This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2007/199/34
Case C-283/07: Action brought on 12 June 2007 — Commission of the European Communities v Italian Republic
Zadeva C-283/07: Tožba, vložena 12. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki
Zadeva C-283/07: Tožba, vložena 12. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki
UL C 199, 25.8.2007, p. 22–22
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
25.8.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 199/22 |
Tožba, vložena 12. junija 2007 – Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki
(Zadeva C-283/07)
(2007/C 199/34)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: C. Zadra in J.-B. Laignelot, zastopnika)
Tožena stranka: Italijanska republika
Predlogi tožeče stranke:
— |
ugotovi naj se, da Italijanska republika, s tem da je sprejela in ohranja v veljavi določbe kot so:
na podlagi katerih je določeno odpadno železo, namenjeno za uporabo v jeklarski in metalurški dejavnosti, ter goriva iz odpadkov boljše kakovosti (RDF: refuse-derived fuel) a priori izključeni iz področja uporabe italijanske zakonodaje o odpadkih, s katero se prenaša Direktiva Sveta 75/442/EGS (1) z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (2) z dne 18. marca 1991, ni izpolnila obveznosti iz navedene direktive; |
— |
Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča meni, da določbe člena 1 od (25) do (27) in (29) zakona št. 308 kot tudi člena 183(1)(s) in 229 zakonske uredbe št. 152, na podlagi katerih je iz pojma odpadek dosledno in a priori izvzeto določeno odpadno železo, namenjeno za uporabo v jeklarski in metalurški dejavnosti, ter goriva iz odpadkov boljše kakovosti (RDF: refuse-derived fuel), nedopustno omejujejo opredelitev odpadka, ki jo določa Direktiva 75/442 in posledično področje uporabe te direktive, kar nujno ogroža njen polni učinek. Te določbe so zato v nasprotju s samo Direktivo, ki je ni mogoče razveljaviti z določbo notranjega prava, in ki ne določa nikakršne izjeme glede njene uporabe za navedene materiale in snovi.
Izključitev ostankov, namenjenih za uporabo v jeklarski dejavnosti, ter RDF iz pojma odpadek je določil italijanski zakonodajalec z domnevo juris et de jure, da morajo biti taki materiali in snovi, kot jih določajo zadevne določbe, vedno opredeljeni kot surovine. Taka določba nujno omejuje dinamično in funkcionalno opredelitev kot jo določa Direktiva. Na njeni podlagi namreč obstoja „odpadka“ v smislu Direktive 75/442 ni mogoče „ugotoviti glede na vse okoliščine“, ki naj bi od primera do primera določale, ali gre za odpadek v smislu Direktive.
Dosledno izključevanje takih ostankov materialov iz uporabe Direktive ne škoduje le polnemu učinku Direktive in zlasti sistemu nadzorov o upravljanju z odpadki, ki ga določa ta direktiva zaradi varstva okolja, temveč posledično te ostanke materialov izključuje iz uporabe vse zakonodaje o okolju, katere področje uporabe je določeno ravno s sklicevanjem na pojem odpadka, ki ga določa Direktiva. Morebitne škodljive posledice za okolje zaradi take izjeme močno presegajo tiste, ki izhajajo iz neuporabe same Direktive.
(1) UL L 194, str. 47.
(2) UL L 78, str. 32.