EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2006/316E/02

ZAPISNIK
Četrtek, 30. november 2006

UL C 316E, 22.12.2006, p. 17–387 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 316/17


ZAPISNIK

(2006/C 316 E/02)

POTEK SEJE

PREDSEDSTVO: Alejo VIDAL-QUADRAS

podpredsednik

1.   Otvoritev seje

Seja se je začela ob 09.00.

2.   Predložitev dokumentov

Prejeli smo naslednje dokumente od Sveta in Komisije:

Predlog direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Kodificirana različica) (KOM(2006)0664 — C6-0384/2006 — 2006/0222(COD))

posredovano

pristojni: JURI

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (kodificirana različica) (KOM(2006)0722 — C6-0433/2006 — 2006/0241(COD))

posredovano

pristojni: JURI

Osnutek Sklepa Sveta o spremembi jezikovne ureditve Poslovnika Sodišča Evropskih Skupnosti, da bi se bolgarski in romunski jezik vključila med jezike postopka, določene s Poslovnikom (15712/2006 — C6-0434/2006 — 2006/0813(CNS))

posredovano

pristojni: JURI

Osnutek Sklepa Sveta o spremembi jezikovne ureditve Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih Skupnosti, da bi se bolgarski in romunski jezik vključila med jezike postopka, določene s Poslovnikom (15715/2006 — C6-0435/2006 — 2006/0814(CNS))

posredovano

pristojni: JURI

Predlog Uredbe Sveta o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine (kodificirana različica) (KOM(2006)0694 — C6-0436/2006 — 2006/0231(CNS))

posredovano

pristojni: JURI

3.   Farmacevtske učinkovine (pisna izjava)

Pisna izjava 61/2006, ki so jo vložili poslanci Amalia Sartori, John Bowis, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines in Thomas Ulmer o farmacevtskih učinkovinah, je zbrala podpise več kot večine poslancev, ki sestavljajo Parlament, in bo zato v skladu s členom 116(4) Poslovnika posredovana naslovniku in objavljena skupaj z imeni podpisnikov v Sprejetih besedilih seje z dne 12.12.2006.

4.   AIDS (razprava)

Izjava Komisije: AIDS

Vladimír Špidla (član Komisije) je podal izjavo.

Govorili so John Bowis v imenu skupine PPE-DE, Glenys Kinnock v imenu skupine PSE, Georgs Andrejevs v imenu skupine ALDE, Marie-Hélène Aubert v imenu skupine Verts/ALE, Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL, Luca Romagnoli samostojni poslanec, Zbigniew Zaleski, Margrietus van den Berg, Fiona Hall, Raül Romeva i Rueda, Zita Gurmai, Pierre Schapira in Vladimír Špidla.

Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:

John Bowis v imenu skupine PPE-DE o svetovnem dnevu boja proti aidsu (B6-0619/2006);

Vittorio Agnoletto, Feleknas Uca, Dimitrios Papadimoulis, Adamos Adamou in Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL o HIV/aidsu in drugih epidemijah (B6-0620/2006);

Eoin Ryan v imenu skupine UEN o svetovnem dnevu boja proti aidsu 2006 (B6-0621/2006);

Miguel Angel Martínez Martínez, Glenys Kinnock, Karin Scheele in Ana Maria Gomes v imenu skupine PSE o HIV/aidsu (svetovni dan boja proti aidsu) (B6-0622/2006);

Georgs Andrejevs in Marios Matsakis v imenu skupine ALDE o svetovnem dnevu boja proti aidsu (B6-0623/2006);

Carl Schlyter, Marie-Hélène Aubert in Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE o HIV/aidsu (svetovni dan boja proti aidsu) (B6-0624/2006).

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 8.23, Zapisnik z dne 30.11.2006.

5.   Položaj invalidov (razprava)

Poročilo: Položaj invalidov v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006-2007 (2006/2105(INI)) - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Poročevalka: Elizabeth Lynne (A6-0351/2006)

Elizabeth Lynne je predstavila poročilo.

Govoril je Vladimír Špidla (član Komisije).

Govorili so Gyula Hegyi (pripravljalec mnenja odbora CULT), Iles Braghetto v imenu skupine PPE-DE, in Evangelia Tzampazi v imenu skupine PSE.

PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN

podpredsednica

Govorili so Arūnas Degutis v imenu skupine ALDE, Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL, Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN, Andrzej Tomasz Zapałowski v imenu skupine IND/DEM, Ana Mato Adrover, Richard Howitt, Philip Bushill-Matthews, Elizabeth Lynne in Vladimír Špidla.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 8.24, Zapisnik z dne 30.11.2006.

6.   Čas za višjo prestavo - Novo partnerstvo za podjetništvo in rast (razprava)

Poročilo: Čas za višjo prestavo - ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti (2006/2138(INI)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalka: Pilar del Castillo Vera (A6-0384/2006)

Pilar del Castillo Vera je predstavila poročilo.

Govoril je Günter Verheugen (podpredsednik Komisije).

Govorili so Patrizia Toia (pripravljalka mnenja odbora EMPL), Gyula Hegyi (pripravljalec mnenja odbora CULT), Andrzej Jan Szejna (pripravljalec mnenja odbora JURI), Dominique Vlasto v imenu skupine PPE-DE, Norbert Glante v imenu skupine PSE, Ona Juknevičienė v imenu skupine ALDE, Guntars Krasts v imenu skupine UEN, Godfrey Bloom v imenu skupine IND/DEM, Ashley Mote samostojni poslanec, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk in Günter Verheugen.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 8.25, Zapisnik z dne 30.11.2006.

(Seja, ki je bila prekinjena ob 10.50 v pričakovanju začetka časa za vprašanja, se je nadaljevala ob 11.00)

PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT

podpredsednik

7.   Sprejetje zapisnika predhodne seje

Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.

*

* *

Govoril je Jacky Henin, ki je menda izvedel, da so bili sprejeti dodatni varnostni ukrepi. (Predsednik je odgovoril, da zanje ne ve, vendar se bo o tem pozanimal.)

8.   Čas glasovanja

Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih ...) so v prilogi zapisnika z naslovom„Izid glasovanj“.

Predsednik je na zahtevo nekaterih poslancev predlagal, da se o poročilih Geoffrey Van Orden (A6-0420/2006) in Pierre Moscovici (A6-0421/2006) glasuje takoj po glasovanju o poročilih po poenostavljenem postopku.

Hannes Swoboda je govoril o tem predlogu.

Parlament je sprejel ta predlog.

8.1.   Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (COM(2006)0645 — C6-0362/2006 — 2006/0209(COD)) - Odbor za promet in turizem.

Poročevalec: Paolo Costa (A6-0401/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)

PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0504)

8.2.   Tehnične zahteve za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/.../ES o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (COM(2006)0646 — C6-0360/2006 — 2006/0210(COD)) - Odbor za promet in turizem.

Poročevalec: Paolo Costa (A6-0402/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)

PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0505)

8.3.   Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Republiko Zelenortski otoki * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (COM(2006)0363 — C6-0282/2006 — 2006/0122(CNS)) - Odbor za ribištvo.

Poročevalec: Duarte Freitas (A6-0395/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)

PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0506)

8.4.   Jamstvo Skupnosti Evropski investicijski banki * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti (COM(2006)0324 — C6-0275/2006 — 2006/0107(CNS)) - Odbor za proračun.

Poročevalec: Esko Seppänen (A6-0394/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)

PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0507)

8.5.   Prehodna določba o jezikovni ureditvi (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)

Poročilo: Sprememba člena 139 Poslovnika, prehodna določba o jezikovni ureditvi (2006/2244(REG)) - Odbor za ustavne zadeve.

Poročevalec: Ingo Friedrich (A6-0391/2006)

(kvalificirana večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)

ČLEN 139 POSLOVNIKA, PREDLOG SPREMEMBE, PREDLOG SKLEPA

Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0508)

8.6.   Agencija Evropske unije za temeljne pravice * (končno glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (COM(2005)0280 — C6-0288/2005 — 2005/0124(CNS)) - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Poročevalka: Kinga Gál (A6-0306/2006)

Razprava je potekala 12.10.2006(točka 3, Zapisnik z dne 12.10.2006).

Glasovanje je potekalo 12.10.2006(točka 7.22, Zapisnik z dne 12.10.2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0509)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Kinga Gál (poročevalka) pred glasovanjem.

8.7.   Agencija za temeljne pravice - dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji) * (končno glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji [KOM(2005)0280 — C6-0289/2005 — 2005/0125(CNS)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve-

Poročevalka: Magda Kósáné Kovács (A6-0282/2006).

Razprava je potekala 12.10.2006(točka 3, Zapisnik z dne 12.10.2006).

Glasovanje je potekalo 12.10.2006(točka 7.23, Zapisnik z dne 12.10.2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0510)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Magda Kósáné Kovács (poročevalka) pred glasovanjem.

8.8.   Pristop Bolgarije (glasovanje)

Poročilo: Pristop Bolgarije k Evropski uniji (2006/2114(INI)) - Odbor za zunanje zadeve.

Poročevalec: Geoffrey Van Orden (A6-0420/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0511)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Govorila sta Rebecca Harms o predlogu spremembe 2 in Geoffrey Van Orden (poročevalec), ki je zahteval, da se predlog spremembe 9, ki je bil razglašen za brezpredmetnega ob sprejetju predloga spremembe 2, da na glasovanje. (Predsednik mu je odgovoril, da je bilo glasovanje o predlogu spremembe 2 sprejeto.)

8.9.   Pristop Romunije (glasovanje)

Poročilo: Pristop Romunije k Evopski uniji (2006/2115(INI)) - Odbor za zunanje zadeve.

Poročevalec: Pierre Moscovici (A6-0421/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0512)

8.10.   Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013, FP7) ***II (glasovanje)

Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) (12032/2/2006 — C6-0318/2006 — 2005/0043(COD)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: Jerzy Buzek (A6-0392/2006)

(kvalificirana večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)

SKUPNO STALIŠČE SVETA

Razglašen kot odobren v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0513)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Giles Chichester (pripravljalec mnenja odbora ITRE) je priporočil sprejetje sklopa predlogov sprememb odbora;

Carlo Casini je povedal, da umika predloga sprememb 47 in 48;

Vittorio Prodi, Philippe Busquin in Hiltrud Breyer so se odzvali na predhodne govore.

8.11.   Pravila za udeležbo v okviru Sedmega okvirnega programa ES (2007-2013), razširjanje rezultatov raziskav ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007 do 2013) (COM(2005)0705 — C6-0005/2006 — 2005/0277(COD)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: Philippe Busquin (A6-0304/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0514)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0514)

8.12.   Dajanje pirotehničnih izdelkov v promet ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (COM(2005)0457 — C6-0312/2005 — 2005/0194(COD)) - Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Poročevalec: Joel Hasse Ferreira (A6-0289/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0515)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0515)

8.13.   Evropski sistem integrirane statistike socialne zaščite (SESPROS) ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS) (COM(2006)0011 — C6-0024/2006 — 2006/0004(COD)) - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Poročevalec: Jan Andersson (A6-0324/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0516)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0516)

8.14.   Pravila za udeležbo v okviru Sedmega okvirnega programa ESAE (2007-2011), razširjanje rezultatov raziskav * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Sveta (Euratom) o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in razširjanje rezultatov raziskav (2007-2011) (COM(2006)0042 — C6-0080/2006 — 2006/0014(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalka: Anne Laperrouze (A6-0305/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka.14)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0517)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0517)

8.15.   Posebni program „Človeški viri“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu „Človeški viri“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (COM(2005)0442 — C6-0383/2005 — 2005/0187(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: Umberto Pirilli (A6-0360/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0518)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0518)

8.16.   Posebni program „Zamisli“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu „Zamisli“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (COM(2005)0441 — C6-0382/2005 — 2005/0186(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalka: Angelika Niebler (A6-0369/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0519)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0519)

8.17.   Posebni program „Zmogljivosti“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu „Zmogljivosti“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (COM(2005)0443 — C6-0384/2005 — 2005/0188(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: Vittorio Prodi (A6-0371/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0520)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0520)

8.18.   Posebni program „Sodelovanje“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu „Sodelovanje“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (COM(2005)0440 — C6-0381/2005 — 2005/0185(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalka: Teresa Riera Madurell (A6-0379/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0521)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0521)

8.19.   Posebni program, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007-2013) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) (COM(2005)0439 — C6-0380/2005 — 2005/0184(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: David Hammerstein Mintz (A6-0335/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 19)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0522)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0522)

8.20.   Posebni program, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče (Sedmi okvirni program ESAE za jedrske raziskave in usposabljanje) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru Sedmega okvirnega programa (2007 do 2011) Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (COM(2005)0444 — C6-0385/2005 — 2005/0189(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: Daniel Caspary (A6-0357/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 20)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0523)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0523)

8.21.   Posebni program 2007 do 2011 ESAE (Sedmi okvirni program za jedrske raziskave in usposabljanje) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Odločbe Sveta o posebnem programu, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2011) Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (COM(2005)0445/2 — COM(2005)0445/2 — 2005/0190(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalec: Umberto Guidoni (A6-0333/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 21)

PREDLOG KOMISIJE

odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0524)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0524)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Edit Herczog o predlogih sprememb 22 in 23.

8.22.   Območje svobode, varnosti in pravice (glasovanje)

Razprava je potekala 27.9.2006(točka 3, Zapisnik z dne 27.09.2006).

Predlog resolucije B6-0625/2006

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 22)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0525)

8.23.   AIDS (glasovanje)

Predlogi resolucij B6-0619/2006, B6-0620/2006, B6-0621/2006, B6-0622/2006, B6-0623/2006 in B6-0624/2006

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 23)

PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0619/2006/rev.

(ki nadomešča B6-0619/2006, B6-0620/2006, B6-0622/2006, B6-0623/2006 in B6-0624/2006):

predložen s strani naslednjih poslancev:

John Bowis v imenu skupine PPE-DE;

Miguel Angel Martínez Martínez, Glenys Kinnock, Karin Scheele, Anne Van Lancker in Ana Maria Gomes v imenu skupine PSE;

Georgs Andrejevs, Marios Matsakis, Frédérique Ries, Thierry Cornillet, Fiona Hall in Johan Van Hecke v imenu skupine ALDE;

Carl Schlyter in Marie-Hélène Aubert v imenu skupine Verts/ALE;

Vittorio Agnoletto, Luisa Morgantini, Feleknas Uca, Dimitrios Papadimoulis, Adamos Adamou in Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL.

Sprejeto (P6_TA(2006)0526)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

John Bowis je podal ustni predlog spremembe, ki je bil upoštevan.

(Predlog resolucije B6-0621/2006 je brezpredmeten.)

8.24.   Položaj invalidov (glasovanje)

Poročilo: Položaj invalidov v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006-2007 (2006/2105(INI)) - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Poročevalka: Elizabeth Lynne (A6-0351/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 24)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0527)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Elizabeth Lynne (poročevalka) je opozorila na nekaj jezikovnih nedoslednosti.

8.25.   Čas za višjo prestavo - Novo partnerstvo za podjetništvo in rast (glasovanje)

Poročilo: Čas za višjo prestavo - ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti (2006/2138(INI)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Poročevalka: Pilar del Castillo Vera (A6-0384/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 25)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0528)

9.   Obrazložitve glasovanja

Pisne obrazložitve glasovanja:

Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.

Ustne obrazložitve glasovanja:

Poročilo: Kinga Gál

A6-0306/2006: Bruno Gollnisch

Poročilo: Magda Kósáné Kovács

A6-0282/2006: Bruno Gollnisch

Poročilo: Geoffrey Van Orden

A6-0420/2006: Eija-Riitta Korhola

Poročilo: Pierre Moscovici - A6-0421/2006:

Michl Ebner in Árpád Duka-Zólyomi

Poročilo: Geoffrey Van Orden - A6-0420/2006 in Poročilo: Pierre Moscovici - A6-0421/2006:

Luciana Sbarbati in Hubert Pirker

Priporočilo za drugo obravnavo Jerzy Buzek - A6-0392/2006:

Hiltrud Breyer

Poročilo: Joel Hasse Ferreira - A6-0289/2006:

Josu Ortuondo Larrea in Zita Pleštinská

B6-0625/2006 - Območje svobode, varnosti in pravice:

Lydia Schenardi

Poročilo: Elizabeth Lynne - A6-0351/2006:

Danutė Budreikaitė

10.   Popravki in namere glasovanja

Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.

Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.

Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.

11.   Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji

V skladu s členom 172(2) Poslovnika bo zapisnik te seje predložen v sprejetje Parlamentu na naslednji seji.

Sprejeta besedila bodo s privolitvijo Parlamenta nemudoma posredovana naslovnikom.

12.   Datum naslednjih sej

Naslednje seje bodo potekale od 11.12.2006 do 14.12.2006.

13.   Prekinitev zasedanja

Zasedanje Parlamenta je prekinjeno.

Seja se je zaključila ob 12.20.

Julian Priestley

generalni sekretar

Josep Borrell Fontelles

predsednik


SEZNAM NAVZOČIH

Podpisali so se:

Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attwooll, Aubert, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belet, Belohorská, Bennahmias, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Carollo, Casa, Casaca, Cashman, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Corbett, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, Deprez, De Rossa, Descamps, Désir, Deß, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duka-Zólyomi, Ebner, El Khadraoui, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Robert Evans, Fajmon, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García Pérez, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hall, Handzlik, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Herczog, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Holm, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Ibrisagic, in 't Veld, Itälä, Jackson, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Karas, Karim, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Leichtfried, Leinen, Le Rachinel, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Maňka, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Markov, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mohácsi, Montoro Romero, Moraes, Morgan, Morgantini, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Musumeci, Myller, Napoletano, Nattrass, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Patriciello, Patrie, Peillon, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pistelli, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Polfer, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salinas García, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Olle Schmidt, Frithjof Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schroedter, Schulz, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Silva Peneda, Simpson, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Trakatellis, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Hecke, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vaugrenard, Veneto, Ventre, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, Vincenzi, Virrankoski, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wieland, Wiersma, Wijkman, Willmott, Wise, von Wogau, Wohlin, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Zieleniec, Zimmer, Zvěřina

Opazovalci:

Ali, Anastase, Arabadjiev, Athanasiu, Bărbuleţiu, Bliznashki, Buruiană-Aprodu, Christova, Ciornei, Cioroianu, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Martin Dimitrov, Duca, Ganţ, Hogea, Husmenova, Iacob-Ridzi, Ilchev, Ivanova, Kazak, Kirilov, Kónya-Hamar, Mihalache, Morţun, Paparizov, Paşcu, Petre, Podgorean, Popa, Popeangă, Sârbu, Severin, Shouleva, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Ţicău, Ţîrle, Vălean, Vigenin


PRILOGA I

IZIDI GLASOVANJ

Pomen kratic in znakov

+

sprejeto

-

zavrnjeno

brezpredmetno

U

umaknjeno

PG (..., ..., ...)

poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani)

EG (...,...,...)

elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani)

po delih

glasovanje po delih

loč.

ločeno glasovanje

p.s.

predlog spremembe

SPS

sporazumni predlog spremembe

UD

ustrezni del

Č

predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje

=

identični predlogi sprememb

§

odstavek

čl.

člen

u.i.

uvodna izjava

PR

predlog resolucije

SPR

skupni predlog resolucije

TG

tajno glasovanje

1.   Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***I

Poročilo: Paolo COSTA (A6-0401/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

eno samo glasovanje

 

+

 

2.   Tehnični predpisi za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***I

Poročilo: Paolo COSTA (A6-0402/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

eno samo glasovanje

PG

+

451, 9, 15

Zahteva za poimensko glasovanje:

PPE-DE: končno glasovanje

3.   Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Republiko Zelenortski otoki *

Poročilo: Duarte FREITAS (A6-0395/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

eno samo glasovanje

PG

+

374, 67, 49

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

4.   Jamstvo Skupnosti Evropski investicijski banki *

Poročilo: Esko SEPPÄNEN (A6-0394/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

eno samo glasovanje

 

+

 

5.   Sprememba člena 139 Poslovnika - Prehodna določba o jezikovni uredbi

Poročilo: Ingo FRIEDRICH (kvalificirana večina) (A6-0391/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

eno samo glasovanje

 

+

 

6.   Ustanovitev Agencije Evropske unije za temeljne pravice *

Poročilo: Kinga GÁL (A6-0306/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

431, 94, 16

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

7.   Agencija za temeljne pravice - dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji *

Poročilo: Magda KÓSÁNE KOVÁCS (A6-0282/2006)

Predmet

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

469, 101, 13

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

8.   Pristop Bolgarije

Poročilo: Geoffrey VAN ORDEN (A6-0420/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

po § 2

3

ALDE

EG

+

288, 265, 10

po § 11

7/rev

GUE/NGL

 

-

 

po § 13

1

Verts/ALE

PG

-

141, 303, 146

§ 14

8

PPE-DE

EG

-

237, 323, 16

po § 15

5/rev

GUE/NGL

 

-

 

§ 16

§

originalno besedilo

po delih/PG

 

 

1

+

576, 14, 8

2

+

477, 104, 17

§ 17

4

ALDE

 

-

 

§ 20

2

Verts/ALE in Beglitis

PG

+

269, 264, 60

9

PPE-DE

 

 

§

originalno besedilo

 

 

§ 23

6

GUE/NGL

EG

-

250, 344, 15

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2

+

 

u.i. F

§

originalno besedilo

po delih/PG

 

 

1

+

510, 89, 10

2

+

473, 98, 14

3

+

492, 100, 13

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

505, 65, 36

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

VertsALE p.s. 1 in 2

Zahteve za glasovanje po delih

IND/DEM:

u.i. F

1. del: celotno besedilo brez besed „s prehodnimi ureditvami v Pristopni pogodbi in drugimi pooblastili“ ter „neodvisno od širitve EU“

2. del:„s prehodnimi ureditvami v Pristopni pogodbi in drugimi pooblastili“

3. del:„neodvisno od širitve EU“

GUE/NGL

§ 16

1. del:„poziva k ... regulativnih strukturah“

2. del:„ter na prilagodljivejši zaposlovalni zakonodaji“

§ 23

1. del:„čestita Bolgariji ... stabilnosti in varnosti“

2. del:„zlasti kot ... transatlantskemu zavezništvu“

Razno

Elly de Groen-Kouwenhoven je tudi podpisnica predlogov sprememb 3 in 7/rev.

