This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2007/096/19
Case C-392/05: Judgment of the Court (Fourth Chamber) of 26 April 2007 (reference for a preliminary ruling from the Simvoulio tis Epikratias — (Greece)) — Georgios Alevizos v Ipourgos Ikonomikon (Freedom of movement for workers — Directive 83/183/EEC — Article 6 — Definitive import into one Member State of a private vehicle from another Member State — Member of the armed forces of one Member State posted temporarily to another Member State for official reasons — Concept of normal residence )
Zadeva C-392/05: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. aprila 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Georgios Alevizos proti Ypourgou Oikonomikon (Prosto gibanje delavcev – Direktiva 83/183/EGS – Člen 6 – Končni uvoz vozila za osebno uporabo s poreklom države članice v drugo državo članico – Uslužbenec oboroženih sil države članice, ki je bil službeno začasno razporejen v drugo državo članico – Pojem običajnega prebivališča )
Zadeva C-392/05: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. aprila 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Georgios Alevizos proti Ypourgou Oikonomikon (Prosto gibanje delavcev – Direktiva 83/183/EGS – Člen 6 – Končni uvoz vozila za osebno uporabo s poreklom države članice v drugo državo članico – Uslužbenec oboroženih sil države članice, ki je bil službeno začasno razporejen v drugo državo članico – Pojem običajnega prebivališča )
UL C 96, 28.4.2007, p. 12–13
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
28.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 96/12 |
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 26. aprila 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Georgios Alevizos proti Ypourgou Oikonomikon
(Zadeva C-392/05) (1)
(Prosto gibanje delavcev - Direktiva 83/183/EGS - Člen 6 - Končni uvoz vozila za osebno uporabo s poreklom države članice v drugo državo članico - Uslužbenec oboroženih sil države članice, ki je bil službeno začasno razporejen v drugo državo članico - Pojem „običajnega prebivališča“)
(2007/C 96/19)
Jezik postopka: grščina
Predložitveno sodišče
Symvoulio tis Epikrateias
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Georgios Alevizos
Tožena stranka: Ypourgou Oikonomikon
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Symvoulio tis Epikrateias – Razlaga člena 6 Direktive Sveta 83/183/EGS z dne 28. marca 1983 o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni uvoz osebne lastnine posameznikov iz države članice (UL L 105, str. 64) -Obseg pojma „običajno prebivališče “– Javni uslužbenec oboroženih sil države članice, ki je bil službeno začasno razporejen v tujino
Izrek
Trošarine, kakršna je ta, ki je sporna v postopku v glavni stvari, spadajo v področje uporabe člena 1(1) Direktive Sveta 83/183/EGS z dne 28. marca 1983 o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni uvoz osebne lastnine posameznikov iz države članice, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 89/604/EGS z dne 23. novembra 1989, če se izkaže – kar mora preizkusiti predložitveno sodišče –, da se ponavadi odmerijo pri končnem uvozu osebnega vozila iz druge države članice, ki ga opravi posameznik. Dodatna enkratna posebna pristojbina za registracijo, kakršna je ta, ki je sporna v postopku v glavni stvari, je prav tako zajeta v področju uporabe navedenega člena 1(1), če se izkaže – kar mora preizkusiti predložitveno sodišče –, da je povezana s samim dejanjem uvoza vozila.
Člen 6(1) Direktive 83/183 je treba razlagati tako, da ima uslužbenec javne uprave, oboroženih sil, varnostnih organov ali pristaniške policije države članice, ki s svojimi družinskimi člani zaradi službene naloge z določenim trajanjem vsaj 185 dni na leto prebiva v drugi državi članici, v obdobju te službene naloge svoje običajno prebivališče v smislu člena 6(1) v tej državi članici.
Če bi se po presoji predložitvenega sodišča izkazalo, da sporni davki iz postopka v glavni stvari ne spadajo v področje uporabe oprostitve iz člena 1(1) Direktive 83/183, mora to sodišče ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz člena 39 ES, preizkusiti, ali uporaba nacionalnega prava o teh davkih osebi, ki v okviru prenosa prebivališča uvozi vozilo v svojo državo izvora, zagotavlja, da glede davkov ni v manj ugodnem položaju od oseb, ki so v tej državi članici stalno prebivale, in ali je v tem primeru tako neenako obravnavanje upravičeno, ker temelji na objektivnih ugotovitvah, ki so neodvisne od prebivališča zadevnih oseb in v sorazmerju z legitimnim ciljem, ki ga zasleduje nacionalno pravo.