Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2007/199/27

    Zadeva C-243/07: Pritožba, ki jo je 22. maja 2007 vložil Carsten Brinkmann zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat), razglašeno 22. marca 2007 v zadevi Carsten Brinkmann proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-322/05

    UL C 199, 25.8.2007, p. 17–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    25.8.2007   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 199/17


    Pritožba, ki jo je 22. maja 2007 vložil Carsten Brinkmann zoper sodbo Sodišča prve stopnje (peti senat), razglašeno 22. marca 2007 v zadevi Carsten Brinkmann proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-322/05

    (Zadeva C-243/07)

    (2007/C 199/27)

    Jezik postopka: nemščina

    Stranke

    Pritožnik: Carsten Brinkmann (zastopnik: K. van Bebber, odvetnica)

    Drugi stranki v postopku:

    1.

    Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

    2.

    Terra Networks, S.A.

    Predlogi pritožnika

    sodba Sodišča prve stopnje z dne 22. marca 2007 v zadevi T-322/05 naj se razveljavi;

    odločba Urada za usklajevanje na notranjem trgu št. 364672004 z dne 29. oktobra 2004 naj se razveljavi;

    Uradu za usklajevanje naj se naloži plačilo stroškov postopka pred organi UUNT ter postopka pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Pritožba pritožnika zoper navedeno sodbo Sodišča prve stopnje temelji na kršitvi določb Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti. Ob pravilni presoji namreč v obravnavanem primeru ne obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) v zvezi z nasprotujočima znamkama.

    Prvič, ni res, da so proizvodi in storitve, ki jih zajema prijavljena znamka, popolnoma enaki proizvodom in storitvam, ki jih zajema nasprotujoča znamka.

    Drugič, zadevne javnosti ne sestavljajo povprečni nemški potrošniki, temveč strokovnjaki s področja bančništva, lastniki nepremičnin itd.

    Tretjič, razlikovalni učinek elementa nasprotujoče znamke „terra“ je zelo majhen. Sodišče prve stopnje je ta odločilni vidik v celoti spregledalo: ni obravnavalo razlikovalnega učinka nasprotujoče znamke. To pa je pomembno, ker če ima prejšnja znamka le majhen razlikovalni učinek, potem ne obstaja verjetnost zmede v okoliščinah, kjer bi praviloma sicer taka verjetnost obstajala. Manjši ko je razlikovalni učinek znaka, manjši je obseg varstva znamke. Pri razlikovalno šibkih znamkah ne more verjetnost zmede v pravnem smislu temeljiti niti na dejanski (in izraziti) zamenljivosti.

    Četrtič, podobnost znakov je odvisna od figurativne, slušne in pojmovne podobnosti, pri čemer se je treba vsakič opreti ne celotni vtis, vendar ob tem upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente. Nasprotujoča znamka je figurativna znamka, sestavljena iz besede „terra“ in figurativnega elementa približno enake velikosti, kot je besedni element „terra“. Že zato, ker je izpodbijana znamka brez figurativnega elementa, je ob primerjavi znamk opaziti očitne razlike pri celotnem vtisu. Tudi če se domneva, da besedni element „terra“ v nasprotujoči znamki prevladuje, ne obstaja relevantna podobnost v smislu prava znamk. Treba je poudariti, da je izraz „terra“, ki je pojmovno dobro poznan javnosti, dejansko v celoti vstavljen v umetno besedo „Terranus“. Vendar znak „terra“ v znamki „Terranus“ nima neodvisnega, razlikovalnega položaja. Dalje je javnost vajena, da lahko izrazi, ki izhajajo iz določenega korena, pridobijo na podlagi variacij popolnoma drugačen pomen in tako vsebinsko nimajo več zveze z izvirnim izrazom.


    Top