organa EFTE pri obravnavi pritožb vključuje različne faze (58).

55.

V prvi fazi, ki sledi predložitvi pritožbe, Nadzorni organ EFTE pritožbo prouči in lahko zbere dodatne informacije, da se odloči, kako bo glede pritožbe ukrepal. Navedena faza lahko vključuje neformalno izmenjavo mnenj med Nadzornim organom in pritožnikom z namenom razjasnitve dejanskih in pravnih elementov v zvezi s pritožbo. V tej fazi lahko Nadzorni organ pritožniku da prvi odziv, in mu omogoči, da na podlagi tega odziva podrobneje predstavi svoje obtožbe.

56.

V drugi fazi lahko Nadzorni organ EFTE nadalje prouči zadevo z namenom, da se sproži postopek v skladu s členom 7(1) poglavja II zoper podjetja, ki so predmet pritožbe. Kadar Nadzorni organ meni, da ni zadostnih razlogov za ukrepanje v zvezi s pritožbo, o svojih razlogih obvesti pritožnika in mu omogoči, da predloži morebitne dodatne pripombe v roku, ki ga določi (člen 7(1) poglavja III).

57.

Če pritožnik ne predstavi svojega mnenja v roku, ki ga določi Nadzorni organ EFTE, se šteje, da je pritožba umaknjena (člen 7(3) poglavja III). V vseh drugih primerih Nadzorni organ v tretji fazi postopka upošteva pripombe in mnenja, ki jih je predložil pritožnik, in bodisi začne postopek proti osebi, zoper katero je vložena pritožba, ali sprejme odločbo, s katero se pritožba zavrne (59).

58.

Kadar Nadzorni organ EFTE zavrže pritožbo v skladu s členom 13 poglavja II z utemeljitvijo, da drug organ že obravnava ali je obravnaval zadevo, Nadzorni organ nadalje ravna v skladu s členom 9 poglavja III.

59.

Pritožniki skozi ves postopek uživajo vrsto pravic, ki so določene zlasti v členih 6 do 8 poglavja III. Vendar postopek Nadzornega organa EFTE v zadevah na področju konkurence ne pomeni kontradiktornega postopka med pritožnikom na eni strani in družbami, zoper katere se vodi preiskava, na drugi strani. Zato so procesne pravice pritožnikov manj obsežne od pravice do poštene obravnave, ki jo imajo podjetja, zoper katere teče postopek za ugotavljanje kršitve (60).

60.

Nadzorni organ EFTE je dolžen o pritožbi odločiti v razumnem roku (61) Dolžina razumnega roka je odvisna od okoliščin vsake posamezne zadeve in v tej zvezi še zlasti od različnih postopkovnih korakov Nadzornega organa, ravnanja strank tekom postopka, zahtevnosti zadeve in njene pomembnosti za različne vpletene strani (62).

61.

Nadzorni organ EFTE se bo načeloma trudil, da pritožnike v okvirnem časovnem obdobju štirih mesecev od prejema pritožbe obvesti o ukrepanju, ki ga načrtuje v zvezi s pritožbo. Tako bo Nadzorni organ ob upoštevanju okoliščin posamezne zadeve in zlasti morebitne potrebe, da pritožnika ali tretje strani zaprosi za dodatne informacije, načeloma v roku štirih mesecev obvestil pritožnika o tem, ali namerava zadevo nadalje preiskati ali ne. Ta rok ni zakonsko zavezujoč.

62.

V skladu z zgoraj navedenim lahko Nadzorni organ EFTE pritožnika v roku teh štirih mesecev obvesti o načrtovanem ukrepanju v obliki prvega odziva v okviru prve faze postopka (glej točko 55). V primeru, da je proučitev pritožbe napredovala do druge faze (glej točko 56), lahko Nadzorni organ obvesti pritožnika o svoji začasni oceni tudi kar z dopisom v skladu s členom 7(1) poglavja III.

63.

Da se zagotovi kar najhitrejša obravnava pritožbe, je zaželeno, da pritožniki vestno sodelujejo v postopku (63), na primer s tem, da Nadzorni organ EFTE obveščajo o novem razvoju dogodkov.

64.