Bernat Joan i Marí je v imenu skupine Verts/ALE tudi podpisnik predloga spremembe 1.

9.   Pristop Romunije

Poročilo: Pierre MOSCOVICI (A6-0421/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

po § 5

3

GUE/NGL

 

-

 

po § 9

1

GIBAULT idr.

EG

-

240, 287, 56

2

GIBAULT idr.

 

-

 

§ 10

§

originalno besedilo

PG

+

322, 265, 17

§ 17

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2

-

 

3

+

 

u.i. C

§

originalno besedilo

PG

+

538, 55, 14

po u.i. C

5

GUE/NGL

 

-

 

po u.i. F

4/rev

GUE/NGL

 

-

 

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

542, 41, 27

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: u.i. C, § 10 in končno glasovanje

PSE končno glasovanje

Zahteve za glasovanje po delih

PSE

§ 17

1. del:„izraža zaskrbljenost ... 800 000 žrtev letno“

2. del:„po statističnih podatkih ministrstva za pravosodje in notranje zadeve“

3. del:„in z nasiljem ... mednarodni ravni“

Razno

Johannes Blokland je tudi podpisnik predlogov sprememb 1 in 2.

10.   Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013, Sedmi okvirni program) ***II

Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina) Jerzy BUZEK (A6-0392/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-14

16-40

odbor

 

+

 

člen 6

47

Casini idr.

 

U

 

48

Casini idr.

 

U

 

Priloga I, Poglavje 1,„Sodelovanje“, § 1

41

GUE/NGL

 

-

 

Priloga I, Poglavje I,„Sodelovanje“, sklop 1 „Zdravje“

15

odbor

 

+

 

42

GUE/NGL

 

-

 

Priloga I, Poglavje I,„Sodelovanje“, sklop 3 „Informacijske in komunikacijske tehnologije“, podnaslov „Utemeljitev“

43

GUE/NGL

 

-

 

Priloga I, Poglavje I,„Sodelovanje“, sklop 3 „Informacijske in komunikacijske tehnologije“, podnaslov „Dejavnosti“

44

GUE/NGL

 

-

 

Priloga I, Poglavje I,„Sodelovanje“, sklop 4 „Nanoznanosti“

45

GUE/NGL

 

-

 

Priloga I, Poglavje I,„Sodelovanje“, sklop 10 „Varnost“

46

GUE/NGL

 

-

 

Skupno stališče

Razglašeno kot odobreno v spremenjeni obliki

Osnutek zakonodajne resolucije

po § 2

49

Prodi idr.

 

-

 

Razno

Paolo Costa je umaknil svoj podpis s predloga spremembe 49.

Svet je objavil popravek člena 6(4) skupnega stališča.

Naslednja izjava je dodana zakonodajni resoluciji:

Izjava Evropskega parlamenta

Evropski parlament poudarja svoje trdno prepričanje, da se s sredstvi, dodeljenimi za ta program, ne sme prispevati h kritju stroškov ustanovitve in/ali upravljanja predvidenega Evropskega tehnološkega inštituta. V skladu s pravili za udeležbo je dovoljeno kriti le neposredno z raziskovalnimi projekti povezane upravne stroške.

11.   Pravila za udeležbo v okviru Sedmega okvirnega programa ES (2007-2013), širjenje rezultatov raziskav ***I

Poročilo: Philippe BUSQUIN (A6-0304/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Sklop št. 1 — sporazumni p.s. pristojnega odbora

128-190

odbor

 

+

 

Sklop št. 2 — p.s. pristojnega odbora

1-127

odbor

 

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Razno

Skupina Verts/ALE je umaknila predloge sprememb 191, 192 in 193.

Skupina GUE/NGL je umaknila predloge sprememb 194, 195 in 196.

12.   Dajanje pirotehničnih izdelkov v promet ***I

Poročilo: Joel HASSE FERREIRA (A6-0289/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Sklop št. 1 — kompromisni p.s.

1

4

5

8-9

12

15

21

24-26

42

46-50

61

67

68-119

odbor

PSE, PPE-DE, ALDE, Verts/ALE + GUE/NGL

 

+

 

Sklop št. 2 — p.s. pristojnega odbora

2-3

6-7

10-11

13-14

16-20

22-23

27-41

43-45

51-60

62-66

odbor

 

 

glasovanje: spremenjeni predlog

PG

+

572, 25, 6

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

565, 22, 6

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: spremenjeni predlog in predlog zakonodajne resolucije

13.   Evropski sistem integrirane statistike socialne zaščite (SESPROS) ***I

Poročilo: Jan ANDERSSON (A6-0324/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Sklop št. 1 — kompromisni p.s.

1-8

12-22

odbor

 

+

 

Sklop št. 2 — drugi p.s. pristojnega odbora

9-11

odbor

 

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

14.   Pravila za udeležbo — Sedmi okvirni program Euratom (2007-2011), širjenje rezultatov raziskav *

Poročilo: Anne LAPERROUZE (A6-0305/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Sklop št. 1 — kompromisni p.s.

39-53

55-87

89

ALDE + PSE

 

+

 

88

ALDE + PSE

loč./EG

+

413, 152, 29

Sklop št. 2 — p.s. pristojnega odbora

1-36

38

odbor

 

 

37

odbor

loč.

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Predlog spremembe 54 je bil umaknjen.

Zahteve za ločeno glasovanje

PSE, PPE-DE: p.s. 37 in 88

15.   Posebni program „Človeški viri“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) *

Poročilo: Umberto PIRILLI (A6-0360/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-48

odbor

 

+

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

16.   Posebni program „Zamisli“ (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007-2013) *

Poročilo: Angelika NIEBLER (A6-0369/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-26

odbor

 

+

 

Člen 3, po § 2

27

CASINI idr.

PG

+

glej spodaj

291, 277, 37

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Predlog spremembe 27 se glasi: „človeških embrionalnih izvornih celic“.

Zahteve za poimensko glasovanje

UEN: p.s. 27

17.   Posebni program „Zmogljivosti“ (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007-2013) *

Poročilo: Vittorio PRODI (A6-0371/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-24

26-73

odbor

 

+

 

Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločeno glasovanje

25

odbor

EG

+

327, 271, 9

Člen 4, po § 2

75

CASINI idr.

PG

-

glej spodaj

286, 286, 33

Priloga I, del 1

74

PPE-DE

 

+

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Predlog spremembe 75 se glasi: „človeških embrionalnih izvornih celic“.

Zahteve za ločeno glasovanje

PPE-DE: p.s. 25

Zahteve za poimensko glasovanje

UEN: p.s. 75

18.   Posebni program „Sodelovanje“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) *

Poročilo: Teresa RIERA MADURELL (A6-0379/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-66

67-171

odbor

 

+

 

člen 4, po § 2

173

CASINI idr.

PG

-

glej spodaj

270, 305, 36

Priloga, teme razdelek 1, Zdravje

172

PPE-DE

EG

+

401, 172, 14

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Predlog spremembe 67 ne zadeva vseh jezikovnih inačic in se zato o njem ni glasovalo (člen 51(1)(d) Poslovnika).

Predlog spremembe 173 se glasi: „človeških embrionalnih izvornih celic“.

Zahteve za poimensko glasovanje

UEN: p.s. 173

19.   Posebni program, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007-2013) *

Poročilo: David HAMMERSTEIN MINTZ (A6-0335/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

2-17

19-21

23-33

odbor

 

+

 

Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločena glasovanja

1

odbor

loč./EG

+

324, 258, 6

18

odbor

loč./EG

+

324, 268, 5

22

odbor

loč.

+

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Zahteve za ločeno glasovanje

PPE-DE: p.s. 1, 18 in 22

20.   Posebni program, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče (Sedmi okvirni program ESAE za jedrske raziskave in usposabljanje) *

Poročilo: Daniel CASPARY (A6-0357/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-16

odbor

 

+

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

21.   Posebni program 2007 do 2011 ESAE (Sedmi okvirni program za jedrske raziskave in usposabljanje) *

Poročilo: Umberto GUIDONI (A6-0333/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-7

9-21

odbor

EG

+

464, 93, 19

Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločeno glasovanje

8

odbor

loč./EG

-

262, 302, 16

člen 2, § 2

22=

23=

ALDE

GUE/NGL

EG

+

278, 270, 27

Priloga, del 2

24

GUE/NGL

 

-

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

 

+

 

Zahteve za ločeno glasovanje

PPE-DE: p.s. 8

22.   Območje svobode, varnosti in pravice

Predlog resolucije: B6-0625/2006

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlog resolucije B6-0625/2006 (odbor LIBE)

§ 1

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 2

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 3, razen točke (c)

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 3, točka (c)

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/EG

-

272, 303, 12

3/EG

+

478, 97, 6

§ 8

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/EG

+

309, 256, 8

po § 8

2

GUE/NGL

 

-

 

4

GUE/NGL

 

-

 

5

GUE/NGL

 

-

 

po § 10

3

GUE/NGL

 

-

 

po u.i. B

1

GUE/NGL

 

-

 

u.i. D

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/EG

+

301, 283, 5

u.i. F

§

originalno besedilo

loč.

+

 

u.i. H

§

originalno besedilo

loč.

+

 

u.i. J

§

originalno besedilo

loč.

+

 

u.i. K

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/EG

+

301, 289, 6

u.i. L

§

originalno besedilo

loč./EG

+

467, 113, 9

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

488, 85, 25

Zahteve za ločeno glasovanje

IND/DEM: u.i. F, H, J, K, L in §§ 1, 2 in 3

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

Zahteve za glasovanje po delih

PPE-DE:

u.i. D

1. del:„ker glede na pomanjkanje ... Združene države“

2. del:„in da to lahko ... teh držav“

u.i. K

1. del:„opozarja, da aktiviranje ... s Parlamentom“

2. del:„da slednji ... države članice“

§ 3, točka (c)

1. del:„odgovor na ... pregonov“

2. del:„pristojnosti za sprožitev kazenskih pregonov“

3. del:„doprinos ... spremembe“

§ 8

1. del:„opozarja, da je treba ... nezakonito priseljevanje“

2. del:„ampak pokriva tudi zakonito priseljevanje“

23.   AIDS

Predlogi resolucij: B6-0619/2006, B6-0620/2006, B6-0621/2006, B6-0622/2006, B6-0623/2006, B6-0624/2006, B6-0625/2006

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Skupni predlog resolucije RC-B6-0619/2006/rev

(PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL)

po § 6

3/rev

PSE+GUE/NGL

PG

+

528, 41, 25

po § 7

5/rev

PSE+GUE/NGL

PG

+

312, 273, 11

8/rev

PPE-DE

 

+

 

podnaslov med § 7 in § 8

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/PG

+

539, 40, 17

§ 9

§

originalno besedilo

PG

+

533, 49, 17

§ 10

§

originalno besedilo

PG

+

525, 42, 20

po § 10

4/rev

PSE+GUE/NGL

PG

+

520, 35, 25

po § 18

6/rev

PSE+GUE/NGL

PG

+

318, 244, 30

po § 19

-

-

 

+

ustni p.s.

po § 21

7/rev

PSE+GUE/NGL

 

-

 

po u.i. J

1/rev

PSE+GUE/NGL

PG

+

529, 49, 19

u.i. K

§

originalno besedilo

PG

+

513, 30, 25

u.i. L

§

originalno besedilo

PG

+

534, 35, 15

po u.i. L

2/rev

PSE+GUE/NGL

PG

+

325, 265, 9

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

546, 34, 24

Predlogi resolucij političnih skupin

B6-0619/2006

 

PPE-DE

 

 

B6-0620/2006

 

GUE/NGL

 

 

B6-0621/2006

 

UEN

 

 

B6-0622/2006

 

PSE

 

 

B6-0623/2006

 

ALDE

 

 

B6-0624/2006

 

Verts/ALE

 

 

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: u.i. K in L ter §§ 9 in 10

GUE/NGL končno glasovanje

UEN: p.s. 1, 2, 3, 4, 5 in 6

Zahteve za glasovanje po delih

IND/DEM:

1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „in reproduktivno“

2. del: te besede

Razno

Marie-Hélène Aubert je tudi podpisala pr. spr. 1 do 7 v imenu skupine Verts/ALE

John Bowis je podal naslednji ustni pr. spr.:

§ 19(a) (novo) „poziva k večjim naložbam v razvoj in zagotavljanju pediatričnih oblik za otroke;“

24.   Položaj invalidnih oseb v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006-2007

Poročilo: Elizabeth LYNNE (A6-0351/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

§ 2

§

originalno besedilo

po delih/PG

 

 

1

+

547, 5, 11

2

+

487, 90, 6

po § 12

1

PPE-DE

 

-

 

§ 14

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/EG

+

437, 126, 10

§ 15

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2

+

 

po § 20

2

PPE-DE

 

+

 

§ 23

3

PPE-DE

PG

+

527, 6, 51

§ 29

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 30

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 40

4

PPE-DE

EG

+

370, 154, 11

§ 41

5

PPE-DE

 

-

 

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 45

§

originalno besedilo

loč.

+

 

§ 50

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2/EG

+

309, 209, 8

§ 51

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2

+

 

glasovanje: resolucija (kot celota)

 

+

 

Zahteve za ločeno glasovanje

PPE-DE: §§ 29, 41 in 45

Koch idr. § 30

Zahteve za poimensko glasovanje

Bushill-Matthews idr.: p.s. 3

ALDE: § 2

Zahteve za glasovanje po delih

PPE-DE:

§ 2

1. del:„poudarja, da ... državljanu EU“

2. del:„in zato poziva ... direktivo o invalidih“

§ 50

1. del: celotno besedilo brez besed „nevladne organizacije“

2. del: te besede

§ 51

1. del:„pozdravlja ... mreže invalidov“

2. del:„in poziva ... evropski ravni“

Koch idr.

§ 14

1. del:„poziva Komisijo ... zgodnje upokojitve“

2. del:„ter ustvarili varnost zaposlitve za invalide“

§ 15

1. del:„poziva države ... teh pravic“

2. del:„ter poziva ... te direktive“

Razno

§ 40 poročila se glasi: „se pozdravlja odmik od institucionalizacije invalidov“.

25.   Čas za višjo prestavo - Novo partnerstvo za podjetništvo in rast

Poročilo: Pilar DEL CASTILLO VERA (A6-0384/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

§ 1

1

Verts/ALE

EG

-

225, 267, 6

§ 8

§

originalno besedilo

po delih

 

 

1

+

 

2

+

 

§ 12

2

Verts/ALE

 

-

 

§

originalno besedilo

loč.

+

 

glasovanje: resolucija (kot celota)

 

+

 

Zahteve za ločeno glasovanje

PPE-DE: § 12

Zahteve za glasovanje po delih

PPE-DE:

§ 8

1. del:„poudarja ... ustrezne podpore“

2. del:„poziva Komisjo ... ustanavljanje podjetij“


PRILOGA II

IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA

1.   Poročilo Costa A6-0402/2006

Resolucija

Za: 451

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Davies, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz

IND/DEM: Blokland, Bonde, Goudin, Lundgren

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Bauer, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Friedrich, Gahler, Gaľa, Gargani, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rübig, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Spautz, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Cottigny, De Keyser, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Ford, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, Madeira, Maňka, Martin David, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moscovici, Muscat, Napoletano, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Bielan, Camre, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Vaidere

Verts/ALE: Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 9

GUE/NGL: Liotard

IND/DEM: Booth, Clark, Knapman, Nattrass, Titford, Wise

NI: Schenardi

PPE-DE: Wohlin

Vzdržani: 15

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis

IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Allister, Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Heaton-Harris

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Lars Wohlin

2.   Poročilo Freitas A6-0395/2006

Resolucija

Za: 374

ALDE: Andria, Budreikaitė, Davies, Manders, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Piskorski, Takkula, Van Hecke

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz

IND/DEM: Grabowski, Louis, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Bauer, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chichester, Chmielewski, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rübig, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Spautz, Stubb, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, van den Burg, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Ferreira Elisa, Ford, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moscovici, Muscat, Napoletano, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Bielan, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere

Verts/ALE: de Groen-Kouwenhoven

Proti: 67

ALDE: Bourlanges, Griesbeck, Hall, Maaten

GUE/NGL: Liotard, Meijer, Svensson

IND/DEM: Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Titford, Wise

NI: Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter

PPE-DE: Fjellner, Florenz, Hannan, Heaton-Harris, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Seeberg, Wohlin

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 49

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Bowles, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Matsakis, Oviir, Pannella, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis

IND/DEM: Blokland

NI: Allister, Helmer, Mote

PPE-DE: Kamall

PSE: Bösch

UEN: Camre

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Proti: Jens Holm

3.   Poročilo Gál A6-0306/2006

Resolucija

Za: 431

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Klinz, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Lynne, Maaten, Manders, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Ransdorf, Strož, Wurtz

NI: Battilocchio, Belohorská, Claeys, Dillen, Rivera, Vanhecke

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Bonsignore, Braghetto, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Casini, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gklavakis, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Járóka, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Papastamkos, Peterle, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wijkman, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 94

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Holm, Kohlíček, Liotard, Manolakou, Meijer, Pafilis, Pflüger, Remek, Seppänen, Svensson, Wagenknecht, Zimmer

IND/DEM: Batten, Blokland, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Chruszcz, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Daul, Deß, De Veyrac, Dover, Fajmon, Gewalt, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hybášková, Jackson, Jarzembowski, Jeggle, Kamall, Kirkhope, Klamt, Lechner, Liese, McMillan-Scott, Pack, Parish, Pieper, Purvis, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Záborská

UEN: Camre, Krasts, Vaidere

Verts/ALE: Beer

Vzdržani: 16

GUE/NGL: Adamou, Triantaphyllides

IND/DEM: Bonde

NI: Baco, Bobošíková, Kozlík

PPE-DE: Caspary, Dombrovskis, Reul, Škottová, Vlasák, Weisgerber, Wohlin, Zvěřina

UEN: Didžiokas

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Sarah Ludford

Proti: Philip Claeys, Koenraad Dillen, Frank Vanhecke, Jens-Peter Bonde

4.   Poročilo Kósáné Kovács A6-0282/2006

Resolucija

Za: 469

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Remek, Wurtz

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Kozlík, Rivera

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Bonsignore, Braghetto, Brunetta, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Járóka, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klaß, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Papastamkos, Peterle, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 101

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Kohlíček, Liotard, Manolakou, Meijer, Pafilis, Pflüger, Seppänen, Strož, Svensson, Wagenknecht, Zimmer

IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Daul, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dover, Florenz, Gewalt, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hieronymi, Hybášková, Jackson, Jarzembowski, Jeggle, Kamall, Kirkhope, Klamt, Lechner, Lehne, Liese, McMillan-Scott, Pack, Parish, Pieper, Purvis, Sartori, Schwab, Sturdy, Sumberg, Van Orden, von Wogau, Záborská

UEN: Camre

Vzdržani: 13

GUE/NGL: Adamou, Triantaphyllides

PPE-DE: Brok, Caspary, Dombrovskis, Kušķis, Reul, Wohlin

UEN: Didžiokas, Krasts, Vaidere

Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter

Popravki in namere glasovanja

Proti: Charles Tannock, Alexander Radwan

5.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Predlog spremembe 1

Za: 141

ALDE: Geremek, Matsakis, Ortuondo Larrea, Oviir, Samuelsen, Toia

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Guidoni, Henin, Kaufmann, Liotard, Markov, Meijer, Musacchio, Pflüger, Portas, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren

