28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 96/4

1)

Člen 7(2) Prve Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, kot je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 je treba razlagati tako, da lahko imetnik znamke zakonito nasprotuje poznejšemu trženju farmacevtskega proizvoda, ki je bil uvožen iz druge države članice v notranji in zunanji originalni embalaži, na katero je uvoznik prilepil dodatno zunanjo etiketo, razen:

2)

Pogoj, v skladu s katerim mora biti ponovno pakiranje farmacevtskega proizvoda, z novo embalažo in na katero se namesti nova znamka ali z namestitvijo etikete na embalažo, ki vsebuje ta proizvod, nujno za njegovo nadaljnje trženje v državi članici uvoza, kot eden izmed pogojev ki, če so izpolnjeni, imetniku znamke v skladu s členom 7(2) Direktive 89/104, kot je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, preprečujejo, da zakonito nasprotuje navedenemu trženju, se nanaša zgolj na dejstvo ponovnega pakiranja in ne način ali obliko po katerem se to opravi.

3)

Pogoj, v skladu s katerim predstavitev ponovno pakiranega proizvoda ne sme biti taka, da bi lahko škodila ugledu znamke ali ugledu njenega imetnika, kot nujni pogoj za to, da slednji ne more, na podlagi člena 7(2) Direktive 89/104, kot je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, zakonito nasprotovati nadaljnjemu trženju farmacevtskega proizvoda, če je vzporedni uvoznik bodisi napravil novo embalažo za proizvod na katero je ponovno namestil znamko, bodisi namestil etiketo na embalažo, ki vsebuje proizvod, ni omejen na primere v katerih ima nova embalaža napake, je slabe kvalitete ali je neurejena.

4)

Vprašanje ali dejstvo, da vzporedni uvoznik:

lahko škoduje ugledu znamke, je dejansko vprašanje, ki ga presoja nacionalno sodišče glede na okoliščine vsakega obravnavanega primera.

5)

V situacijah, kot so te v sporih v glavni stvari, morajo vzporedni uvozniki dokazati obstoj pogojev v skladu s katerimi

in ki, če so izpolnjeni, imetniku znamke preprečujejo, da bi zakonito nasprotoval nadaljnjemu trženju ponovno pakiranega farmacevtskega proizvoda.

V zvezi s pogojem v skladu s katerim je treba dokazati, da ponovno pakiranje ne bo vplivalo na originalno stanje proizvoda v embalaži, zadostuje, da vzporedni uvoznik predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče razumsko sklepati, da je ta pogoj izpolnjen. Isto izhaja a fortiori tudi iz pogoja v skladu s katerim predstavitev ponovno pakiranega proizvoda ne sme biti taka, da bi škodovala ugledu znamke in ugledu njenega imetnika. Če torej uvoznik predloži tak dokaz za ta slednji pogoj, bo v takem primeru naloga imetnika znamke, ki lahko najbolje presodi ali je ponovno pakiranje tako, da bi lahko škodilo njegovemu ugledu ali ugledu znamke, da dokaže njuno ogrožanje.

6)

Če vzporedni uvoznik imetnika znamke ni predhodno obvestil o ponovnem pakiranju farmacevtskega proizvoda, krši pravice tega imetnika ob vsakem nadaljnem uvozu tega proizvoda o katerem ga ni obvestil. Sankcija za tako kršitev mora biti ne zgolj sorazmerna, ampak tudi dovolj učinkovita in odvračilna zato, da se zagotovi polna učinkovitost Direktive 89/104, kot je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru. Nacionalni ukrep na podlagi katerega ima v primeru take kršitve imetnik znamke pravico do denarne odškodnine v istih pogojih kot v primeru ponarejanja, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti. Vendar pa mora nacionalno sodišče v vsakem posameznem primeru, ob upoštevanju obsega škode, ki jo je s kršitvijo vzporedni uvoznik povzročil imetniku pravice iz znamke in ob spoštovanju načela sorazmernosti, določiti znesek denarne odškodnine.