Kadar Nadzorni organ EFTE v skladu s členom 10(1) poglavja III naslovi obvestilo o nasprotovanju na podjetja, zoper katera je vložena pritožba, je pritožnik upravičen do kopije tega dokumenta, iz katere so bile odstranjene vse poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije v zvezi z zadevnimi podjetji (različica obvestila o nasprotovanju, ki ni zaupne narave; glej člen 6(1) poglavja III). Pritožnik je vabljen, da predloži pisne pripombe glede obvestila o nasprotovanju. Za predložitev takih pisnih pripomb se določi rok.

65.

Nadzorni organ EFTE lahko, kadar je to primerno, pritožnikom omogoči, da izrazijo svoja mnenja na ustnih zaslišanjih strani, katerim so bile izdane ugotovitve o možnih kršitvah, če pritožniki to zahtevajo v svojih pisnih pripombah (64).

66.

Pritožniki lahko na svojo pobudo ali na podlagi prošnje Nadzornega organa EFTE predložijo dokumente, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije. Nadzorni organ varuje zaupne informacije (65). V skladu s členom 16 poglavja III morajo pritožniki opredeliti zaupne podatke, navesti razloge za zaupnost informacij in predložiti ločeno različico, ki ni zaupne narave, kadar pojasnjujejo svoja stališča v skladu s členoma 6(1) in 7(1) poglavja III, in tudi kadar pozneje tekom istega postopka predložijo dodatne informacije. Poleg tega lahko Nadzorni organ v vseh drugih primerih zahteva od pritožnikov, ki predložijo dokumente ali izjave, da opredelijo dokumente ali dele dokumentov ali izjav, za katere menijo, da so zaupne narave. Zlasti lahko določi rok, v katerem mora pritožnik podrobno navesti, zakaj je po njegovem mnenju neka informacija zaupna, in predložiti nezaupno različico, vključno s kratkim in jedrnatim opisom ali nezaupno različico vsake informacije, ki je bila izbrisana.

67.

Dejstvo, da nekatere informacije veljajo za zaupne, Nadzornemu organu EFTE ne preprečuje razkritja in uporabe informacij, kadar je to potrebno za dokazovanje kršitve člena 53 ali 54 (66). Kjer so za dokazovanje kršitve potrebne poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije, mora Nadzorni organ za vsak posamezen dokument oceniti, ali je potreba po njegovem razkritju večja od škode, ki bi razkritju lahko sledila.

68.

Kadar Nadzorni organ EFTE meni, da pritožbe ni treba nadalje preiskati, ker ni zadostnega interesa v okviru Sporazuma EGP za nadaljnjo obravnavo zadeve ali iz drugih razlogov, pritožnika o tem obvesti z dopisom, v katerem navede ustrezno pravno podlago (člen 7(1) poglavja III), predstavi razloge za tako začasno oceno in pritožniku ponudi možnost, da predloži dodatne informacije ali pripombe v roku, ki ga določi Nadzorni organ. Nadzorni organ tudi navede, kakšne so posledice v primeru, da pritožnik ne odgovori v skladu s členom 7(3) poglavja III, kot je pojasnjeno spodaj.

69.

V skladu s členom 8(1) poglavja III ima pritožnik pravico dostopa do informacij, na podlagi katerih Nadzorni organ oblikuje svoje predhodno mnenje. Tak dostop se navadno zagotovi s tem, da se pismu priložijo kopije ustreznih dokumentov.

70.

Rok za pripombe, ki jih da pritožnik na dopis iz člena 7(1) poglavja III, se določi glede na okoliščine zadeve. Tak rok ne bo krajši od štirih tednov (člen 17(2) poglavja III). Če pritožnik ne odgovori v roku, se šteje, da je bila pritožba umaknjena v skladu s členom 7(3) poglavja III. Pritožniki lahko svojo pritožbo kadar koli umaknejo, če tako želijo.

71.

Pritožnik lahko zaprosi za podaljšanje roka za predložitev pripomb. Odvisno od okoliščin zadeve lahko Nadzorni organ EFTE tako podaljšanje odobri.

72.

Če v navedenem primeru pritožnik predloži dodatne pripombe, Nadzorni organ EFTE te pripombe upošteva. Če so take narave, da Nadzorni organ na njihovi podlagi spremeni potek svojega ukrepanja, kot ga je predhodno načrtoval, lahko sproži postopek zoper podjetja, na katera se nanaša pritožba. V tem postopku ima pritožnik procesne pravice, ki so navedene zgoraj.