NI: Allister, Chruszcz, Martin Hans-Peter, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Barsi-Pataky, Becsey, Brepoels, Buzek, Cabrnoch, Cederschiöld, Doorn, Eurlings, Fjellner, Gál, Gyürk, Hökmark, Ibrisagic, Jackson, Járóka, Kauppi, Maat, Mantovani, Őry, Ouzký, Pieper, Posdorf, Posselt, Schmitt, Wijkman, Wortmann-Kool

PSE: van den Berg, Berger, Berman, Bullmann, Casaca, Cashman, De Rossa, Dührkop Dührkop, Ford, Gierek, Gomes, Haug, Hegyi, Howitt, Kindermann, Kinnock, Lavarra, McAvan, Martin David, Martínez Martínez, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Morgan, Obiols i Germà, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Saks, Scheele, Schulz, Simpson, Stihler, Thomsen, Valenciano Martínez-Orozco, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott

UEN: Camre, Foglietta, Kuźmiuk, Podkański, Rutowicz, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 303

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Flasarová, Kohlíček, Maštálka, Ransdorf, Remek, Strož

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Bobošíková, Helmer, Mote

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Glante, Kuc

UEN: Aylward, Bielan, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere

Vzdržani: 146

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Holm, Manolakou, Pafilis, Papadimoulis

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke

PPE-DE: Fajmon, Schwab, Škottová, Vlasák, Zvěřina

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, Bösch, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Cottigny, De Keyser, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Goebbels, Gottardi, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Laignel, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Mastenbroek, Matsouka, Mikko, Moraes, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Segelström, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Wiersma, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Berlato, Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen, Hammerstein Mintz

Popravki in namere glasovanja

Za: Jens Holm, Maria Martens, Arlene McCarthy

Proti: Íñigo Méndez de Vigo

Vzdržan: Linda McAvan, Henri Weber

6.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Odstavek 16/1

Za: 576

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Blokland, Bonde, Coûteaux, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Schenardi, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 14

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

PSE: Gomes

Vzdržani: 8

GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Guerreiro

NI: Kilroy-Silk, Kozlík, Mote

UEN: Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen

7.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Odstavek 16/2

Za: 477

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

IND/DEM: Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Helmer, Rivera, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Fava, Fazakas, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Jonckheer

Proti: 104

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Knapman, Louis, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Martin Hans-Peter

PPE-DE: del Castillo Vera, Ventre

PSE: Berlinguer, Bourzai, Carlotti, Castex, Désir, Douay, Ferreira Anne, Gomes, Guy-Quint, Hughes, Laignel, Moscovici, Poignant, Reynaud, Roure, Vaugrenard, Vergnaud

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 17

ALDE: Toia

NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PSE: Scheele

UEN: Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen, Trüpel

Popravki in namere glasovanja

Za: Íñigo Méndez de Vigo

Proti: Marie-Noëlle Lienemann, Alain Hutchinson, Jan Andersson, Anna Hedh, Ewa Hedkvist Petersen, Inger Segelström, Åsa Westlund

Vzdržan: Henri Weber

8.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Predlog spremembe 2

Za: 269

ALDE: Alvaro, Andria, Bowles, Carlshamre, Cocilovo, in 't Veld, Karim, Losco, Ludford, Matsakis, Ortuondo Larrea, Pannella, Polfer, Resetarits, Ries, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Guidoni, Holm, Kaufmann, Liotard, Markov, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Battilocchio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Audy, Bachelot-Narquin, Brejc, Brepoels, Coelho, Coveney, Demetriou, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Doyle, Ebner, Gahler, Gál, Gaubert, Gklavakis, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Hatzidakis, Karas, Kratsa-Tsagaropoulou, Matsis, Mavrommatis, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pieper, Pirker, Pleštinská, Posselt, Rack, Rübig, Saïfi, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sonik, Sudre, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Weisgerber

PSE: Andersson, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bullmann, van den Burg, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Cercas, Chiesa, Correia, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Gomes, Gottardi, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hänsch, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Locatelli, McAvan, Madeira, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Camre, Krasts, Masiel

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 264

ALDE: Bourlanges, Chatzimarkakis, Cornillet, Davies, Geremek, Griesbeck, Hall, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Lax, Lehideux, Manders, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Schmidt Olle, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski

GUE/NGL: Flasarová, Kohlíček, Maštálka, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Baco, Bobošíková, Chruszcz, Helmer, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Daul, De Blasio, Dehaene, Deß, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duka-Zólyomi, Ehler, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Goepel, Gomolka, Gräßle, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Fazakas, Gurmai, Harangozó, Hegyi, Herczog, Kinnock, Moraes, Morgan, Sousa Pinto, Stihler, Tabajdi, Willmott

UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 60

ALDE: Andrejevs, Birutis, Budreikaitė, Cavada, Degutis, Dičkutė, Drčar Murko, Harkin, Juknevičienė, Lynne, Maaten, Oviir, Prodi, Samuelsen

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Henin, Manolakou, Pafilis, Seppänen

NI: Belohorská, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Rivera, Romagnoli, Speroni

PPE-DE: Wijkman, Wohlin, Zappalà

PSE: Arif, Berès, Bono, Bourzai, Carlotti, Castex, Christensen, Corbett, Corbey, Cottigny, Dobolyi, Douay, Guy-Quint, Jørgensen, Kósáné Kovács, Laignel, Lienemann, Maňka, Moscovici, Patrie, Peillon, Rasmussen, Rosati, Roure, Sakalas, Schaldemose, Vaugrenard, Vergnaud

UEN: Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Fiona Hall

Proti: Jill Evans, Íñigo Méndez de Vigo

9.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Uvodna izjava F/1

Za: 510

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Remek

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Louis, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Proti: 89

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

PPE-DE: Cabrnoch, Cederschiöld, De Veyrac, Fjellner, Hannan, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Posselt, Škottová, Vlasák, Zvěřina

PSE: Hegyi

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 10

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis

IND/DEM: Bonde, Coûteaux

NI: Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote, Rivera

UEN: Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Íñigo Méndez de Vigo

10.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Uvodna izjava F/2

Za: 473

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

IND/DEM: Blokland, Goudin, Lundgren

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Helmer, Kozlík, Rivera

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Cramer

Proti: 98

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Chruszcz, Gollnisch, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Brepoels, Cabrnoch, Cederschiöld, Fjellner, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Škottová, Vlasák, Zvěřina

PSE: Fazakas

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 14

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis, Remek

IND/DEM: Bonde, Coûteaux, Železný

NI: Borghezio, Kilroy-Silk, Mote, Speroni

PSE: Roth-Behrendt, Scheele

UEN: Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Proti: Michael Cramer

11.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Uvodna izjava F/3

Za: 492

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

IND/DEM: Blokland, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Helmer, Kozlík, Rivera, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Proti: 100

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Brepoels, Cabrnoch, Cederschiöld, Fajmon, Fjellner, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Kauppi, Škottová, Stubb, Vlasák, Zvěřina

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 13

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis, Remek

IND/DEM: Bonde

NI: Borghezio, Kilroy-Silk, Mote

PSE: Leichtfried, Patrie, Roth-Behrendt, Scheele

UEN: Pirilli

Verts/ALE: van Buitenen

12.   Poročilo Van Orden A6-0420/2006

Resolucija

Za: 505

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Guidoni, Holm, Kaufmann, Markov, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Kozlík, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Ždanoka

Proti: 65

GUE/NGL: Henin, Liotard, Manolakou, Meijer, Pafilis

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote

PPE-DE: Berend, Caspary, Ehler, Ferber, Gräßle, Jarzembowski, Klaß, Langen, Lechner, Mann Thomas, Mayer, Nassauer, Niebler, Pieper, Radwan, Reul, Sommer, Ulmer, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland

PSE: van den Berg

UEN: Camre

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lipietz, Onesta, Rühle, Turmes

Vzdržani: 36

ALDE: Manders

GUE/NGL: Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Kohlíček, Maštálka, Remek, Strož

IND/DEM: Coûteaux

NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke

PPE-DE: De Veyrac, Fajmon, Liese

PSE: Scheele

UEN: Pirilli

Verts/ALE: Bennahmias, van Buitenen, Harms, Hassi, Jonckheer, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Schlyter, Schmidt Frithjof, Voggenhuber

Popravki in namere glasovanja

Proti: Glyn Ford, Íñigo Méndez de Vigo

13.   Poročilo Moscovici A6-0421/2006

Odstavek 10

Za: 322

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, Jensen, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Kozlík, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Cabrnoch, Esteves, Fajmon, Fjellner, Hökmark, Ibrisagic, Kauppi, Őry, Škottová, Stubb, Vlasák, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, van den Burg, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Harangozó, Hasse Ferreira, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Bielan, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 265

ALDE: in 't Veld

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Louis, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Mote, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zwiefka

PSE: Glante, Groote, Hänsch, Haug, Hegyi, Herczog, Jöns, Kreissl-Dörfler, Roth-Behrendt, Scheele, Walter, Weiler

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Foglietta, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Ryan

Vzdržani: 17

ALDE: Takkula, Toia

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Manolakou, Pafilis

IND/DEM: Bonde

NI: Kilroy-Silk

PPE-DE: Hybášková

PSE: Bullmann, Ferreira Anne, Grech, Leichtfried, Muscat, Swoboda

Verts/ALE: van Buitenen, Lichtenberger

Popravki in namere glasovanja

Za: Charlotte Cederschiöld

Proti: Margrietus van den Berg

Vzdržan: Cristobal Montoro Romero

14.   Poročilo Moscovici A6-0421/2006

Uvodna izjava C

Za: 538

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Goudin, Lundgren

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Kozlík, Rivera

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 55

GUE/NGL: Manolakou, Pafilis

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Borghezio, Chruszcz, Helmer, Martin Hans-Peter, Mote, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Ashworth, Barsi-Pataky, Bauer, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Casa, Chichester, Dover, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hökmark, Kauppi, McMillan-Scott, Olajos, Parish, Šťastný, Sturdy, Sumberg, Tannock, Zaleski

UEN: Camre

Verts/ALE: Schlyter

Vzdržani: 14

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro

IND/DEM: Bonde

NI: Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PSE: Hänsch, Leichtfried

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Gunnar Hökmark

Proti: Timothy Kirkhope

15.   Poročilo Moscovici A6-0421/2006

Resolucija

Za: 542

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Kozlík, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Wijkman, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 41

GUE/NGL: Henin, Liotard, Manolakou, Meijer, Pafilis

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Knapman, Louis, Lundgren, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Kilroy-Silk, Martin Hans-Peter, Mote

PPE-DE: Ehler, Ferber, Gräßle, Jarzembowski, Jeggle, Langen, Mann Thomas, Mayer, Niebler, Pieper, Radwan, Sommer, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin

PSE: Ford, Scheele

UEN: Camre

Vzdržani: 27

ALDE: Manders

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro

NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke

PPE-DE: De Veyrac, Doorn, Eurlings, Klaß, Maat, Martens, Reul, Wortmann-Kool

PSE: Piecyk, Walter

Verts/ALE: van Buitenen, Jonckheer, Kusstatscher

Popravki in namere glasovanja

Vzdržan: Lambert van Nistelrooij

16.   Poročilo Hasse Ferreira A6-0289/2006

Predlog Komisije

Za: 572

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Blokland, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 25

GUE/NGL: Holm, Liotard, Meijer, Seppänen, Svensson

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Kilroy-Silk, Mote

Verts/ALE: Hammerstein Mintz, Harms

Vzdržani: 6

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Coûteaux, Louis

NI: Baco, Kozlík

Verts/ALE: van Buitenen

17.   Poročilo Hasse Ferreira A6-0289/2006

Resolucija

Za: 565

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Blokland, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Allister, Baco, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 22

GUE/NGL: Holm, Liotard, Meijer, Svensson

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Kilroy-Silk, Mote

Vzdržani: 6

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Coûteaux, Louis

NI: Battilocchio

PSE: Corbey

Verts/ALE: van Buitenen

18.   Poročilo Niebler A6-0369/2006

Predlog spremembe 27

Za: 291

ALDE: Andria, Cocilovo, Degutis, Dičkutė, Geremek, Harkin, Juknevičienė, Kacin, Kułakowski, Lax, Losco, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Staniszewska, Susta, Takkula, Toia, Veraldi, Virrankoski

GUE/NGL: Kaufmann, Markov, Pflüger, Wagenknecht, Zimmer

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Baco, Belohorská, Borghezio, Chruszcz, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hieronymi, Higgins, Hudacký, Itälä, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Surján, Szájer, Tajani, Ulmer, Veneto, Ventre, Vernola, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zappalà, Zwiefka

PSE: Berlinguer, Grech, Hazan, Muscat, Scheele

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 277

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, Drčar Murko, Griesbeck, Hall, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Maaten, Manders, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Pannella, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Portas, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz

NI: Battilocchio, Bobošíková, Helmer

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Bowis, Brepoels, Bushill-Matthews, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Daul, Dover, Doyle, Fjellner, Gauzès, Grossetête, Gutiérrez-Cortines, Harbour, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hökmark, Hoppenstedt, Hybášková, Ibrisagic, Jackson, Kauppi, Lamassoure, Matsis, Mavrommatis, Oomen-Ruijten, Papastamkos, Purvis, Saïfi, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Van Orden, Vidal-Quadras, Vlasto, Wohlin, Zahradil

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Camre, Ryan

Verts/ALE: Buitenweg, Lagendijk, Staes

Vzdržani: 37

ALDE: Birutis, Cavada, Lynne, Matsakis, Morillon, Nicholson of Winterbourne, Schuth, Starkevičiūtė

GUE/NGL: de Brún, Papadimoulis, Ransdorf

NI: Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Bradbourn, Brunetta, Esteves, Fatuzzo, Gklavakis, Kamall, McMillan-Scott, Sartori, Wijkman, Zaleski, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Gebhardt, Leinen, Piecyk, Rosati, Rothe

UEN: Didžiokas

Verts/ALE: van Buitenen, Hammerstein Mintz, Hassi

Popravki in namere glasovanja

Za: Íñigo Méndez de Vigo

Proti: Raül Romeva i Rueda, Patrick Gaubert, Christine De Veyrac, Ambroise Guellec

19.   Poročilo Prodi A6-0371/2006

Predlog spremembe 75

Za: 286

ALDE: Andria, Cocilovo, Dičkutė, Geremek, Harkin, Juknevičienė, Kacin, Kułakowski, Lax, Losco, Ortuondo Larrea, Piskorski, Prodi, Staniszewska, Susta, Takkula, Toia, Veraldi, Virrankoski

GUE/NGL: Kaufmann, Kohlíček, Markov, Pflüger, Remek, Wagenknecht, Zimmer

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Baco, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Schenardi, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Deß, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gawronski, Gewalt, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Gyürk, Handzlik, Hannan, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Landsbergis, Langen, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Panayotopoulos-Cassiotou, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Surján, Szájer, Tajani, Ulmer, Veneto, Ventre, Vernola, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zappalà, Zwiefka

PSE: Berès, Fazakas, Grech, Hazan, Hedh, Muscat

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 286

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, Drčar Murko, Griesbeck, Hall, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Maaten, Manders, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pannella, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Liotard, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz

NI: Battilocchio, Helmer

PPE-DE: Ashworth, Audy, Bachelot-Narquin, Bowis, Brepoels, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Cederschiöld, Chichester, Dehaene, De Veyrac, Dover, Doyle, Fjellner, Fontaine, Gaubert, Gauzès, Gklavakis, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Harbour, Herranz García, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Kauppi, Lamassoure, Mathieu, Matsis, Mavrommatis, Ouzký, Pack, Papastamkos, Purvis, Saïfi, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Van Orden, Vidal-Quadras, Vlasto, Wohlin, Zahradil

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Camre, Ryan

Verts/ALE: Buitenweg, Hammerstein Mintz, Jonckheer, Lagendijk, Staes, Turmes

Vzdržani: 33

ALDE: Birutis, Cavada, Degutis, Lynne, Matsakis, Morillon, Schuth, Starkevičiūtė

GUE/NGL: Flasarová, Papadimoulis

NI: Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Mote, Vanhecke

PPE-DE: Bradbourn, Callanan, Esteves, Fatuzzo, Kamall, Langendries, McMillan-Scott, Wijkman, Zaleski, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Gebhardt, Piecyk, Rosati

UEN: Didžiokas

Verts/ALE: van Buitenen, Hassi

Popravki in namere glasovanja

Za: Íñigo Méndez de Vigo

Proti: Claude Turmes, Anna Hedh

Vzdržan: Bairbre de Brún

20.   Poročilo Riera Madurell A6-0379/2006

Predlog spremembe 173

Za: 270

ALDE: Andria, Cocilovo, Dičkutė, Geremek, Harkin, Juknevičienė, Kacin, Kułakowski, Lax, Losco, Ortuondo Larrea, Piskorski, Prodi, Staniszewska, Susta, Takkula, Toia, Veraldi, Virrankoski

GUE/NGL: Kaufmann, Kohlíček, Markov, Pflüger, Remek, Wagenknecht, Zimmer

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Baco, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Barsi-Pataky, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Deß, Dombrovskis, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Ferber, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gawronski, Goepel, Gomolka, Gräßle, Grosch, Gyürk, Handzlik, Hannan, Heaton-Harris, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Landsbergis, Langen, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mauro, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Surján, Szájer, Tajani, Ulmer, Veneto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zwiefka

PSE: Muscat

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 305

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, Drčar Murko, Gentvilas, Griesbeck, Hall, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Maaten, Manders, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Oviir, Pannella, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Liotard, Meijer, Musacchio, Pafilis, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz

NI: Battilocchio, Helmer

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Bauer, Bowis, Brepoels, Brunetta, Bushill-Matthews, Cabrnoch, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Dehaene, De Veyrac, Doorn, Dover, Doyle, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Harbour, Hatzidakis, Herranz García, Hökmark, Hybášková, Ibrisagic, Jackson, Kauppi, Lamassoure, Langendries, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Oomen-Ruijten, Ouzký, Papastamkos, Purvis, Saïfi, Sartori, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Wohlin, Zahradil

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Gottardi, Grabowska, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Camre, Didžiokas, Ryan

Verts/ALE: Buitenweg, Hammerstein Mintz, Jonckheer, Lagendijk, Romeva i Rueda, Staes

Vzdržani: 36

ALDE: Birutis, Cavada, Degutis, Lynne, Matsakis, Morillon, Nicholson of Winterbourne, Schuth, Starkevičiūtė

GUE/NGL: Flasarová, Maštálka, Papadimoulis

NI: Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Belet, Bradbourn, Demetriou, Díaz de Mera García Consuegra, Esteves, Fatuzzo, Kamall, Montoro Romero, Pinheiro, Škottová, Wijkman, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina

PSE: Gebhardt, Gröner, Piecyk, Rosati, Rothe

Verts/ALE: van Buitenen, Hassi

Popravki in namere glasovanja

Proti: Íñigo Méndez de Vigo

Vzdržan: Bairbre de Brún

21.   B6-0625/2006 — Območje svobode, varnosti in pravice

Resolucija

Za: 488

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Flasarová, Henin, Ransdorf, Remek

NI: Battilocchio, Belohorská, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Protasiewicz, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Surján, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 85

GUE/NGL: de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Holm, Liotard, Meijer, Pafilis, Pflüger, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Dover, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kauppi, Kirkhope, Lulling, McMillan-Scott, Ouzký, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina

Vzdržani: 25

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, Guidoni, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Rizzo, Strož, Wurtz

NI: Baco, Kozlík

PPE-DE: Cederschiöld, Fjellner, Gaubert, Hökmark, Ibrisagic, Mauro

UEN: Camre

Verts/ALE: van Buitenen, Lucas, Schlyter

Popravki in namere glasovanja

Za: Patrick Gaubert

22.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Predlog spremembe 3/rev.

Za: 528

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bloom, Bonde, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 41

ALDE: Toia

IND/DEM: Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Allister, Chruszcz, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Gyürk, Záborská

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 25

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Baco, Bobošíková, Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Speroni, Vanhecke

PPE-DE: Zaleski

Verts/ALE: van Buitenen

23.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Predlog spremembe 5/rev.

