This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2007/082/89
Case T-26/07: Action brought on 7 February 2007 — LIPOR v Commission
Zadeva T-26/07: Tožba, vložena 7. februarja 2007 — LIPOR proti Komisiji
Zadeva T-26/07: Tožba, vložena 7. februarja 2007 — LIPOR proti Komisiji
UL C 82, 14.4.2007, p. 40–41
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
14.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 82/40 |
Tožba, vložena 7. februarja 2007 — LIPOR proti Komisiji
(Zadeva T-26/07)
(2007/C 82/89)
Jezik postopka: portugalščina
Stranki
Tožeča stranka: LIPOR — Serviço Intermunicipalizado de Gestão de Resíduos do Grande Porto (Gondomar, Portugalska) (zastopniki: P. Pinheiro, M. Gorjão-Henriques in F. Quintela, advogados)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
|
— |
za nično naj se razglasi člen 1 državi Portugalski izdane Odločba Komisije C(06)5008 z dne 17. oktobra 2006 v delu, v katerem je na 1.511.591 evrov znižan skupni znesek pomoči Kohezijskega sklada, odobrene z odločbami Komisije C(93)3347/3 z dne 7. decembra 1993, C(94) 3721, končna/3, z dne 21. decembra 1994 in C(96) 3923, končna, z dne 17. decembra 1996 — združene v Odločbi C(98)2283/k z dne 28. julija 1998 — ter odločba, s katero je bilo državi članici naloženo povračilo tega zneska; |
|
— |
za ničnega naj se razglasi člen 1 izpodbijane odločbe v delu, v katerem je bil ob kršitvi načela sorazmernosti v zvezi s pogodbami med tožečo stranko in IDAD narejen računski popravek v višini 100 % in tako državi članici naloženo povračilo 458.683 evrov; |
|
— |
Komisiji naj se naložijo stroški postopka in tožeče stranke; |
|
— |
podredno, zaradi kršitve načela sorazmernosti v zvezi s pogodbami med tožečo stranko in podjetjem Hidroprojecto naj se za delno ničnega razglasi člen 1; |
|
— |
nadalje podredno naj se v primeru, če bi Sodišče sklenilo, da podjetje Lipor ni v celoti izpolnilo zahtev Direktive 92/50/EGS, ugotovi, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti s tem, da je računski popravek v zvezi s financiranjem pogodb s podjetjem Hidroprojecto določila na 100 %. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka svojo tožbo utemeljuje s pravno napako, očitno napako v presoji, nezadostno in napačno obrazložitvijo in kršitvijo načela sorazmernosti.
Tožeča stranka v zvezi z njeno pogodbo s podjetjem Hidroprojecto iz leta 1989 Komisiji očita, da naj bi pri vrednotenju poglavja D te pogodbe storila napako v presoji.
Tožeča stranka v zvezi s pogodbenim delom med istima strankama iz leta 1997 uveljavlja napačno presojo Komisije, ker ta ni spoznala, da naj bi bila z njim deloma konkretizirana in zaradi razvijanja projekta potrebno razširjena pogodba iz leta 1989. V nadaljevanju tožeča stranka Komisiji očita, da naj bi izhajala iz tega, da bi morala biti zadevna naročila javno razpisana. Po mnenju tožeče stranke velja za ta naročila, tudi če se jih obravnava ločeno od pogodbe iz leta 1989 in izhaja iz tega, da presegajo mejno vrednost iz Direktive 92/50, od katere bi bilo treba razpisati postopek oddaje, izjema na podlagi člena 11 te Direktive.
Tožeča stranka v zvezi s podobama z dne 28. marca in 28. aprila 1995, prav tako sklenjenima med istima strankama, navaja, da naj bi Komisija storila napako v presoji, ko naj bi jo štela za eno samo pogodbo in razširitev pogodbe iz leta 1989 ter izhajala iz tega, da bi moralo biti pred sklenitvijo pogodbe razpisano javno naročilo. Dejansko naj bi šlo za dve pogodbi, ki sta bili sklenjeni v različnih obdobjih. Sklenitev ena naj bi sledila nejavnemu postopku, druga pa naj ne bi dosegla mejne vrednosti za uvedbo postopka. Vsekakor naj bi bili v skladu s portugalskim pravom obe sklenjeni v obdobju, v katerem Direktiva 92/50 še ni bila prenesena v notranje pravo.
Na koncu tožeča stranka v zvezi s pogodbami z IDAD iz leta 1999, medtem ko navaja, da naj bi jih Komisija z vidika ugotavljanja ustrezne vrednosti in morebitne uporabe pravil o javnih naročilih obravnavala skupaj, pojasni razloge za sklenitev samostojnih pogodb in zatrjuje, da naj bi bil IDAD javna ustanova in tako naročnik v smislu Direktive 92/50. Zato bi morala Komisija to upoštevati in ne bi smela določiti popravka v višini 100 %. Ta popravek naj bi kršil načelo sorazmernosti.