73.

Če pripombe pritožnika ne spremenijo načrtovanega ukrepanja Nadzornega organa EFTE, lahko Nadzorni organ sprejme odločbo, s katero pritožbo zavrne (67).

74.

Kadar Nadzorni organ EFTE zavrne pritožbo z odločbo na podlagi člena 7(2) poglavja III, mora navesti razloge v skladu s členom 16 Sporazuma o nadzoru in sodišču, tj. na način, ki je primeren za zadevni akt, in upošteva okoliščine vsake posamezne zadeve.

75.

Obrazložitev mora jasno in nedvoumno predstaviti razloge Nadzornega organ EFTE na tak način, da se pritožniku omogoči ugotoviti razloge za sprejetje odločbe in se Sodišču EFTE omogoči izvrševanje svojega pooblastila za preizkus. Vendar Nadzorni organ ni dolžen zavzeti stališča glede vseh argumentov, ki jih je pritožnik navedel za utemeljitev svoje pritožbe. Navesti mora le dejstva in pravne vidike, ki so odločilnega pomena v smislu odločbe (68).

76.

Kadar Nadzorni organ EFTE zavrne pritožbo v zadevi, ki daje tudi povod za odločbo v skladu s členom 10 poglavja II (ugotavljanje neuporabe členov 53 ali 54) ali členom 9 poglavja II (zaveze), se odločba, s katero se pritožbo zavrne, lahko sklicuje na to drugo odločbo, ki je bila sprejeta na podlagi navedenih določb.

77.

Zoper odločbo, s katero se pritožba zavrne, se je mogoče pritožiti na Sodišču EFTE (69).

78.

Odločba, s katero se pritožba zavrne, pritožnikom preprečuje, da bi zahtevali ponovno uvedbo preiskave, razen če ne predložijo pomembnih novih dokaznih sredstev. Zato se nadaljnja korespondenca s strani nekdanjih pritožnikov o isti domnevni kršitvi ne more šteti kot nova pritožba, razen če Nadzorni organ EFTE ni obveščen o pomembnih novih dokaznih sredstvih. Vendar lahko v posebnih okoliščinah Nadzorni organ ponovno obravnava zadevo.

79.

Nadzorni organ EFTE v odločbi, s katero zavrne pritožbo, ne odloča dokončno glede tega, ali kršitev členov 53 in 54 obstaja ali ne, tudi če je dejstva presodil na podlagi členov 53 in 54. Presoja Nadzornega organa v odločbi, s katero zavrne pritožbo, zato ne preprečuje sodišču države EFTE ali nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco v državi EFTE, da bi uporabljala člena 53 in 54 za sporazume in ravnanja, glede katerih se pri njiju vlaga tožba oziroma pritožba. Presoja Nadzornega organa v odločbi, s katero zavrne pritožbo, pomeni dejstva, ki jih bodo sodišča držav EFTE ali organi, pristojni za konkurenco v državah EFTE, morda upoštevali pri proučitvi, ali so zadevni sporazumi ali ravnanja skladni s členoma 53 in 54 (70).

80.

V skladu s členom 8 poglavja II lahko Nadzorni organ EFTE po uradni dolžnosti odredi začasne ukrepe, če obstaja nevarnost resne in nepopravljive škode konkurenci. Člen 8 poglavja II jasno določa, da se začasni ukrepi ne morejo uporabiti za pritožnike na podlagi člena 7(2) poglavja II. Zahteve podjetij za začasne ukrepe se lahko predložijo sodiščem držav EFTE, ki so primerna za odločanje glede takih ukrepov (71).

81.

Nekatere osebe bodo morda želele Nadzorni organ EFTE obvestiti o domnevnih kršitvah členov 53 ali 54, ne da bi se pri tem njihova identiteta razkrila podjetjem, ki jih zadevajo obtožbe. Te osebe so vabljene, da stopijo v stik z Nadzornim organom. Nadzorni organ je zavezan k spoštovanju prošnje obvestitelja za anonimnost (72), razen če je slednja očitno neupravičena.