Za: 312

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde

NI: Battilocchio, Belohorská, Rivera

PPE-DE: Callanan, Esteves, Gaľa, Peterle, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Schröder, Ulmer, Wijkman, Zatloukal

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 273

ALDE: Prodi, Susta, Takkula, Toia

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Helmer, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Grech, Muscat

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 11

ALDE: Harkin

IND/DEM: Coûteaux, Goudin, Lundgren, Pęk, Železný

NI: Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Proti: John Purvis

24.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

podnaslov

Za: 539

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera, Speroni

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Krasts, Kristovskis, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Ryan, Vaidere

Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 40

ALDE: Takkula

IND/DEM: Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Allister, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Busuttil, Casa, Landsbergis, Mikolášik, Záborská

UEN: Angelilli, Berlato, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Muscardini, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 17

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Baco, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote

PPE-DE: Zaleski

Verts/ALE: van Buitenen

25.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Odstavek 9

Za: 533

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera, Speroni

PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Bielan, Camre, Kristovskis, Maldeikis, Vaidere

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 49

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Chruszcz, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Busuttil, Landsbergis, Mikolášik, Záborská

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Crowley, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 17

ALDE: Takkula

IND/DEM: Coûteaux, Železný

NI: Baco, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Mote, Vanhecke

PPE-DE: Wohlin, Zaleski

UEN: Didžiokas

Verts/ALE: van Buitenen

26.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Odstavek 10

Za: 525

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Dillen, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Crowley, Krasts, Ó Neachtain, Ryan

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 42

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Chruszcz, Claeys, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Záborská

UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 20

ALDE: Takkula

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Blokland, Coûteaux, Louis, Železný

NI: Allister, Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote, Romagnoli, Speroni

PPE-DE: Zaleski

UEN: Kristovskis, Maldeikis, Muscardini, Vaidere

Verts/ALE: van Buitenen

27.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Predlog spremembe 4/rev.

Za: 520

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera, Speroni

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Sturdy, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Leichtfried, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Didžiokas, Krasts, Kristovskis, Maldeikis, Rutowicz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 35

IND/DEM: Grabowski, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Chruszcz, Le Rachinel, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Casa, Casini, Montoro Romero, Vlasto, Záborská

PSE: Vincenzi

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 25

ALDE: Takkula

IND/DEM: Batten, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Baco, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Mote, Schenardi

PPE-DE: Ferber, McMillan-Scott

UEN: Camre

Verts/ALE: van Buitenen

28.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Predlog spremembe 6/rev.

Za: 318

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Blokland, Bonde, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Chruszcz, Martin Hans-Peter, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Bachelot-Narquin, Gaľa, Gutiérrez-Cortines, Jackson, Járóka, Méndez de Vigo, Őry, Pīks, Pomés Ruiz, Saïfi, Silva Peneda, Surján, Wijkman

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 244

IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Bobošíková, Helmer

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 30

ALDE: Takkula

IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Knapman, Louis, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Allister, Baco, Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke

UEN: Camre

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Proti: Tokia Saïfi

29.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Predlog spremembe 1/rev.

Za: 529

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Camre

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 49

IND/DEM: Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski

NI: Allister, Borghezio, Chruszcz, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Busuttil, Mikolášik, Záborská

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 19

ALDE: Harkin, Toia

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Coûteaux, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Baco, Claeys, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote

PPE-DE: Zaleski

Verts/ALE: van Buitenen

30.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Uvodna izjava K

Za: 513

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren

NI: Battilocchio, Belohorská, Helmer, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Parish, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Camre, Crowley, Didžiokas, Krasts, Kristovskis, Maldeikis, Ó Neachtain, Ryan, Vaidere

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 30

IND/DEM: Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Chruszcz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Busuttil, Mikolášik, Záborská

UEN: Bielan, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 25

ALDE: Takkula

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Baco, Bobošíková, Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Mote, Schenardi, Speroni, Vanhecke

PPE-DE: Zaleski

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Vittorio Agnoletto

31.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Uvodna izjava L

Za: 534

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Speroni

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Ferber, Fjellner, Fontaine, Freitas, Gál, Gaľa, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Aylward, Camre, Crowley, Didžiokas, Krasts, Kristovskis, Maldeikis, Ó Neachtain, Ryan, Vaidere

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 35

IND/DEM: Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Chruszcz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Busuttil, Fatuzzo, Fernández Martín, Gahler, Mato Adrover, Mikolášik, Záborská

UEN: Angelilli, Berlato, Bielan, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Muscardini, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 15

IND/DEM: Batten, Blokland, Booth, Clark, Coûteaux, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker

NI: Allister, Baco, Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Zaleski

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Michael Gahler

32.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Predlog spremembe 2/rev.

Za: 325

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde

NI: Battilocchio, Belohorská, Kozlík, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Bachelot-Narquin, Buzek, Cabrnoch, del Castillo Vera, Gargani, Goepel, Hoppenstedt, Jackson, Kamall, Őry, Ouzký, Pomés Ruiz, Weisgerber, Wieland, Wijkman

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Camre

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 265

ALDE: Takkula

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Grabowski, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 9

IND/DEM: Blokland, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren

NI: Baco, Kilroy-Silk, Mote

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Christine De Veyrac

33.   Skupni predlog resolucije B6-0619/2006 — AIDS

Resolucija

Za: 546

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Helmer, Kozlík, Martin Hans-Peter, Rivera, Speroni

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Carollo, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Rutowicz, Ryan

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 34

IND/DEM: Batten, Blokland, Booth, Clark, Grabowski, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Chruszcz, Kilroy-Silk, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Casini, Florenz, Korhola, Záborská

UEN: Bielan, Czarnecki Ryszard, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Podkański, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 24

ALDE: Toia

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Coûteaux, Louis

NI: Allister, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Rachinel, Mote, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PPE-DE: Kelam, Landsbergis, Mauro, Mikolášik, Zaleski

UEN: Krasts, Kristovskis, Pirilli, Vaidere

Verts/ALE: van Buitenen

34.   Poročilo Lynne A6-0351/2006

Odstavek 2/1

Za: 547

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Samuelsen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Blokland, Bonde, Booth, Clark, Goudin, Knapman, Krupa, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Titford, Whittaker, Wise, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Schenardi

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Muscardini, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 5

IND/DEM: Tomczak, Zapałowski

NI: Chruszcz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Cederschiöld

Vzdržani: 11

IND/DEM: Grabowski, Louis, Rogalski

NI: Allister, Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote

PPE-DE: Wohlin

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Charlotte Cederschiöld

35.   Poročilo Lynne A6-0351/2006

Odstavek 2/2

Za: 487

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren

NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Martin Hans-Peter, Rivera

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Carollo, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fernández Martín, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gklavakis, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Járóka, Jarzembowski, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kauppi, Kelam, Klamt, Klich, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Pack, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Rack, Reul, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Krasts, Kristovskis, Maldeikis, Muscardini, Pirilli, Ryan, Vaidere

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Harms, Hassi, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 90

ALDE: Ries, Samuelsen

GUE/NGL: Pafilis

IND/DEM: Batten, Blokland, Booth, Clark, Grabowski, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Caspary, Cederschiöld, Chichester, Deß, Dover, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Gewalt, Gomolka, Gräßle, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hökmark, Ibrisagic, Jackson, Jeggle, Kamall, Kirkhope, Klaß, Koch, Konrad, Langen, McMillan-Scott, Nassauer, Niebler, Oomen-Ruijten, Ouzký, Parish, Purvis, Radwan, Škottová, Stevenson, Sturdy, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina

UEN: Bielan, Czarnecki Ryszard, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Masiel, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Schlyter

Vzdržani: 6

IND/DEM: Coûteaux, Louis

NI: Allister, Kilroy-Silk, Mote

Verts/ALE: van Buitenen

36.   Poročilo Lynne A6-0351/2006

Predlog spremembe 3

Za: 527

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Triantaphyllides

IND/DEM: Blokland, Bonde, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Rivera, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Gomolka, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Jackson, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Parish, Patriciello, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rübig, Saïfi, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Assis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carnero González, Casaca, Cashman, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Czarnecki Ryszard, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Masiel, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Rutowicz, Ryan, Vaidere, Wojciechowski Janusz

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Jonckheer, Kallenbach, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber

Proti: 6

PPE-DE: Hybášková

Verts/ALE: Evans Jill, Flautre, Lambert, Lichtenberger, Schmidt Frithjof

Vzdržani: 51

ALDE: Samuelsen

GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Maštálka, Meijer, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Coûteaux, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

NI: Kilroy-Silk, Mote

PPE-DE: Wohlin

PSE: Carlotti, Hegyi, Herczog

UEN: Berlato, Muscardini

Verts/ALE: Bennahmias, van Buitenen, Joan i Marí, Kusstatscher, Rühle, Ždanoka

Popravki in namere glasovanja

Za: Lívia Járóka


SPREJETA BESEDILA

 

P6_TA(2006)0504

Uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (KOM(2006)0645 - C6-0362/2006 - 2006/0209(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0645) (1),

ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0362/2006),

ob upoštevanju členov 51 in 43(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0401/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2006)0209

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto na prvi obravnavi dne 30. novembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga III k Uredbi (EGS) št. 3922/91 (3) določa skupne tehnične predpise in upravne postopke, ki se uporabljajo za komercialni prevoz z zrakoplovi. Ti usklajeni predpisi in postopki se uporabljajo za vse zrakoplove, ki jih uporabljajo izvajalci Skupnosti, ki so registrirani v državi članici ali v tretji državi.

(2)

Ukrepe, potrebne za izvajanje Direktive (EGS) št. 3922/91, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(3)

Zlasti bi bilo treba podeliti Komisiji pooblastila za določitev pogojev, pod katerimi bi se lahko, kakor je določeno v Uredbi (EGS) št. 3922/91, spremenili ali dopolnili tehnični predpisi in upravni postopki iz Priloge III navedene uredbe, ali bi bila lahko država članica upravičena, da jih ne uporablja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb navedene uredbe ali dopolnitvi navedene uredbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(4)

Kadar v nujnih primerih zaradi ohranjanja zadostne ravni varnosti zračnega prometa ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti uporabo nujnega postopka iz člena 5a(6) Sklepa št. 1999/468/ES za sprejetje nekaterih ukrepov.

(5)

Uredbo (EGS) št. 3922/91 bi bilo zato treba spremeniti.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO -

Člen 1

Uredba (EGS) št. 3922/91 se spremeni:

1)

člen 8 se spremeni:

a)

četrti pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„V takem primeru Komisija uradno obvesti o svoji odločitvi vse države članice, ki so upravičene do uporabe navedenega ukrepa. Ustrezne določbe iz Priloge III se tudi lahko spremenijo v skladu s členom 11, tako da odražajo navedeni ukrep.“

b)

četrti pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:

„V takem primeru Komisija uradno obvesti o svoji odločitvi vse države članice, ki so upravičene do uporabe navedenega ukrepa. Ustrezne določbe iz Priloge III se tudi lahko spremenijo v skladu s členom 11, tako da odražajo navedeni ukrep.“

2)

člen 11 se spremeni:

a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z dopolnitvijo le-te, ki so nujni zaradi znanstvenega in tehničnega napredka in ki spreminjajo skupne tehnične predpise in upravne postopke, ki jih navaja Priloga III, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3). V nujnih primerih Komisija lahko uporabi nujni postopek iz člena 12(4).“

b)

v odstavku 2 se „člen 12“ nadomesti s „člen 12(3)“;

3)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost zračnega prometa (v nadaljevanju „odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Mnenje z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006.

(3)  UL L 373, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. ... /2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L ...).

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

P6_TA(2006)0505

Tehnične zahteve za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/.../ES o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (KOM(2006)0646 - C6-0360/2006 - 2006/0210(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0646) (1),

ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0360/2006),

ob upoštevanju členov 51 in 43(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0402/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2006)0210

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto na prvi obravnavi dne 30. novembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/.../ES o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2006/.../ES (3) uvaja usklajene pogoje za izdajanje tehničnih spričeval za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih, za celotno omrežje celinskih plovnih poti Skupnosti.

(2)

Tehnične zahteve iz prilog k Direktivi 2006/.../ES večinoma vsebujejo določbe v okviru Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in sicer iz različice, ki so jo leta 2004 odobrile države članice Osrednje komisije za plovbo po Renu (CCNR). Pogoji in tehnične zahteve, ki se uporabljajo za izdajanje spričeval za plovbo po celinskih plovnih poteh v smislu člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, se redno posodabljajo in zanje velja, da odražajo trenutni tehnološki razvoj.

(3)

Da se izogne izkrivljanju konkurence in neenakih stopenj varnosti, je zlasti zaradi usklajevanja na evropski ravni primerno, da se sprejmejo enakovredne tehnične zahteve za celotno omrežje celinskih plovnih poti Skupnosti, ki se nato zaradi ohranjanja enakovrednega položaja redno posodabljajo.

(4)

Direktiva 2006/.../ES pooblašča Komisijo, da te tehnične zahteve prilagodi tehničnemu napredku in razvoju, ki sta posledica delovanja ostalih mednarodnih organizacij, zlasti CCNR.

(5)

Te prilagoditve bi bilo treba izvesti hitro, da se zagotovi, da tehnične zahteve, potrebne za izdajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, kot je potrebna za izdajo spričevala iz člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu.

(6)

Ukrepe, potrebne za izvajanje Direktive 2006/.../ES, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(7)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev pogojev, pod katerimi naj se spreminjajo tehnične zahteve in upravni postopki, določeni v prilogah k Direktivi 2006/.../ES. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2006/.../ES, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(8)

Zaradi kompleksnosti bi bilo treba podaljšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom za sprejetje takih ukrepov za spremembo prilog k Direktivi 2006/.../ES.

(9)

V nujnih primerih je treba uporabiti nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje vseh sprememb prilog k Direktivi 2006/.../ES*, da se upošteva tehnični napredek ali razvoj, ki je posledica delovanja ostalih mednarodnih organizacij (zlasti CCNR), kot tudi za sprejetje začasnih zahtev.

(10)

Direktivo 2006/.../ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/.../ES se spremeni:

1)

v členu 19 se dodata naslednja odstavka:

„3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in 5(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so 21 dni, 15 dni in en mesec.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

2)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Prilagoditev prilog in priporočil za začasna spričevala

1.   V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3) se sprejmejo vse spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi zaradi tehničnega napredka ali razvoja na tem področju, ki so posledica delovanja ostalih mednarodnih organizacij, zlasti Osrednje komisije za plovbo po Renu (CCNR), da se zagotovi, da se obe spričevali iz člena 3(1)(a) izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, ali da se upošteva primere iz člena 5. V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 19(4).

Te spremembe se izvedejo hitro, da se zagotovi stopnja varnosti, ki jo zagotavljajo tehnične zahteve za izdajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, priznanega za plovbo po Renu, enakovredna tisti stopnji varnosti, ki je potrebna za izdajo spričevala iz člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu.

2.   Ne glede na določbe iz odstavka 1 Komisija sprejme homologacije iz člena 5(2) v skladu s postopkom iz člena 19(2).

3.   O priporočilih odbora za izdajanje začasnih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh odloča Komisija v skladu s členom 2.19 iz Priloge II.“

3)

Priloga II se spremeni:

1)

člen 1.06 se nadomesti z naslednjim:

„1.06

Začasne zahteve

Začasne zahteve, s katerimi se nebistveni elementi te direktive spremenijo z njeno dopolnitvijo, se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 19(4) te direktive, kadar se ugotovi, da je to nujno potrebno zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, da se omogoči odstopanje od določb te direktive ali da se omogočijo preskusi. Zahteve se objavijo in veljajo največ tri leta. Veljati začnejo hkrati in se razveljavijo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah.“

2)

člen 10.03a(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Sistemi, ki škropijo manjše količine vode, morajo imeti homologacijo v skladu z Resolucijo IMO A 800(19) ali drugim priznanim standardom. Takšna priznanja, kadar so namenjena spreminjanju nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena19(3) te direktive. Homologacijo opravi odobreni klasifikacijski zavod ali pooblaščena ustanova za preskuse. Pooblaščena ustanova za preskuse izpolnjuje usklajene evropske standarde za delovanje preskuševalnih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025: 2000).“

3)

člen 10.03b(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Gasilna sredstva

Za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic se lahko uporabijo naslednja gasilna sredstva v stalno nameščenih protipožarnih sistemih:

(a)

CO2 (ogljikov dioksid);

(b)

HFC 227ea (heptafluoropropan);

(c)

IG-541 (52 % dušik, 40 % argon, 8 % ogljikov dioksid).

Dovoljenje za uporabo drugih gasilnih sredstev, kadar je namenjeno spreminjanju nebistvenih elementov te direktive, se dodeli v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena19(3) te direktive.“

Člen 2

1.   Države članice s celinskimi plovnimi potmi iz člena 1(1) Direktive 2006/.../ES sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, z učinkom od ... (5). O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati ... (6).

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1) Direktive 2006/.../ES.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Mnenje z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006.

(3)  UL L ...

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5)  Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

(6)  Dan začetka veljavnosti Direktive 2006/.../ES.

P6_TA(2006)0506

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Republiko Zelenortski otoki *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (KOM(2006)0363 — C6-0282/2006 — 2006/0122(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (KOM(2006)0363) (1),

ob upoštevanju členov 37 in 300(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0282/2006),

ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za razvoj (A6-0395/2006),

1.

odobri predlog Uredbe Sveta, kakor je bil spremenjen, in odobri sklenitev sporazuma;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Zelenortski otoki.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Člen 3 a (novo)

 

Člen 3a

Komisija v zadnjem letu veljavnosti Protokola in pred sklenitvijo novega sporazuma ali podaljšanjem trenutno veljavnega sporazuma Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi sporazuma in o pogojih za njegovo izvajanje.

Sprememba 2

Člen 3 b (novo)

 

Člen 3b

Komisija vsako leto oceni, ali so države članice, katerih plovila delujejo v skladu s Protokolom, izpolnile obveznosti glede poročanja.

Sprememba 3

Člen 3 c (novo)

 

Člen 3c

Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih večletnega sektorskega programa, opisanega v členu 7 Protokola.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0507

Jamstvo Skupnosti Evropski investicijski banki *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti (KOM(2006)0324 — C6-0275/2006 — 2006/0107(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0324) (1),

ob upoštevanju člena 181a Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0275/2006),

ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0394/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Navedba sklicevanja 1

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 181a Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 179 in 181a Pogodbe,

Sprememba 2

Uvodna izjava 6

(6) Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose EU podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCECI in instrument za stabilnost;

(6) Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose EU podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCECI , instrument za stabilnost in instrument za demokracijo in človekove pravice;

Sprememba 3

Uvodna izjava 7

(7) Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih sklene EU na visoki ravni z zadevnimi stranmi.

(7) Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji , ter bi moralo prispevati k splošnemu cilju razvoja in utrjevanja demokracije in pravne države, cilju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanju mednarodnih sporazumov o okolju, katerih podpisnice so Evropska skupnost ali njene države članice . Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih sklene EU na visoki ravni z zadevnimi stranmi. EIB bi morala skupaj s Komisijo razmisliti o vzpostavitvi naknadnega nadzornega mehanizma, s katerim bi zagotovili, da se z ukrepi, ki jih EIB financira zunaj Skupnosti, podpirajo vrednote EU.

Sprememba 4

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

(8a) Prednostni sektorji, ki so navedeni za vsako regijo v uvodnih izjavah 9 do 12, niso izključni in ne smejo zavirati prizadevanj za zagotavljanje boljše splošne skladnosti z drugimi zunanjimi finančnimi instrumenti, kot je podrobno navedeno zgoraj.

Sprememba 5

Uvodna izjava 8 b (novo)

 

(8b) Prav tako je treba povečati obseg informacij, ki jih prejme Evropski parlament, in priložnosti za nadzor, vključno s prenosom strateških dokumentov o načrtovanju, ki jih pripravi Komisija ali EIB.

Sprememba 6

Uvodna izjava 8 c (novo)

 

(8b) EIB mora zagotoviti, da njene posojilne dejavnosti popolnoma podpirajo politične cilje Evropske unije in cilje mednarodnih sporazumov o trajnostnem razvoju, katerih podpisnice so Unija in njene države članice. EIB mora dati prednost projektom, ki prispevajo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov in doseganju ciljev Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, z dodeljevanjem posojil za varčevanje z energijo, energetsko učinkovitost in razvoj obnovljivih virov energije. EIB mora zagotoviti, da vse odločitve glede posojil temeljijo na previdnostnem načelu, kot je določeno v Konvenciji o biološki raznovrstnosti.

Sprememba 7

Uvodna izjava 8 d (novo)

 

(8b) EIB mora zagotoviti, da se za posamezne projekte izvede presoja vplivov na trajnostni razvoj neodvisno od sponzorjev projekta in EIB.

Sprememba 8

Uvodna izjava 9

(9) Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstev, sporazumih o stabilizaciji in pridruževanju in v pogajanjih z EU. Ukrepi EU na Zahodnem Balkanu bi se morali postopno še naprej preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. V tem okviru bi se morala EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ki delujejo v regiji. V obdobju 2007-2013 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

(9) Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstev, sporazumih o stabilizaciji in pridruževanju in v pogajanjih z EU. Ukrepi EU na Zahodnem Balkanu bi se morali postopno še naprej preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. Poleg tega bi si morala v tem okviru EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ki delujejo v regiji. Prav tako je pomembno spodbujati trgovino na Zahodnem Balkanu, saj je to bistveni instrument, da se poudari pomen prehoda od obnove na predpristopno podporo in s tem poveča vključenost v EU. V obdobju 2007-2013 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

Sprememba 9

Uvodna izjava 11

(11) Kar se tiče držav, vključenih v DCECI, se bo financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah postopno uskladilo s strategijo sodelovanja EU v teh regijah in dopolnjevalo instrumente, ki se financirajo iz proračunskih virov Skupnosti. Koncept „skupnega interesa“, ki je bil do zdaj v praksi omejen na financiranje projektov, v katere so bila vključena podjetja iz EU, se bo razširil tako, da bo upošteval spodbujanje okoljske trajnosti in regionalnega povezovanja (na primer prometni, telekomunikacijski in energetski projekti za krepitev medsebojne povezanosti). EIB bi si morala prizadevati za postopno razširitev svojih dejavnosti v več držav iz teh regij, vključno z manj uspešnimi državami. V Srednji Aziji bi se morala EIB usmeriti k pomembnim projektom s področja energetske oskrbe in transporta energije s čezmejnimi posledicami. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z EBRD, predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD. Za povečanje prepoznavnosti posredovanja EU v Latinski Ameriki bi bilo treba določiti posebna sredstva za pomoč Latinski Ameriki.

(11) Kar se tiče držav, vključenih v DCECI, mora EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti ter se pri tem usmeriti v projekte, ki prispevajo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, spodbujajo trajnostni razvoj in izboljšujejo varstvo okolja. Financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah je treba postopno uskladiti s strategijo sodelovanja EU v teh regijah, dopolnjevati pa mora instrumente, ki se financirajo iz proračunskih virov Skupnosti. Koncept „skupnega interesa“, ki je bil do zdaj v praksi omejen na financiranje projektov, v katere so bila vključena podjetja iz EU, je treba razširiti tako, da bo upošteval spodbujanje okoljske trajnosti in regionalnega povezovanja (na primer prometni, telekomunikacijski in energetski projekti za krepitev medsebojne povezanosti). EIB bi si morala prizadevati za postopno razširitev svojih dejavnosti v več držav iz teh regij, vključno z manj uspešnimi državami. V Srednji Aziji bi se morala EIB usmeriti k projektom s področja okoljske infrastrukture, trajnostne energetske oskrbe in transporta energije s čezmejnimi posledicami. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z EBRD, predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD. Za povečanje prepoznavnosti posredovanja EU v Latinski Ameriki bi bilo treba določiti posebna sredstva za pomoč Latinski Ameriki.

Sprememba 10

Uvodna izjava 16

(16) Treba bi bilo izboljšati poročanje EIB in Komisije o financiranju EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa.

(16) Treba bi bilo izboljšati poročanje EIB in Komisije o financiranju EIB ter lastne zmogljivosti presojanja EIB . Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, za večja posojila pripraviti lastno presojo na podlagi neodvisnih zunanjih strokovnih mnenj in letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. To poročilo mora vključevati presojo prispevka finančnih operacij EIB k doseganju zunanjepolitičnih ciljev EU. V poročilu morajo biti navedena tudi posojila, ki jih je odobrila EIB, glede na njihovo izpostavljenost tveganju, ki jo je ocenila EIB.

Sprememba 11

Uvodna izjava 17

(17) Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, podpisano v sedemletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2007. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa;

(17) Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, podpisano v sedemletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2007. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Ta pregled je treba opraviti na podlagi obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi glede vpliva dejavnosti EIB.

Sprememba 12

Uvodna izjava 18

(18) Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki banke, vključno z ustreznimi ukrepi, in ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in OLAF.

(18) Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki banke, vključno z ustreznimi ukrepi, in ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in OLAF. EIB mora v skladu s členom 267 Pogodbe, ki določa njene naloge, zagotoviti, da projektov, ki jih financira, ni mogoče v celoti financirati z različnimi instrumenti na voljo v posameznih državah članicah in zlasti, da ne pride do izkrivljanja konkurence s kreditnimi in naložbenimi institucijami.

Sprememba 13

Uvodna izjava 20

(20) EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni načrt za sklenitev svojih financiranj, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev Jamstvenega sklada.

(20) EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni načrt za sklenitev svojih financiranj, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev Jamstvenega sklada. Komisija mora v svojih rednih proračunskih načrtih, ki jih posreduje Evropskemu parlamentu, upoštevati predvidene proračunske posledice.

Sprememba 14

Člen 1, odstavek 2

2. Jamstvo Skupnosti se omeji na 65% skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev, zagotovljenih v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse ustrezne zneske.

2. Jamstvo Skupnosti se omeji na 55% skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev, zagotovljenih v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse ustrezne zneske.

Sprememba 15

Člen 2, odstavek 2

2. Posamezne države postanejo upravičene do najvišje določenih regionalnih zneskov in podzneskov, ko in če izpolnijo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih sklene EU na visoki ravni z zadevnimi državami. Komisija po posvetovanju z EIB določi, kdaj posamezna država izpolnjuje ustrezne pogoje in o tem obvesti EIB.

2. Posamezne države postanejo upravičene do najvišje določenih regionalnih zneskov in podzneskov, ko in če izpolnijo ustrezne pogoje v skladu s politikami Evropske unije ter sporazumi o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih sklene EU na visoki ravni z zadevnimi državami. Komisija po posvetovanju z EIB določi, kdaj posamezna država izpolnjuje ustrezne pogoje in o tem obvesti EIB potem, ko je obvestila Evropski parlament in Svet ter navedla svoje razloge.

Sprememba 16

Člen 2, odstavek 4

4. V primeru resne zaskrbljenosti glede političnih in gospodarskih razmer v določeni državi, se Komisija in EIB lahko odločita, da v takšni državi opustita financiranje EIB.

4. V primeru resne zaskrbljenosti glede političnih in gospodarskih razmer v določeni državi, se Komisija in EIB lahko odločita, da v takšni državi opustita financiranje EIB. V takšnih primerih Komisija obvesti Evropski parlament in Svet ter navede razloge.

Sprememba 17

Člen 3, odstavek 2

2. Komisija in EIB se skupno odločita glede uporabe rezervnega mandata. Komisiji in EIB pomaga Ekonomsko-finančni odbor, ustanovljen v skladu s členom 114(2) Pogodbe.

2. Komisija in EIB se skupno odločita glede uporabe rezervnega mandata. Uporabijo se določbe, ki zadevajo primerne pogoje, in dolžnost o obveščanju Evropskega parlament v skladu s členom 2(2). Komisiji in EIB pomaga Ekonomsko-finančni odbor, ustanovljen v skladu s členom 114(2) Pogodbe.

Sprememba 18

Člen 4, odstavek 4

4. Skladnost financiranja EIB z zunanjimi politikami in cilji Evropske unije se spremlja v skladu s členom 7.

4. Skladnost financiranja EIB z zunanjimi politikami in cilji Evropske unije se spremlja v skladu s členom 7 ; Komisija jo obravnava v okviru strukturiranega dialoga z Evropskim parlamentom, kot je predvideno v novih zunanjih finančnih instrumentih za obdobje 2007-2013.

Sprememba 19

Člen 6, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Če je voditelj države, član vlade, poslanec parlamenta države članice, član Komisije ali poslanec Evropskega parlamenta posredno ali neposredno povezan s subjektom, ki ima koristi od dejavnosti EIB, krite z jamstvom Skupnosti, je sklep o jamstvu Skupnosti predmet posebnega poročila, ki ga pripravi odbor banke, pristojen za preverjanje. Ta odstavek ne velja za sedanje sporazume o jamstvu Skupnosti, sklenjene pod običajnimi pogoji, ki zaradi svojega področja ali finančnih posledic niso pomembni za nobeno udeleženo stran.

Sprememba 20

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

1a. Letno poročilo vključuje splošno oceno glavnih zaskrbljujočih vidikov, na katere je bilo opozorjeno v okviru presoje vplivov posojil iz uvodne izjave (8d) na trajnostni razvoj, in priporočila Komisije EIB za zmanjšanje teh zaskrbljujočih vidikov.

Sprememba 21

Člen 7, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Komisija pridobi tudi kakršno koli zunanje strokovno znanje, ki je potrebno, da lahko neodvisno presodi prispevek financiranja EIB.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0508

Prehodna določba o jezikovni ureditvi

Sklep Evropskega parlamenta o spremembi člena 139 Poslovnika, prehodna določba o jezikovni ureditvi (2006/2244(REG))

Evropski parlament,

ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 20. julija 2006,

ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0391/2006),

A.

ker je Parlament 1. aprila 2004 v svoj Poslovnik vključil določbo, ki mu omogoča, da pri uporabi jezikovne ureditve o devetih novih jezikih, ki so se pridružili maja 2004, do konca leta 2006 „izjemoma upošteva dejansko število razpoložljivih tolmačev in prevajalcev“,

B.

ker napredek, dosežen pri teh jezikih, vseeno ne dopušča, da bi ta prehodna določba do konca leta prenehala veljati, ne da bi jo nadomestili, ampak bi bilo treba izkoristiti možnost podaljšanja,

C.

ker se bodo pri bolgarskem in romunskem jeziku, ki se bosta pridružila 1. januarja 2007, nekaj časa pojavljale enake težave in ker tudi irščina, ki bo uradni jezik postala ob istem času, povzroča še posebne praktične težave,

D.

ker bi bilo treba glede na te okoliščine obstoječo prehodno določbo preoblikovati in podaljšati njeno veljavnost do konca tega parlamentarnega obdobja,

E.

ker cilj polne uresničitve večjezičnosti, opredeljen v členu 138 Poslovnika, ostaja,

1.

sklene, da v svoj Poslovnik vnese naslednjo spremembo;

2.

sklene, da začne ta sprememba veljati 1. januarja 2007;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

IZVIRNO BESEDILO

SPREMEMBE

Sprememba 1

Člen 139

1. Pri uporabi člena 138 se glede uradnih jezikov držav članic, ki so pristopile Evropski uniji dne 1. maja 2004, od dneva pristopa do 31. decembra 2006 izjemoma upošteva dejansko število razpoložljivih tolmačev in prevajalcev.

1. V prehodnem obdobju, ki traja do konca šestega parlamentarnega obdobja, so odstopanja od člena 138 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.

2. Generalni sekretar predloži predsedstvu izčrpno četrtletno poročilo o doseženem napredku pri uporabi člena 138 v celoti in posreduje vsem poslancem kopijo poročila.

2. Na predlog generalnega sekretarja predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.

 

2a. Uporablja se začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi pogodb v zvezi s pripravo pravnih aktov, z izjemo uredb, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.

3. Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju veljavnosti.

3. Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju veljavnosti.

P6_TA(2006)0509

Agencija Evropske unije za temeljne pravice *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (KOM(2005)0280 — C6-0288/2005 — 2005/0124(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0280) (1),

ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0288/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0306/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen dne 12. oktobra 2006 (2);

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, ali namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.

poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog Komisije bistveno spremeniti;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0414.

P6_TA(2006)0510

Agencija za temeljne pravice - dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (KOM(2005)0280 — C6-0289/2005 — 2005/0125(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0280) (1),

ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0289/2005),

ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0282/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen dne 12. oktobra 2006 (2);

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.

poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0415.

P6_TA(2006)0511

Pristop Bolgarije

Resolucija Evropskega parlamenta o pristopu Bolgarije k Evropski uniji (2006/2114(INI))

Evropski parlament,

ob upoštevanju svoje privolitve z dne 13. aprila 2005 glede prošnje Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji (1),

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (2), podpisane 25. aprila 2005 (Pristopna pogodba),

ob upoštevanju svojih številnih resolucij in poročil o Bolgariji od začetka pristopnih pogajanj,

ob upoštevanju rednih poročil Komisije o napredku Bolgarije pri pripravah na pristop in zlasti sporočila z dne 26. septembra 2006 z naslovom „Poročilo o spremljanju napredka Bolgarije in Romunije pri pripravah na članstvo v EU“ (KOM(2006)0549),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0420/2006),

A.

ker Parlament pozdravlja potrditev s strani Komisije in Sveta, da je Bolgarija dovolj pripravljena za članstvo v EU 1. januarja 2007,

B.

ker je Bolgarija 14. decembra 1995 zaprosila za članstvo v Evropski uniji, bila 16. julija 1997 uradno priznana kot kandidatka, 15. februarja 2000 začela pogajanja, 14. decembra 2004 uspešno zaključila pristopna pogajanja in 25. aprila 2005 podpisala Pristopno pogodbo in jo ratificirala, ter bo z Romunijo zaključila zgodovinski peti krog širitve EU,

C.

ker so bili smer, hitrost in ritem reform dosledni in je treba proces modernizacije razumeti kot koristen sam po sebi in ne le kot pogoj za pristop k EU,

D.

ker gre Bolgariji brez zadržkov priznati velike dosežke, ki so nastali med procesom preobrazbe, za kar gre zasluga predvsem Bolgarom, ki so z veliko potrpljenja sprejeli edinstvene drastične politične in gospodarske ukrepe,

E.

ker se, kot v številnih drugih državah članicah, priznava, da se bodo reforme v Bolgariji nadaljevale še veliko let po pristopu, vendar so področja, ki še posebno zbujajo skrb in na katerih se lahko sprejmejo določeni spremljevalni ukrepi za spodbuditev pravočasnega ukrepanja,

F.

ker nacionalne vlade s prehodnimi ureditvami v Pristopni pogodbi in drugimi pooblastili sprejemajo odločitve v zvezi z vprašanji priseljevanja, kot so omejitve prostega gibanja delavcev, pri čemer priznavajo, da je to vprašanje postalo skrb zbujajoče zaradi neurejene azilne politike in politike priseljevanja, neodvisno od širitve EU, v številnih državah članicah,

1.

čestita Bolgariji in pozdravlja njen pristop 1. januarja 2007, pričakuje prihod njenih 18 poslancev Evropskega parlamenta ter komisarja in uradnikov v institucije EU ter priznava odličen prispevek bolgarskih poslancev, ki imajo v Evropskem parlamentu status opazovalcev od septembra 2005;

2.

čestita generalnemu direktoratu Komisije za širitev za zelo strokovno in predano delo v zvezi s spremljanjem, zlasti v zadnjem letu, ko se je napredek pri pripravah na pristop povečal, in pozdravlja njegove uravnotežene ocene o pripravah Bolgarije;

3.

pozdravlja izid predsedniških volitev z dne 29. oktobra 2006; spodbuja predsednika, naj še naprej nadaljuje s proevropsko potjo in potrebnimi reformami, ki jih ta pot nalaga; hkrati obžaluje izkazovanje protievropskih sil pri volitvah in poziva predsednika, naj svoj drugi mandat uporabi za soočanje z bojaznimi tistih bolgarskih državljanov, ki so kritični glede pristopa Bolgarije k EU;

4.

opozarja na tista področja, ki zahtevajo nadaljnji napredek, na nujno in stalno potrebo po doseganju oprijemljivih rezultatov ter različne zaščitne ukrepe in druge spremljevalne ukrepe, ki so na voljo za obravnavo preostalih pomanjkljivosti, če je potrebno; poziva bolgarske oblasti, naj si vztrajno in temeljito prizadevajo odstraniti ali čim bolj zmanjšati potrebo po takšnih ukrepih, vztraja, naj Parlament še naprej spremlja razvoj, naj Komisija nadaljuje s polnim vključevanjem Parlamenta v spremljanje razvoja in naj v polno vključi Parlament tudi pri odločanju o uporabi zaščitnih klavzul, saj se je predsednik Komisije strinjal, da vključi Parlament v primeru uporabe zaščitne klavzule v členu 39 Akta o pogojih pristopa, ki govori o odlogu pristopa do leta 2008;

5.

zahteva od držav članic, ki še niso ratificirale Pristopne pogodbe, da to storijo čim prej;

Politična merila

6.

vztraja pri največji mogoči preglednosti v vsakem sektorju, vključno z upravljanjem postopkov privatizacije, razpisov in postopkov javnega naročanja, imenovanjem in napredovanjem v javni upravi in sodstvu ter v sodnem postopku na vseh ravneh, da se spodbudijo dobro upravljanje, učinkovitost in zaupanje javnosti;

7.

poziva k okrepitvi vloge bolgarskega varuha človekovih pravic, za popravo upravnih napak, hkrati pa za opravljanje vloge protikorupcijskega mehanizma, ki bi lahko povečal preglednost institucionalne prakse;

8.

odobrava stalno prizadevanje bolgarskih organov za izpolnitev obveznosti na področju pravosodja in notranjih zadev ter ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji in za dokončanje reforme sodstva; pričakuje dejavno izvajanje ukrepov, kot je dodatno in boljše usposabljanje za policijske preiskovalce z ozirom na postopek pred začetkom sojenja, boljše usklajevanje protikorupcijske strategije med vpletenimi organi ter krepitev institucionalnih pristojnosti inšpektoratov v okviru javne uprave, ter vidne in oprijemljive rezultate, vključno z uspešnimi obtožbami in obsodbami vpletenih v huda kazniva dejanja;

9.

pričakuje, da se bo nujna in velika pozornost namenila merilom uspešnosti iz zadnjega poročila Komisije o spremljanju, da se prepreči sprožitev zaščitnih mehanizmov; poziva k učinkovitejšemu ukrepanju za ugotavljanje in sodni pregon vpletenih v organiziran kriminal ter zaplembo njihovega premoženja in vztrajno zahteva oprijemljive rezultate v zvezi z izvršbo in sodnim pregonom primerov pranja denarja;

10.

pozdravlja izboljšave v organizaciji ter upravljanju policijskih in varnostnih služb z izvajanjem novega zakona o ministrstvu za notranje zadeve; poziva k širitvi posebnih policijskih enot, ki sodelujejo v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji (zlasti na mejah), trgovini s prepovedanimi drogami in trgovini z ljudmi, ter dodatno poziva k izboljšavam pri plačah in pogojih za opravljanje dela, pospešenemu napredovanju za uspešne uradnike in k dobavljanju moderne opreme; istočasno zahteva, da države članice nudijo bolgarski policiji specializirana izobraževanja in da ji še naprej začasno dodeljujejo svoje policiste s posebnim strokovnim znanjem, da tako pomagajo pri reševanju množice odmevnih zločinov in pri zatiranju dejavnosti vodij hudodelskih združb;

11.

odobrava spremembe, ki so nastale v tožilstvu pod novim generalnim državnim tožilcem, vključno s skrajšanimi postopki in ukrepi za preprečitev prezgodnjega zaključka preiskave; poziva k zakonskim predpisom za začasno ustavitev dela kazenskih sodišč, na katerih poteka notranja disciplinska preiskava, in k resnim ukrepom proti državnim tožilcem, ki so ovirali pravico ali zaključevali primere z neustreznimi razlogi;

12.

pozdravlja odločitev o zagotovitvi dostopa do spisov tajne službe, kar je ukrep, ki bo pomagal pri izgradnji zaupanja javnosti in dokazal jasno prekinitev s preteklostjo, in priporoča, da takšna razkritja nadzira nestrankarska in spoštovana komisija;

13.

ponovno poziva k izboljšanju slabih življenjskih in sanitarnih razmer v otroških domovih ter domovih za duševno prizadete in invalidne osebe, ter priznava, da obstoječi projekti in prednostne naloge ne izpolnjujejo v zadostni meri potreb oseb v zavodih, in zato poziva, da se težave institucionalnega varstva obravnavajo kot nacionalna prednostna naloga s kakovostnimi in dobro premišljenimi programi deinstitucionalizacije ter kohezijskimi skladi, usmerjenimi v doseganje številnih in vidnih izboljšav v zvezi s stavbami, življenjskimi razmerami in varstvom; ponovno poziva k spodbujanju reform zakonodaje na področju posvojitve;

14.

priznava, da je bilo sprejetih veliko ukrepov za vključitev Romov, in poziva k še bolj usklajenim prizadevanjem, da se izboljša njihovo jezikovno znanje, da se jim omogoči boljši dostop do visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in zaposlovanja, in da se jim omogoči boljše zdravstveno varstvo in načrtovanje družin, pri čemer se jih hkrati spodbuja, da storijo vse za prilagoditev širši družbi in da izkoristijo priložnosti, ki so jim dane;

15.

poziva Komisijo, naj pred pristopom in po njem podrobno spremlja, kako Bolgarija izpolnjuje svoje obveznosti glede zaščite manjšin, in naj zato vključi to vprašanje v novo oblikovani mehanizem za sodelovanje in preverjanje po pristopu;

Gospodarska merila

16.

čestita Bolgariji za nadaljnje izboljšanje gospodarstva, ki je omogočilo rast 6,1% BDP, višje realne plače, zmanjšanje brezposelnosti (8,7 %) in odlične tuje neposredne naložbe; obenem poudarja pomen preudarne makroekonomske politike in strukturnih reform za ohranjanje stabilnosti in dodatno zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja in primanjkljaja na tekočem računu ter za spodbujanje rasti in zaposlovanja;

17.

poziva k okrepljenim prizadevanjem za izboljšanje mikroekonomskih razmer v Bolgariji, da se spodbudi razvoj zasebnega sektorja ter zlasti malih in srednje velikih podjetij, ki bo temeljil na preglednih, zakonitih, upravnih in regulativnih strukturah ter na prilagodljivejši zaposlovalni zakonodaji;

18.

je zaskrbljen zaradi trajnih nevidnih ovir za tuje vlagatelje; vztraja, da morajo biti javni razpisi in regulativni ukrepi pregledni, nepristranski in razumljivi; poziva bolgarsko vlado, da rešuje primere, ko upravne odločitve niso sprejete v primernem času, kar lahko ogrozi razvoj pozitivnega okolja za naložbe v Bolgariji; priporoča davčne olajšave za spodbuditev vhodnih naložb ter boljše sporazumevanje in odprtost med uradniki in podjetji;

Pravni red Evropskih skupnosti

19.

čestita bolgarskim organom za skorajšnje končanje številnih zapletenih dejavnosti v zvezi s kmetijstvom; priznava občuten napredek na področju trgovine z živimi živalmi in dobrega počutja živali, kjer je treba spoštovati najvišje standarde, na primer pri prevozu in zakolu živali ter pri ravnanju s stranskimi živalskimi proizvodi; poudarja pomen v celoti delujočega sistema odstranjevanja klavniških odpadkov in trupel do pristopa, in pričakuje, da se bo to tudi uresničilo; poziva k dokončanju zahtevanih mejnih kontrolnih točk in učinkovitim ukrepom za nadzor klasične prašičje kuge in drugih živalskih bolezni, zlasti če obstaja tveganje za javno zdravje ali varnost oskrbe s hrano;

20.

vztraja, da mora Bolgarija izkoristiti priložnost za uvedbo najvišjih standardov varnosti letališč in letal zaradi narave teroristične grožnje, ko lahko napad na eno državo olajšajo pomanjkljivosti varnostnih postopkov v drugi državi; zahteva nujno in preverljivo dokončanje vseh korektivnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti pri plovnosti in vzdrževanju letal, operativnih postopkih in podeljevanju licenc letalskemu osebju;

21.

ponovno poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo Bolgarija izpolnila svoje obveznosti iz člena 30 Pristopne pogodbe glede datuma zapiranja enot 3 in 4 elektrarne Kozloduj, ki so jo ratificirali parlamenti držav članic; poziva institucije EU, naj držijo svojo obljubo glede financiranja Bolgarije v višini 210 milijonov EUR v obdobju od 2007 do 2008 za zapiranje elektrarne Kozloduj;

22.

poudarja pomen pravilnega upravljanja in nadzora sredstev EU, da se zagotovi finančna pravilnost in da se jih čim bolj učinkovito usmeri, ob uporabi postopkov, ki so dostopni in razumljivi tudi tistim, ki niso zaposleni v javni upravi;

23.

poudarja, da so bili v primerih, kjer je mogoča uvedba začasnih ukrepov v treh letih po pristopu, podobni ukrepi že uporabljeni med zadnjim procesom širitve, in to v korist vseh zadevnih strani; želi, da se ti mehanizmi uporabljajo zgolj na specifičnih področjih; poudarja, da bodo primerni ukrepi za zagotavljanje pravilnega delovanja politik EU odpravljeni samo tedaj, ko bodo merila, ki jih je določila Komisija, popolnoma izpolnjena;

24.

čestita Bolgariji za njen prispevek k regionalni in mednarodni stabilnosti in varnosti, zlasti kot članica zveze NATO, in razume njen sporazum z ZDA o uporabi vojaških objektov kot oprijemljivo zavezanost k transatlantskemu zavezništvu;

25.

izraža nadaljnjo podporo bolgarskim medicinskim sestram in palestinskemu zdravniku, ki so zaprti v Libiji od leta 1999; vztraja, da se ponovno sojenje, ki še vedno traja, hitro in zadovoljivo zaključi in da libijski organi zagotovijo ustrezno nadomestilo za trpljenje, ki je bilo povzročeno tem nedolžnim ljudem;

*

* *

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in narodni skupščini Republike Bolgarije.


(1)  UL C 33 E, 9.2.2006, str. 409.

(2)  UL L 157, 21.6.2005, str. 11.

P6_TA(2006)0512

Pristop Romunije

Resolucija Evropskega parlamenta o pristopu Romunije k Evropski uniji (2006/2115(INI))

Evropski parlament,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (1), podpisane dne 25. aprila 2005,

ob upoštevanju vseh svojih prejšnjih resolucij in poročil od začetka procesa širitve, zlasti najnovejše resolucije z dne 14. junija 2006 o pristopu Bolgarije in Romunije (2),

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006,

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v zvezi s širitvijo z dne 17. oktobra 2006,

ob upoštevanju poročila Komisije o spremljanju napredka Romunije z dne 26. septembra 2006 (KOM(2006)0549) in njenih prejšnjih poročil o spremljanju,

ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednikom Evropskega parlamenta in predsednikom Komisije o polnem sodelovanju Evropskega parlamenta pri morebitnem odločanju o uporabi ene izmed zaščitnih klavzul Pogodbe o pristopu,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0421/2006),

A.

ker je pristop Romunije k Evropski uniji pomemben zgodovinski dogodek, ki ga spremljajo globoke spremembe na gospodarskem, družbenem in civilnem področju v tej državi, in ker bo ta pristop pozitivno vplival tako na romunsko prebivalstvo kot na razvoj in kohezijo Evropske unije,

B.

ker bo integracija Romunije v Evropsko unijo prispevala k stabilnosti in blaginji jugovzhodne Evrope,

C.

ker bo vključitev Romunije v Evropsko unijo okrepila politično in kulturno razsežnost procesa evropskega povezovanja,

D.

ker se je prva faza pete širitve leta 2004 izkazala kot koristna tako za stare kot za nove države članice in ker bo to nedvomno obveljalo za sedanjo širitev, s katero se zaključuje peta širitev,

E.

ker je od poročila Komisije maja 2006 mogoče opaziti nadaljnja pomembna izboljšanja, kot je podrobno navedeno v najnovejšem poročilu Komisije o spremljanju z dne 26. septembra 2006,

F.

ker Romunija nadaljuje s prizadevanji za izpolnitev pogojev iz pristopne pogodbe, da bi skupaj z Bolgarijo postala članica Unije 1. januarja 2007, in ker je Parlament nenehno izražal željo po sočasnemu pristopu teh dveh držav,

1.

čestita Komisiji za natančno in strogo naravo njenega dela pri spremljanju reform, ki jih je začela izvajati Romunija;

2.

čestita Romuniji in pozdravlja njen pristop 1. januarja 2007, pričakuje prihod njenih 35 poslancev Evropskega parlamenta ter komisarja in uradnikov v institucije EU ter priznava odličen prispevek romunskih poslancev, ki imajo v Evropskem parlamentu status opazovalcev od septembra 2005;

3.

poudarja dejstvo, da sedanja širitev Evropske unije, tako kot predhodne, pooseblja ideji evropske enotnosti in solidarnosti, ki koristita vsem stranem in omogočata spodbujanje vrednot demokracije, enakopravnosti, pluralizma in nediskriminacije;

4.

pozdravlja dejstvo, da Komisija v svojem poročilu z dne 26. septembra 2006 priporoča sočasen pristop Bolgarije in Romunije;

5.

pozdravlja znaten napredek, ki ga je država dosegla od poročila maja 2006, in zato odobrava predlagani datum 1. januar 2007 za pristop Romunije, vendar opozarja romunske oblasti, da morajo po pristopu ohraniti hitrost reform;

6.

pozdravlja prizadevanja Romunije, da zagotovi uvedbo številnih reform za pripravo na njen pristop, in čestita romunskim oblastem za velik napredek, ki je bil dosežen v kratkem času;

7.

poudarja, da je reformni proces koristen za Romunijo v okviru njenega pristopa k EU ter da obenem prispeva k večji gospodarski blaginji in varnosti države;

8.

ugotavlja, da je bil dosežen bistven napredek na področjih, za katere je Komisija v poročilu maja 2006 navedla, da zahtevajo takojšnje ukrepanje, in sicer pri reformi pravosodnega sistema, v boju proti korupciji, pri vzpostavitvi plačilnih agencij in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pri TSE ter medsebojni povezanosti sistemov pobiranja davkov;

9.

z zadovoljstvom opaža, da ima Romunija delujoče tržno gospodarstvo s skoraj 7% rastjo BDP in da je stopnja brezposelnosti v državi 5,5 %;

10.

spodbuja države članice, naj v skladu z duhom pravice prostega gibanja delavcev, ki ga jamči pravo Skupnosti, s 1. januarjem 2007 odprejo svoje trge dela za romunske delavce;

11.

poudarja, da zaradi prihodnjih finančnih transferjev iz EU in potrebe po romunskem sofinanciranju ne sme priti do verjetnih proračunskih prerazporeditev izključno na račun socialnih odhodkov ali voditi k njihovemu zmanjševanju;

12.

poziva romunsko vlado, naj utrdi začete reforme, in romunske oblasti nujno poziva, naj okrepijo svoja prizadevanja, zlasti na področjih zaščite otrok, vključevanja manjšin, še posebej romske in madžarske manjšine, ter ravnanja z duševno prizadetimi; v zvezi s tem poziva Romunijo, naj nemudoma ukrepa in odpravi pomanjkljivosti z izpolnitvijo zahtev iz celovitih poročil Komisije o spremljanju napredka iz let 2005 in 2006 ter resolucij Parlamenta, sprejetih v letih 2004 in 2005;

13.

opaža, da je bil od poročila Komisije maja 2006 dosežen napredek glede vprašanja manjšin; opozarja, da njegovo stališče o manjšinah v Romuniji temelji na načelih spoštovanja, priznavanja in podpiranja manjšin ter na izkoreninjenju vseh oblik nasilja in diskriminacije proti njim; želi, da se zakon o manjšinah sprejme v najkrajšem možnem času in da upošteva politične kriterije; opozarja, da bo Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije po pristopu nadaljeval s svojim spremljanjem na področju boja proti rasizmu in z njim povezano diskriminacijo, kot to počne v vseh državah članicah;

14.

o romski manjšini: poziva romunske oblasti, naj z zagotavljanjem ustreznih sredstev utrdijo začete reforme na področjih zaščite pred institucionalnim nasiljem, izboljšanja življenjske ravni in namestitve ter dostopa do zaposlitve in sistema zdravstvenega varstva;

15.

o madžarski manjšini: poziva romunske oblasti, naj upoštevajo pričakovanja madžarske manjšine, v skladu z načeli subsidiarnosti in kulturne samouprave, zlasti z zagotavljanjem ustreznega financiranja za izboljšanje ravni izobraževanja;

16.

predlaga, da Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve s 1. januarjem 2007 začne spremljati izvajanje reform na področju posvojitev in zaščite otrok v Romuniji;

17.

izraža zaskrbljenost zaradi resnega in trajnega problema nasilja nad ženskami, ki se vse bolj pojavlja v povezavi s trgovino z ženskami, spolnim izkoriščanjem žensk v državi in zunaj nje (800 000 žrtev letno) in z nasiljem v družini, ter poziva vlado, naj se odločno loti reševanja tega problema, zlasti kar zadeva preprečevanje, osveščanje in protiukrepe v sodelovanju z javnostjo, zadevnimi nevladnimi organizacijami, sodstvom in policijo, na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

18.

ugotavlja, da mora Romunija pospešiti obravnavo zahtevkov za vrnitev premoženja, ki je bilo zaplenjeno v času komunističnega režima, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti cerkveni in občinski posesti, da ne bi vprašanje zastalo na ravni zakonodaje; poudarja, da je za to treba vzpostaviti delujoči lastninski sklad;

19.

prosi romunske oblasti, naj si še naprej prizadevajo pri izvajanju zakonodaje o varstvu okolja, in jih poziva, naj se posvetujejo s sosednjimi državami in učinkovito uveljavljajo merila iz ustrezne zakonodaje EU (npr. Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (3)), pri čemer se posebno pozornost nameni obsežnim rudarskim projektom, ki lahko bistveno vplivajo na okolje, kot v primeru rudnika Rosia Montana;

20.

ugotavlja, da je Komisija opredelila tri področja, na katerih je bil po njenem poročilu maja 2006 dosežen bistven napredek, vendar so potrebna še nadaljnja prizadevanja:

reforma pravosodnega sistema in boj proti korupciji;

absorpcija in upravljanje pomoči Unije v kmetijskem sektorju in iz strukturnih skladov;

uporaba pravnega reda Skupnosti na nekaterih področjih varnosti živil;

21.

poudarja, da sta med naštetimi tremi področji bistvena dokončanje reforme pravosodnega sistema in boj proti korupciji, zato bi jima morale romunske oblasti nameniti še posebno pozornost;

22.

podpira Komisijo pri uvedbi mehanizmov za preverjanje in podpiranje napredka na teh področjih, ki temeljijo zlasti na opredelitvi posebnih meril, ter nujno poziva romunsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev postavljenih pričakovanj in s tem prepreči uporabo zaščitnih klavzul;

23.

poudarja, da so bili v primerih, kjer je mogoča uvedba začasnih ukrepov v prvih treh letih po pristopu, enakovredni ukrepi že uporabljeni med zadnjim procesom širitve v korist vseh zadevnih strani; upa, da se bodo ti mehanizmi uporabljali zgolj na posebnih področjih, ki jih bo opredelila Komisija, in da bodo časovno omejeni; poudarja, da se lahko ustrezni ukrepi za zagotavljanje pravilnega delovanja politik EU odpravijo samo tedaj, ko so v celoti izpolnjena merila, ki jih je določila Komisija;

24.

pričakuje poročilo Komisije, predvideno junija 2007, o doseženem napredku države pri reformi pravosodja in v boju proti korupciji; poziva Romunijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, za sprejetje ustreznih ukrepov;

25.

vztraja, da bi morala Komisija sistematično poročati Evropskemu parlamentu o napredku Romunije v prihodnjih mesecih in da Parlament (tesno) sodeluje v mehanizmu spremljanja po pristopu, ki ga je predlagala Komisija;

26.

poudarja, da se mora romunska vlada zavedati potrebe, da v celoti izkoristi čas, ki ga ima še na voljo, in nadaljevati s prizadevanji za utrjevanje doseženih rezultatov;

27.

nujno poziva dve državi članici, ki še nista ratificirali pristopne pogodbe, da to storita čim prej;

28.

poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna sredstva za kampanje obveščanja, da se izboljša osveščenost javnosti glede pristopa Romunije (in Bolgarije);

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Romunije.


(1)  UL L 157, 21.6.2005, str. 11.

(2)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0262.

(3)  UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

P6_TA(2006)0513

Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013, FP7) ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) (12032/2/2006 — C6-0318/2006 — 2005/0043(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (12032/2/2006 — C6-0318/2006),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0119) (2),

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0364) (2)Še ni objavljeno v Uradnem listu.,

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za drugo obravnavo (A6-0392/2006),

1.

odobri skupno stališče, kakor je bil spremenjeno;

2.

odobri priloženo izjavo;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Sprejeta besedila, 15.6.2006, P6_TA(2006)0265.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC2-COD(2005)0043

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 30. novembra 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 166(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Skupnosti, določen v Pogodbi, je okrepiti znanstvene in tehnološke temelje industrije Skupnosti ter s tem zagotoviti visoko raven konkurenčnosti na mednarodni ravni. V ta namen naj Skupnost pospešuje vse raziskovalne dejavnosti, ki se štejejo za potrebne, predvsem s spodbujanjem podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji („MSP“), raziskovalnih središč in univerz pri njihovih dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja. V tem smislu bi bilo treba dati prednost tistim področjem in projektom, kjer imata evropsko financiranje in sodelovanje poseben pomen ter zagotavljata dodano vrednost. Skupnost želi s podporo raziskavam na novih področjih znanja, uporabnim raziskavam in inovacijam spodbujati medsebojno dopolnjevanje v evropskem raziskovanju in tako zagotoviti stabilnejše temelje za Evropski raziskovalni prostor. To bo pozitivno prispevalo k socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu napredku v vseh 25 državah članicah.

(2)

Evropski svet je v Lizboni dne 23 in 24. marca 2000 priznal osrednjo vlogo raziskav ter s tem določil nov strateški cilj Evropske unije za naslednje desetletje: postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo. Trikotnik znanja - izobraževanje, raziskave in inovacije - je bistvenega pomena za uresničitev tega cilja; Skupnost si v ta namen prizadeva mobilizirati in okrepiti vse potrebne zmogljivosti na področju raziskav in inovacij. Tako je Sedmi okvirni programa osrednji instrument Skupnosti, ki dopolnjuje prizadevanja držav članic in evropske industrije.

(3)

Evropski svet je dne 15 in 16. marca 2002 v Barceloni v skladu z Lizbonsko strategijo soglašal, da je treba povečati skupna vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj (RTR) ter inovacije v Uniji, tako da bi se ta do leta 2010 približala 3% BDP; od tega naj bi dve tretjini prispeval zasebni sektor.

(4)

Splošni cilj Sedmega okvirnega programa je prispevati k temu, da Unija postane vodilni svetovni raziskovalni prostor. Okvirni program mora zato biti močno osredotočen na spodbujanje in vlaganje v vrhunske raziskave svetovnih razsežnosti, ki temeljijo predvsem na načelih raziskovalne odličnosti.

(5)

Evropski parlament je večkrat poudaril pomembnost raziskav, tehnološkega razvoja in povečane vloge znanja za gospodarsko rast ter socialno in okoljsko blaginjo, predvsem v svoji resoluciji z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji - Smernice za bodočo evropsko politiko podpore raziskovanju (4).

(6)

Skupnost bi morala ob upoštevanju raziskovalnih potreb vseh politik Skupnosti in na podlagi široko razširjene pomoči s strani evropske industrije, znanstvenih skupnosti, univerz in drugih zainteresiranih krogov določiti znanstvene in tehnološke cilje, ki jih je treba doseči v okviru Sedmega okvirnega programa v obdobju od 2007 do 2013.

(7)

Za industrijske raziskave so zlasti pomembne evropske tehnološke platforme (ETP) in predvidene skupne tehnološke pobude (JTI). V tej zvezi naj bi bila MSP dejavno vključena v njihovo delovanje. ETP so zainteresiranim stranem v pomoč pri oblikovanju dolgoročnih strateških raziskovalnih programov in se lahko razvijejo v pomemben mehanizem za pospeševanje evropske konkurenčnosti.

(8)

Ti cilji so bili izbrani, da bi na podlagi dosežkov Šestega okvirnega programa usmerjali k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora, dosežke pa bi bilo treba še nadgraditi v smeri razvoja na znanju temelječega gospodarstva in družbe v Evropi, s čimer bodo izpolnjeni cilji Lizbonske strategije v politikah Skupnosti. Med cilji Sedmega okvirnega programa so še zlasti pomembni naslednji:

podpirati bi bilo treba nadnacionalno sodelovanje na vseh ravneh v vsej EU;

povečati bi bilo treba dinamičnost, ustvarjalnost in odličnost evropskega raziskovanja na novih področjih znanja, pri opredelitvi širših smernic raziskav na teh področjih pa znanstvenikom priznati odgovornost in neodvisnost. Zato bi morale glavno vlogo v Sedmem okvirnem programu igrati osnovne raziskave na pobudo raziskovalcev, temelječe na odličnosti;

okrepiti bi bilo treba človeški potencial na področju raziskav in tehnologije v Evropi, tako številčno kot z vidika kakovosti; glavna orodja za doseganje tega cilja so boljše izobraževanje in raziskovalno usposabljanje, lažji dostop do priložnosti za raziskovanje ter priznavanje „poklica“ raziskovalca, treba pa bi bilo tudi občutno povečati udeležbo žensk v raziskavah ter spodbujati mobilnost in poklicni razvoj raziskovalcev. K oblikovanju pristnega evropskega trga dela za raziskovalce bi lahko pripomogla temeljna načela, izražena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, pri čemer bi bilo treba upoštevati prostovoljno naravo obeh dokumentov. Poleg tega bi bilo treba razvijati in spodbujati odličnost evropskih raziskovalnih institucij in univerz.

(9)

Poleg tega bi bilo treba poglobiti tudi dialog med znanostjo in družbo v Evropi, med drugim s spodbujanjem kritičnega razmišljanja, za oblikovanje programa za znanost in raziskave, ki upošteva pomisleke državljanov in je usmerjen v krepitev zaupanja javnosti v znanost.

(10)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pospeševanju razvoja znanstvene kariere raziskovalcev v najplodnejšem življenjskem obdobju. Mladi raziskovalci so lahko gonilna sila znanosti v Evropi.

(11)

Okrepiti bi bilo treba raziskovalne in inovacijske zmogljivosti v vsej Evropi, tako številčno kot z vidika kakovosti.

(12)

Podpirati bi bilo treba široko uporabo in razširjanje znanja, pridobljenega z javno financiranimi raziskovalnimi dejavnostmi.

(13)

Za uresničitev teh ciljev bi bilo treba spodbujati štiri vrste dejavnosti: nadnacionalno sodelovanje pri politično opredeljenih temah (program „Sodelovanje“), raziskave, ki jih izvajajo raziskovalci in ki temeljijo na pobudah raziskovalne skupnosti (program „Zamisli“), podporo posameznim raziskovalcem (program „Ljudje“) in podporo raziskovalnim zmogljivostim (program „Zmogljivosti“).

(14)

V okviru programa „Sodelovanje“ bi bilo treba zagotoviti podporo nadnacionalnemu sodelovanju na ustreznih ravneh, v vsej Uniji in izven nje, na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije; to so področja, na katerih bi bilo treba podpreti in okrepiti raziskave, da bi se spoprijeli s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi ter izzivi s področja javnega zdravja, s katerimi se sooča Evropa, ter zagotavljali javno blaginjo in pomagali državam v razvoju. Kolikor je mogoče, bo ta program dopuščal prilagodljivost pri usmerjenih projektih, osredotočenih na več tematskih prednostnih nalog.

(15)

V okviru programa „Zamisli“ bi bilo treba izvajati dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta („ERC“), ki jim je treba omogočiti visoko stopnjo samostojnosti, da se na evropski ravni razvijejo visoko kakovostne pionirske raziskave, ki bodo nadgrajevale odličnost v Evropi in dvigovale njen ugled na mednarodni ravni. ERC bi moral biti v rednem stiku z znanstveno skupnostjo in evropskimi institucijami. Pri vmesni oceni Sedmega okvirnega programa bi se lahko v zvezi s strukturami ERC pokazala potreba po nadaljnjih izboljšavah in s tem po ustreznih spremembah.

(16)

V okviru programa „Ljudje“ bi bilo treba posameznike spodbujati k izbiri poklica raziskovalca, evropske raziskovalce pa k temu, da ostanejo v Evropi; prav tako bi bilo treba privabljati v Evropo raziskovalce z vsega sveta in Evropo narediti privlačnejšo za najboljše raziskovalce. V okviru programa „Ljudje“ bi bilo treba na podlagi pozitivnih izkušenj z „dejavnostmi Marie Curie“ iz predhodnih okvirnih programov posameznike spodbujati k izbiri poklica raziskovalca, oblikovati ponudbo in priložnosti za usposabljanje raziskovalcev, spodbujati evropske raziskovalce, naj ostanejo v Evropi ali da se sem vrnejo, spodbujati medsektorsko mobilnost in v Evropo privabljati raziskovalce s celega sveta. Mobilnost raziskovalcev v Evropi ni ključnega pomena le za poklicni razvoj raziskovalcev, temveč tudi za izmenjavo in prenos znanja med državami in sektorji ter zagotavlja istočasno tako koristi, ki jih inovativnim pionirskim raziskavam v različnih disciplinah prinesejo predani in sposobni raziskovalci, kot tudi večja finančna sredstva.

(17)

V okviru programa „Zmogljivosti“ bi bilo treba optimizirati izrabo in razvoj raziskovalnih infrastruktur; okrepiti bi bilo treba inovacijske zmogljivosti MSP in spodbujati njihove možnosti, da bi imela od raziskav koristi; podpreti bi bilo treba razvoj regionalnih, v raziskave usmerjenih grozdov; sprostiti bi bilo treba raziskovalni potencial v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah Unije; v evropski družbi bi bilo treba zbližati znanost in družbo; treba bi bilo podpreti usklajen razvoj raziskovalnih politik na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti in začeti izvajati horizontalne dejavnosti in ukrepe, ki bodo podpirali mednarodno sodelovanje.

(18)

Skupno raziskovalno središče (JRC) naj bi pripomoglo k zagotavljanju na uporabnika usmerjene znanstvene in tehnološke podpore za zasnovo, razvoj, izvajanje in spremljanje politik Skupnosti. V tem pogledu je koristno, da JRC še naprej deluje kot neodvisno referenčno središče za znanost in tehnologijo v Uniji na področjih svojih specifičnih pristojnosti.

(19)

Regije imajo pomembno vlogo pri izvajanju Evropskega raziskovalnega prostora. Sproščanje razvojnega potenciala regij ter razširjanje rezultatov raziskav in tehnološkega razvoja v širšem obsegu pomagata odpravljati tehnološke razlike in prispevata k evropski konkurenčnosti.

(20)

Sedmi okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah, pa tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujni v okviru splošnih strateških prizadevanj za doseganje Lizbonskih ciljev in potekajo zlasti vzporedno z ukrepi iz strukturnih skladov, in tistimi glede kmetijstva, ribištva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zaposlovanja in okolja.

(21)

Treba bi bilo zagotoviti medsebojne sinergije in dopolnjevanje s politikami in programi Skupnosti ter ob tem obravnavati tudi potrebo po okrepljenem in poenostavljenem pristopu k financiranju raziskovanja, kar je še posebej pomembno za MSP.

(22)

Cilj Sedmega okvirnega programa bi moral biti predvsem s konkretnimi ukrepi in posebnimi dejavnostmi v korist MSP zagotoviti ustrezno sodelovanje MSP. Inovacije in z MSP povezane dejavnosti, ki jih podpira ta okvirni program, bi morale dopolnjevati tiste dejavnosti, ki se izvajajo po Okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije.

(23)

Sodelovanje v dejavnostih Sedmega okvirnega programa bi bilo treba pospeševati z objavljanjem vseh ustreznih informacij, ki so pravočasno in na uporabniku prijazen način na voljo vsem potencialnim udeležencem , ter z ustrezno uporabo preprostih in hitrih postopkov, brez neupravičeno zapletenih finančnih pogojev in nepotrebnega poročanja, v skladu s Pravili za udeležbo, ki se uporabljajo v tem okvirnem programu, določenih v Uredbi (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (5).

(24)

Ob upoštevanju vmesne ocene uporabe novih instrumentov Šestega okvirnega programa in petletnega ocenjevanja okvirnega programa je bil opredeljen nov pristop, ki naj bi dopuščal enostavnejše ter učinkovitejše in prožnejše doseganje političnih ciljev raziskovalne politike Skupnosti. V ta namen bi se moral samostojno ali v kombinaciji uporabiti manjši niz enostavnejših „shem financiranja“, ki bodo prožnejše in bodo nudile več svobode za podporo različnim ukrepom, udeležencem pa bi bilo treba omogočiti večjo samostojnost pri upravljanju.

(25)

Glede na veliko zanimanje za ukrepe okvirnega programa, učinek finančnega vzvoda sredstev nacionalnih in zasebnih naložb, potrebo, da se Skupnosti omogoči soočanje z novimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi in v polni meri izkoristi potencial njenih raziskovalcev brez vsakršne diskriminacije, bistveno vlogo posredovanja Skupnosti pri krepitvi uspešnosti in učinkovitosti evropskega raziskovalnega sistema ter morebitni prispevek okvirnega programa k prizadevanjem, med drugim pri iskanju rešitev za klimatske spremembe in trajnost, k zdravju evropskega prebivalstva in k okrepitvi Lizbonske strategije je očitna potreba po raziskovalnih dejavnosti Skupnosti.

(26)

Izvajanje Sedmega okvirnega programa lahko vodi k sprejetju dopolnilnih programov, ki vključujejo udeležbo le določenih držav članic, udeležbo Skupnosti pri programih, ki jih izvaja več držav članic, ali ustanovitev skupnih podjetij ali drugih struktur v smislu členov 168, 169 in 171 Pogodbe.

(27)

Skupnost je sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in prizadevati bi si bilo treba za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav, da se izkoristijo vse prednosti internacionalizacije RTR, za prispevek k proizvodnji svetovnih javnih dobrin in za nadaljnje vključevanje Skupnosti v svetovno raziskovalno skupnost.

(28)

Že zdaj je na voljo veliko znanstvenega znanja, ki lahko občutno izboljša življenje ljudi v državah v razvoju; če je le mogoče, bo Okvirni program - v okviru zgoraj opisanih vrst dejavnosti - prispeval k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2010.

(29)

Sedmi okvirni program bi moral prispevati k spodbujanju rasti, trajnostnega razvoja in varstva okolja,med drugim z reševanjem problema podnebnih sprememb.

(30)

Raziskovalne dejavnosti, ki jih podpira Sedmi okvirni program, bi morale spoštovati temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Upoštevajo se in upoštevala se bodo mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih z namenom, da se uporaba živali povsem nadomesti.

(31)

V Sedmem okvirnem programu se bo z ustreznimi ukrepi dejavno spodbujala vloga žensk v znanosti in raziskavah, s čimer naj bi spodbudili večje število žensk, da postanejo aktivne na tem področju in še bolj povečali njihovo aktivno vlogo v raziskavah.

(32)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja Sedmega okvirnega programa in predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6).

(33)

Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe - sorazmerne s finančnimi interesi Evropskih skupnosti - za spremljanje učinkovitosti dodeljene finančne podpore in učinkovitosti uporabe teh sredstev, da bi se preprečile nepravilnosti in goljufije, storiti pa bi bilo treba tudi vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (8), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

(34)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje Sedmega okvirnega programa in njegovo izvajanje na čim bolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ob hkratnem zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti programa za vse udeležence. Treba je zagotoviti skladnost z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10), in z zahtevami za poenostavitev in boljšo zakonodajo.

(35)

Ker cilja ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 163 Pogodbe, in sicer prispevanja k oblikovanju na znanju temelječega gospodarstva in družbe v Evropi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Sedmi okvirni program ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja. —

SKLENILA:

Člen 1

Sprejetje Okvirnega programa

Sprejme se Okvirni program za dejavnosti Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja („RTR“), vključno s predstavitvenimi dejavnostmi („Sedmi okvirni program“), za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Cilji in dejavnosti

1.   Sedmi okvirni program podpira dejavnosti, določene v točkah (i) do (iv). Cilji in splošne smernice navedenih dejavnosti so določeni v Prilogi I.

(i)

Sodelovanje: podpora celotnemu obsegu raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru nadnacionalnega sodelovanja na naslednjih tematskih področjih:

a)

zdravje;

b)

prehrana, kmetijstvo in ribištvo, ter biotehnologija;

c)

informacijske in komunikacijske tehnologije;

d)

nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije;

e)

energija;

f)

okolje (vključno s podnebnimi spremembami);

g)

promet (vključno z aeronavtiko);

h)

družbeno-ekonomske in humanistične znanosti;

i)

vesolje;

j)

varnost.

(ii)

Zamisli: podpora raziskavam, ki jih na pobudo raziskovalcev na vseh področjih izvajajo posamezne nacionalne ali nadnacionalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni.

(iii)

Ljudje: krepitev človeškega potenciala, tako številčno kot z vidika kakovosti, na področju raziskav in tehnološkega razvoja v Evropi ter spodbujanje mobilnosti.

(iv)

Zmogljivosti: podpora ključnim vidikom evropskih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, kot so raziskovalne infrastrukture; regionalni, v raziskave usmerjeni grozdi; razvoj celotnega raziskovalnega potenciala v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah Skupnosti; raziskave v korist malim in srednje velikim podjetjem („MSP“) (11); vprašanja s področja „Znanost v družbi“; podpora skladnemu razvoju politik; horizontalne dejavnosti mednarodnega sodelovanja.

2.   Sedmi okvirni program podpira tudi neposredne znanstvene in tehnične dejavnosti, ki jih izven področja jedrske tehnologije izvaja Skupno raziskovalno središče („JRC“), kakor je opredeljeno v Prilogi I.

Člen 3

Posebni programi

Sedmi okvirni program se izvaja s posebnimi programi. V teh programih se določijo natančni cilji in podrobna pravila za izvajanje.

Člen 4

Najvišji skupni znesek in deleži, dodeljeni posameznim programom

1.   Najvišji skupni znesek finančnega sodelovanja Skupnosti v Sedmem okvirnem programu znaša 50 521 milijonov EUR (12). Ta znesek se med dejavnosti in ukrepe iz točk (i) do (iv) člena 2(1) razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):

Sodelovanje

32 413

Zamisli

7 510

Ljudje

4 750

Zmogljivosti

4 097

Nejedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča

1 751

2.   Okvirna porazdelitev med tematska področja v okviru vsake dejavnosti iz odstavka 1 je določena v Prilogi II.

3.   Podrobna pravila za finančno sodelovanje Skupnosti v tem okvirnem programu so določena v Prilogi III.

Člen 5

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, se v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, določenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami na strani odhodkov oškoduje ali bi lahko oškodoval splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi ta upravlja, uporabljata Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96.

Člen 6

Etična načela

1.   Vse raziskovalne dejavnosti po Sedmem okvirnem programu se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

2.   Po tem okvirnem programu se ne financirajo naslednja področja raziskovanja:

raziskovalne dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene,

raziskovalne dejavnosti z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne (13),

raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja izvornih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

3.   Raziskave človeških izvornih celic, tako odraslih kot zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Vsaka vloga za odobritev financiranja raziskav človeških izvornih celic na ustrezen način vključuje podrobnosti o izdaji dovoljenj in o nadzornih ukrepih, ki jih bodo sprejeli pristojni organi držav članic, ter podrobnosti o podani(h) etični odobritvi/odobritvah.

Pri pridobivanju človeških izvornih celic veljajo za institucije, organizacije in raziskovalce stroga pravila glede izdaje dovoljenj in nadzora v skladu s pravnim okvirom zadevne države članice/zadevnih držav članic.

4.   Pred drugo fazo tega programa (2010-2013) se ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj izvede pregled zgoraj navedenih področij raziskovanj.

Člen 7

Spremljanje, ocena in pregled

1.   Komisija stalno in sistematično spremlja izvajanje okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter redno poroča o rezultatih tega spremljanja in rezultate spremljanja redno razširja.

2.   Komisija najpozneje do leta 2010 ob pomoči zunanjih strokovnjakov pripravi z dokazi podprto vmesno oceno tega okvirnega programa in njegovih posebnih programov, po zgledu naknadne ocene Šestega okvirnega programa. Ta ocena vsebuje oceno kakovosti tekočih raziskovalnih dejavnosti kot tudi kakovosti izvajanja in vodenja ter napredka v smeri zastavljenih ciljev.

Komisija zaključke te ocene skupaj s svojimi pripombami in po potrebi predlogi za prilagoditev tega okvirnega programa predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Pred to vmesno oceno se izdela poročilo o napredku, in sicer takoj, ko je na voljo dovolj podatkov za navedbo začetnih ugotovitev glede učinkovitosti novih dejavnosti, začetih v okviru Sedmega okvirnega programa, in prizadevanj glede poenostavitve.

3.   Dve leti po zaključku tega okvirnega programa Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opravi zunanjo oceno smiselnosti, izvedbe in dosežkov programa.

Komisija zaključke te ocene skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 65, 17.3.2006, str. 9.

(2)  UL C 115, 16.5.2006, str. 20.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 25. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006.

(4)  UL C 320 E, 15.12.2005, str. 259.

(5)  UL L ....

(6)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(7)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(8)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(9)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(10)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(11)  V okviru celotnega Sedmega okvirnega programa „MSP“ vključujejo tudi mikropodjetja.

(12)  Opomba: vse številke so podane v tekočih cenah in odražajo Medinstitucionalni sporazum (IIA) o finančni okviru (2007-2013). Znesek IIA iz Medinstitucionalnega sporazuma za Sedmi okvirni program za obdobje 2007-2013 v višini 48 081 milijonov EUR v cenah iz leta 2004 tako ustreza znesku 54 582 milijonov EUR za obdobje 2007-2013 v tekočih cenah, od tega 50 521 milijonov EUR za Sedmi okvirni program (ES) za obdobje 2007-2013, 2 751 milijonov EUR za Sedmi okvirni program (Euratom) za obdobje 2007-2011, 1 310 milijonov EUR pa okvirno za program Euratom za obdobje 2012-2013.

(13)  Financirajo se lahko raziskave v zvezi z zdravljenjem rakastih obolenj na spolnih žlezah.

PRILOGA I

ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, SPLOŠNE SMERNICE ZA TEME IN DEJAVNOSTI

Namen Sedmega okvirnega programa, zasnovanega na Evropskem raziskovalnem prostoru, je doseči splošne cilje iz člena 163 Pogodbe, torej okrepiti konkurenčnost industrije in zadovoljiti raziskovalne potrebe na področju drugih politik Skupnosti ter tako prispevati k oblikovanju družbe znanja in dopolniti dejavnosti na nacionalni in regionalni ravni. Spodbujal bo odličnost v znanstvenih in tehnoloških raziskavah, razvoju in predstavitvah s pomočjo naslednjih štirih programov: sodelovanje, zamisli, ljudje in zmogljivosti.

I.   SODELOVANJE

V tem delu Sedmega okvirnega programa bo zagotovljena podpora nadnacionalnemu sodelovanju v različnih oblikah - v vsej Uniji in izven nje - na številnih tematskih področjih, ki ustrezajo glavnim področjem znanja in tehnologije, na katerih je treba podpreti in okrepiti raziskave najvišje kakovosti, da bi se odzvali na družbene, gospodarske, okoljske in industrijske izzive, s katerimi se sooča Evropa. Večji del teh prizadevanj bo usmerjen k izboljšanju konkurenčnosti industrije, raziskovalni programi pa bodo odražali potrebe uporabnikov iz vse Evrope.

Poglavitni cilj je prispevati k trajnostnemu razvoju.

Za izvajanje ukrepov Skupnosti je določenih deset tematskih področij:

(1)

Zdravje;

(2)

Prehrana, kmetijstvo in ribištvo, ter biotehnologija;

(3)

Informacijske in komunikacijske tehnologije;

(4)

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije;

(5)

Energija;

(6)

Okolje (vključno s podnebnimi spremembami);

(7)

Promet (vključno z aeronavtiko);

(8)

Družbeno-ekonomske in humanistične znanosti;

(9)

Vesolje;

(10)

Varnost.

Te teme so opredeljene široko na razmeroma visoki ravni, tako da se lahko prilagajajo razvijajočim se potrebam in priložnostim, ki se lahko pojavijo v času trajanja Sedmega okvirnega programa. Za vsako od njih je opredeljena vrsta dejavnosti, ki ustrezajo splošnim smernicam, predvidenim za podporo Skupnosti. Te dejavnosti so bile izbrane glede na njihov prispevek k ciljem Skupnosti, vključno s prehodom k družbi, ki temelji na znanju, ustreznim evropskim raziskovalnim potencialom in dodano vrednostjo delovanja na ravni Skupnosti za ta področja.

Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju učinkovitega usklajevanja med tematskimi področji in prednostnim znanstvenim področjem, ki zadevajo več tém, kakor na primer raziskave na področju gozdarstva, kulturne dediščine, pomorske znanosti in tehnologije.

Multidisciplinarnost se bo spodbujala s skupnimi večtematskimi pristopi k raziskovalnim in tehnološkim področjem, ki vključujejo več kot eno temo, pri čemer bodo skupni razpisi pomembna oblika sodelovanja med tematskimi področji.

Zlasti na področjih, ki so pomembna za industrijo, izbor tém med drugim sloni na delu različnih „evropskih tehnoloških platform“, vzpostavljenih na področjih, kjer so konkurenčnost, gospodarska rast in dobrobit Evrope srednjeročno in dolgoročno odvisni od pomembnega napredka pri raziskavah in tehnologiji. Evropske tehnološke platforme pod vodstvom industrije združujejo zainteresirane strani za opredelitev in izvajanje strateškega raziskovalnega programa. Ta okvirni program bo prispeval k uresničitvi teh načrtov strateških raziskovalnih programov, kadar ti predstavljajo pravo evropsko dodano vrednost. Evropske tehnološke platforme , s katerimi bi lahko sodelovale regionalno raziskovalno usmerjene skupine, bi lahko olajšale in organizirale udeležbo industrije, vključno z MSP, v raziskovalnih projektih v zvezi z njihovim posebnim področjem; to velja tudi za projekte, ki so upravičeni do financiranja iz sredstev okvirnega programa.

Deset tem vključuje tudi raziskave, potrebne za podkrepitev oblikovanja, izvajanja in vrednotenja politik Skupnosti, na primer na področju zdravja, varnosti, varstva potrošnikov, energije, okolja, razvojne pomoči, ribištva, pomorskih zadev, kmetijstva, dobrega počutja živali, prometa, izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, socialnih zadev, kohezije in oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice, ter predhodne in vzporedne normativne raziskave, pomembne za izboljšanje interoperabilnosti in kakovosti standardov in njihovega izvajanja ter s tem tudi za krepitev evropske konkurenčnosti. Posebna pozornost namenjena usklajevanju vidikov v zvezi z razumno in učinkovito uporabo energije v okviru Okvirnega programa ter usklajevanju z drugimi politikami in programi Skupnosti .

Poleg teh dejavnosti bo v okviru vsake téme potekala odprta in prožna obravnava dveh vrst možnosti:

Prihodnje in nastajajoče tehnologije: podpora raziskavam, katerih cilj je na danem področju in/ali v kombinaciji z drugimi ustreznimi področij in disciplinami odkrivati ali nadalje raziskovati nove znanstvene in tehnološke možnosti, in sicer preko posebne podpore predlogom za raziskave, ki so dani na lastno pobudo, vključno s skupnimi razpisi; spodbujanje novih zamisli in radikalno novih uporab ter raziskovanje novih možnosti v raziskovalnih programih, zlasti v tistih z možnostjo pomembnih prodorov; zagotovljeno bo ustrezno usklajevanje z dejavnostmi v okviru programa Zamisli, da bi se izognili prekrivanju in zagotovili čim boljši izkoristek financiranja.

Nepredvidene potrebe politike: prožen odgovor na nove potrebe politike, ki nastanejo v času trajanja okvirnega programa, kot so na primer nepredviden razvoj dogodkov ali dogodki, ki zahtevajo hiter odziv, na primer nove epidemije, na novo nastali vzroki za zaskrbljenost glede varnosti hrane ali odziv na naravne nesreče.

Razširjanje in prenos znanja predstavljata najpomembnejšo dodano vrednost evropskih raziskovalnih dejavnosti, zato bodo sprejeti ukrepi za povečanje uporabe rezultatov v industriji, pri načrtovalcih politike in v družbi. Prav tako je treba zavarovati pravice intelektualne lastnine, kar vključuje tudi podporo boju proti ponarejanju. Tovrstno razširjanje se bo izvajalo v okviru vseh tematskih področij - pri čemer bodo za temo „Varnost“ veljale ustrezne omejitve zaradi zaupne narave dejavnosti -, med drugim preko financiranja pobud za povezovanje v omrežja, seminarjev in prireditev, pomoči zunanjih strokovnjakov ter informacijskih in elektronskih storitev, zlasti CORDIS-a.

Zagotovljena bosta dopolnjevanje in sinergija med tem programom in drugimi programi Skupnosti. Ukrepi v podporo inovativnosti se bodo izvajali v okviru Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju zadostne udeležbe MSP (1), zlasti nadnacionalnega sodelovanja MSP, ki temeljijo na znanju. Za vsako temo v delu programa „Sodelovanje“ bo razvita strategija, v okviru katere se bodo ves čas izvajali konkretni podporni ukrepi, ki bodo olajšali udeležbo MSP. Te strategije bo dopolnjevalo kvantitativno in kvalitativno spremljanje glede na zastavljene cilje. Cilj tega spremljanja bo zagotoviti, da bo vsaj 15 % sredstev, predvidenih v delu „Sodelovanje“, namenjenih MSP.

Podpora bo zagotovljena tudi pobudam, katerih cilj je spodbujati najširšo možno udeležbo javnosti, ki presega raziskovalno skupnost v dialogu o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav, ter pobudam na področju znanstvenega komuniciranja in izobraževanja; v ta dialog bodo po potrebi vključene organizacije civilne družbe ali mreže takšnih organizacij. Razsežnost enakosti spolov bo vključena v vsa področja raziskovanja.

Da bi se povečala konkurenčnost evropskega raziskovanja, bi moral biti potencial celotnega Evropskega raziskovalnega prostora povsem sproščen. Pri projektih, katerih cilj je zagotavljanje znanstvene odličnosti, bi bilo potrebno optimalno upravljanje, še zlasti glede uporabe virov.

V okviru vseh teh tém se bo podpora nadnacionalnemu sodelovanju izvajala s pomočjo:

skupnega raziskovanja,

skupnih tehnoloških pobud,

usklajevanja neskupnostnih raziskovalnih programov,

mednarodnega sodelovanja.

Skupno raziskovanje

Skupnemu raziskovanju bo namenjen večji in osrednji del sredstev Skupnosti za raziskovanje. Cilj je na glavnih področjih razvijanja znanja vzpostaviti odlične raziskovalne projekte in omrežja, ki lahko privabijo raziskovalce in naložbe iz Evrope in celega sveta.

To bo doseženo s pomočjo podpore skupnemu raziskovanju preko vrste shem financiranja: skupnih projektov, mrež odličnosti, usklajevalnih/podpornih dejavnosti (glej Prilogo III).

Skupne tehnološke pobude

V zelo omejenem številu primerov bi obseg cilja RTR in razpon vključenih virov lahko upravičila vzpostavitev dolgoročnih partnerstev javnega in zasebnega sektorja v obliki skupnih tehnoloških pobud. Te pobude, ki večinoma izhajajo iz delovanja evropskih tehnoloških platform in zajemajo en vidik ali majhno število izbranih vidikov raziskav na njihovem področju, bodo združevale naložbe zasebnega sektorja in javno financiranje na nacionalni in evropski ravni, vključno s financiranjem z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega raziskovalnega programa in financiranjem posojil in jamstev s strani Evropske investicijske banke. Odločitve glede posameznih skupnih tehnoloških pobud bodo sprejete za vsak primer posebej, bodisi na podlagi člena 171 Pogodbe (to lahko vključuje ustanovitev skupnega podjetja) bodisi na podlagi odločb v zvezi s posebnimi programi v skladu s členom 166(3) Pogodbe.

Morebitne skupne tehnološke pobude bodo določene na odprt in pregleden način na podlagi ocenjevanja, pri katerem se bo upoštevala vrsta meril:

nezmožnost doseganja cilja z obstoječimi instrumenti,

obseg vpliva na konkurenčnost in rast industrije,

dodana vrednost delovanja na evropski ravni,

stopnja in jasnost opredelitve cilja in končnih rezultatov, za katere si je treba prizadevati,

trdnost zavezanosti industrije glede finančnih sredstev in virov,

pomembnost prispevka k širšim ciljem politike, vključno z vidikom koristnosti za družbo,

zmožnost privabljanja dodatne nacionalne podpore ter povečanja sedanjega in prihodnjega financiranja s strani industrije.

Naravo skupnih tehnoloških pobud je treba jasno opredeliti, zlasti v zvezi s:

finančnimi obveznostmi,

trajanjem obveznosti udeležencev,

pravili za sklenitev in prekinitev pogodbe,

pravicami intelektualne lastnine.

Ob upoštevanju posebnega področja uporabe in zahtevnosti skupnih tehnoloških pobud si bo treba močno prizadevati za zagotovitev preglednosti njihovega delovanja in za dodelitev finančnih sredstev Skupnosti v okviru skupnih tehnoloških pobud v skladu z načeli odličnosti in konkurence iz okvirnega programa.

Posebna pozornost bo namenjena splošni medsebojni povezanosti in uskladitvi med skupnimi tehnološkimi pobudami ter programi in projekti na istih področjih (2), pri čemer je treba upoštevati obstoječe postopke izvajanja; hkrati pa tudi zagotoviti, da bodo v njihovih projektih lahko sodeloval širok krog udeležencev iz vse Evrope, zlasti MSP.

Usklajevanje raziskovalnih programov izven okvira Skupnosti

V okviru ukrepov na tem področju, se bosta uporabljali dve glavni orodji: shema ERA-NET in sodelovanje Skupnosti pri nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno (po členu 169 Pogodbe). Ukrep lahko zajema področja, ki niso neposredno povezana z desetimi temami, v kolikor imajo ta zadostno evropsko dodano vrednost. Poleg tega se bosta z ukrepom krepila dopolnjevanje in sinergija med okvirnim programom in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru medvladnih struktur, kot sta EUREKA in COST (3).

Shema ERA-NET bo razvila in okrepila usklajevanje nacionalnih in regionalnih raziskovalnih dejavnosti:

z zagotavljanjem okvira za akterje, ki izvajajo javne raziskovalne programe, da bi pospešili usklajevanje njihovih dejavnosti. To bo vključevalo podporo novim projektom ERA-NET ter tudi razširitev in poglabljanje obsega obstoječih projektov ERA-NET, npr. z razširitvijo njihovega partnerstva ter z vzajemnim odprtjem njihovih programov. Po potrebi se lahko projekti ERA-NET uporabijo za usklajevanje programov med evropskimi regijami in državami članicami, da se jim omogoči sodelovanje pri obsežnih pobudah;

v omejenem številu primerov z zagotavljanjem dodatne finančne podpore Skupnosti tistim udeležencem, ki združujejo sredstva za namen skupnih razpisov v okviru njihovih nacionalnih in regionalnih programov („ERA-NET PLUS“).

Sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno na podlagi člena 169 Pogodbe, je posebej pomembno za obsežnejše evropsko sodelovanje v „spremenljivi geometriji“ med državami članicami, ki imajo enake potrebe in/ali interese. V natančno opredeljenih primerih bi lahko take pobude v skladu s členom 169 sprožili na področjih, ki jih je treba opredeliti v tesni povezavi z državami članicami, vključno z možnim sodelovanjem z medvladnimi programi, na podlagi vrste meril:

pomembnost za cilje Skupnosti,

jasna opredelitev cilja, ki mu je treba slediti, in njegova pomembnost za cilje tega okvirnega programa,

prisotnost že obstoječe osnove (obstoječi ali predvideni raziskovalni programi),

evropska dodana vrednost,

kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov, in podobnost dejavnosti, ki jih zajemajo,

učinkovitost člena 169 kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

Mednarodno sodelovanje

V tem delu Okvirnega programa bodo ukrepi za mednarodno sodelovanje, ki morajo izkazovati evropsko dodano vrednost in biti v skupnem interesu, naslednji:

Ukrepi namenjeni okrepitvi sodelovanja raziskovalcev in raziskovalnih institucij iz tretjih držav na tematskih področjih- pri tem bodo za temo „Varnost“ veljale ustrezne omejitve zaradi zaupne narave dejavnosti -, pri čemer jih je treba še posebej spodbujati, naj izkoristijo to priložnost.

Posebni ukrepi sodelovanja na vsakem tematskem področju, namenjenemu tretjim državam, kjer je skupni interes za sodelovanje pri posebnih temah, izbranih na podlagi znanstvenih in tehnoloških ravni in potreb zadevnih držav. Ti ukrepi bodo v tesni povezavi z dvostranskimi sporazumi o sodelovanju ali večstranskimi dialogi med EU in temi državami ali skupinami držav služili kot prednostna orodja za izvajanje sodelovanja med EU in temi državami. Med te ukrepe spadajo zlasti: ukrepi, namenjeni krepitvi raziskovalnih zmogljivosti držav kandidatk ter tudi sosednjih držav in dejavnosti sodelovanja, namenjene državam v razvoju in razvijajočim se državam, s poudarkom na njihovih posebnih potrebah na področjih, kot so zdravje, vključno z raziskavami zapostavljenih bolezni, kmetijstvo, ribištvo in okolje, ter izvedene v finančnih pogojih, prilagojenih njihovim zmogljivostim.

Ta del Okvirnega programa vključuje dejavnosti mednarodnega sodelovanja na vsakem tematskem področju in na področjih, ki zadevajo več tem. Te dejavnosti se bodo izvajale v povezavi z dejavnostmi iz programov „Ljudje“ in „Zmogljivosti“. To delovanje bo podprto s celovito strategijo mednarodnega sodelovanja v okviru Sedmega okvirnega programa.

TEME

1.   Zdravje

Cilj

Izboljšanje zdravja evropskih državljanov ter povečanje konkurenčnosti in inovativne zmogljivosti evropskih industrijskih sektorjev in podjetij, povezanih z zdravjem, ob obravnavi svetovnih zdravstvenih problemov, vključno s pojavljajočimi se epidemijami. Poudarek bo na translacijskih raziskavah (prenos temeljnih odkritij v klinično prakso, vključno z znanstvenim potrjevanjem rezultatov poskusov), na razvijanju in potrjevanju novih terapij, metod za spodbujanje zdravja in preventivo, tudi za spodbujanje zdravja otrok, zdravega staranja, diagnostičnega orodja in medicinskih tehnologij ter tudi na trajnostnih in učinkovitih sistemih zdravstvenega varstva.

Utemeljitev

Zaporedje človeškega genoma in nedavni napredek v postgenomiki sta revolucionirala raziskave na področju človekovega zdravja in bolezni. Vključevanje obsežne količine podatkov, razumevanja osnovnih bioloških procesov in razvoj ključnih tehnologij za bioindustrijske sektorje, ki so povezani z zdravjem, zahtevata povezovanje kritične mase različnih strokovnih znanj in izkušenj ter virov, ki niso na voljo na nacionalni ravni, z namenom razvijanja znanja in zmogljivosti za posredovanje.

Pomemben napredek na področju translacijskih zdravstvenih raziskav je bistven za zagotovitev praktičnih koristi biomedicinskih raziskav in omogoča izboljšanje kakovosti življenja, zahteva pa tudi multidisciplinarne in vseevropske pristope, ki vključujejo različne zainteresirane strani. Takšni pristopi omogočajo Evropi, da bolj učinkovito prispeva k mednarodnim prizadevanjem za boj proti boleznim svetovnega pomena.

Klinične raziskave številnih bolezni (npr. rak, bolezni srca in ožilja ter nalezljive bolezni, duševne in nevrološke bolezni, zlasti tiste, povezane s staranjem, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen) temeljijo na mednarodnih poskusih v več središčih, da bi v kratkem časovnem okviru dobili zahtevano število pacientov.

Epidemiološke raziskave zahtevajo veliko raznovrstnost populacij in mednarodnih omrežij, da bi prišli do pomembnih ugotovitev. Razvijanje novih možnosti za diagnosticiranje in zdravljenje redkih zdravstvenih motenj, kakor tudi izvajanje epidemioloških raziskav teh zdravstvenih motenj, prav tako zahtevata večdržavne pristope, da bi povečali število pacientov za vsako študijo. Poleg tega izvajanje raziskav, ki jih usmerja zdravstvena politika, na evropski ravni omogoča primerjave modelov, sistemov, podatkov in vzorcev pacientov, shranjenih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in biobankah.

Obsežne biomedicinske raziskave na ravni EU bodo pomagale okrepiti konkurenčnost evropske biotehnologije na področju zdravstvenega varstva, medicinske tehnologije in farmacevtske industrije. Sodelovanje EU z državami v razvoju bo tem državam omogočilo razvoj raziskovalnih zmogljivosti. EU mora igrati dejavno vlogo tudi pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja inovativnost v javnem in farmacevtskem sektorju, ki obravnavata potrebe javnega zdravja, zlasti pri doseganju čim večjega uspeha kliničnih raziskav. MSP, dejavna na področju raziskav, predstavljajo glavno gospodarsko gonilno silo za industrijo biotehnologije in medicinske tehnologije na področju zdravstvenega varstva. Čeprav ima Evropa trenutno več družb na področju biotehnologije kot ZDA, so te večinoma majhne in manj razvite od njihovih konkurentov. Javno-zasebna raziskovalna prizadevanja na ravni EU bodo olajšala njihov razvoj. Raziskave EU bodo prispevale tudi k razvoju novih normativov in standardov za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira za nove medicinske tehnologije (npr. regenerativna medicina). Zagotoviti bi bilo treba vodilni položaj na svetovni ravni evropskega raziskovanja in inovacij na področju alternativnih strategij testiranja, predvsem z metodami, ki ne vključujejo živali.

V nadaljevanju so navedene dejavnosti, ki bodo obravnavane in vključujejo raziskave, bistvene z vidika zahtev politike. Po potrebi bo podpora namenjena tudi dolgoročnim programom raziskav, kot so tisti, ki so jih določile evropske tehnološke platforme, na primer raziskavam v zvezi z inovativnimi zdravili. Kot odgovor na nove potrebe politike se bo lahko podprlo dodatne ukrepe, na primer na področju vprašanj zdravstvene politike ter varnosti in zdravja pri delu.

Posebne pozornosti bodo deležna strateška vprašanja o zdravju otrok in otroških boleznih ter zdravju starajočega se prebivalstva; po potrebi bodo upoštevana v vseh dejavnostih, ki jih zajema ta tema.

Pri vseh dejavnostih se bodo upoštevala etična, pravna in družbeno-ekonomska vprašanja.

Dejavnosti

Biotehnologija, generična orodja in medicinske tehnologije za ohranjanje človekovega zdravja.

Zahtevne proizvodne raziskave: pospeševanje napredka v temeljni genomiki (genomiki in postgenomiki) in biomedicinskih raziskavah s pomočjo izboljšanja postopka priprave, standardizacije, pridobivanja in analiziranja podatkov.

Odkrivanje, diagnoza in spremljanje: s poudarkom na neinvazivnih ali invazivnih pristopih v majhnem obsegu ter tehnologijah, kot so nova preventivna orodja za regenerativno medicino (npr. z molekularnim prikazovanjem in diagnostiko).

Predvidevanje primernosti, varnosti in učinkovitosti terapij: razvijanje in potrjevanje bioloških označevalcev, metod in modelov in vivo ter in vitro, vključno s simulacijo, farmakogenomiko, ciljno usmerjenimi pristopi in pristopi oskrbe ter alternativami za poskuse na živalih.

Inovativni terapevtski pristopi in posegi: raziskave, krepitev in zagotavljanje nadaljnjega razvoja naprednih terapij in tehnologij z možnostjo uporabe pri številnih boleznih in zdravstvenih motnjah, kot so na primer nova terapevtska orodja za regenerativno medicino.

Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju

Vključevanje bioloških podatkov in procesov - zbiranje obsežnih podatkov, sistemska biologija (vključno z modeliranjem zapletenih sistemov): ustvarjanje in analiziranje obsežne količine podatkov, potrebnih za boljše razumevanje kompleksnih mrež, ki urejajo tisoče genov in genskih produktov, ki nadzorujejo pomembne biološke procese v vseh zadevnih organizmih in na vseh nivojih organizacije.

Raziskave možganov in z njimi povezanih bolezni, človekovega razvoja in staranja: raziskovanje procesa zdravega staranja in načina, kako geni in okolje medsebojno vplivajo na delovanje možganov tako v normalnih pogojih kot tudi v primeru možganskih bolezni in s starostjo povezanih obolenj (npr. demenca).

Translacijske raziskave pri nalezljivih boleznih: obravnavanje odpornosti na zdravila, svetovne grožnje virusa HIV/AIDS-a, malarije in tuberkuloze, pa tudi hepatitisa ter možnosti novih in ponovno pojavljajočih se epidemij (npr. SARS in visoko patogena influenca).

Translacijske raziskave na področju hudih bolezni - rak, bolezni srca in ožilja, diabetes/debelost ; redke bolezni; druge kronične bolezni, vključno z artritisom , revmatičnimi obolenji in kostnomišičnimi boleznimi ter bolezni dihalnih organov, vključno z boleznimi, ki jih povzročajo alergije . Razvijanje k pacientu usmerjenih strategij, od preprečevanja bolezni do postavljanja diagnoze, s posebnim poudarkom na zdravljenju, vključno s kliničnimi raziskavami in uporabo učinkovin . Upoštevan bo vidik paliativne medicine.

Optimizacija zdravstvenega varstva evropskih državljanov

Prenos rezultatov kliničnih raziskav v klinično prakso: ustvarjanje osnov znanja za postopke kliničnega odločanja in načina, kako prenesti rezultate kliničnih raziskav v klinično prakso in zlasti obravnavanje varnosti pacientov in boljše uporabe zdravil (vključno z nekaterimi vidiki farmakovigilance ter znanstveno preskušenih komplementarnih in alternativnih zdravil), pa tudi specifičnosti otrok, žensk in starejšega prebivalstva.

Kakovost, učinkovitost in solidarnost sistemov zdravstvenega varstva, vključno s sistemi zdravstvenega varstva v prehodu in strategijami oskrbe na domu: prenos učinkovitih posegov v odločitve na področju upravljanja, da bi ocenili stroške, učinkovitost in koristi različnih posegov v zvezi z varstvom pacientov, opredelili potrebe in pogoje za ustrezno preskrbo s človeškimi viri, preučili dejavnike, ki vplivajo na pravico dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva (tudi za zapostavljene skupine), vključno s preučitvijo sprememb v populaciji (npr. staranje, mobilnost in migracije ter menjava delovnega mesta).

Boljše preprečevanje bolezni in boljša uporaba zdravil: razvoj učinkovitega javnega zdravstvenega varstva, ki se ukvarja s širšimi determinantami zdravja (kot na primer stres, prehrana, način življenja ali okoljski dejavniki in njihova povezava z uporabo zdravil). Ugotavljanje uspešnih posegov na različnih področjih delovanja zdravstvenega varstva z namenom izboljšanja predpisovanja zdravil in izboljšanja njihove uporabe s strani pacientov (vključno s farmakovigilanco in medsebojnim delovanjem zdravil).

Ustrezna uporaba novih terapij in tehnologij zdravljenja: dolgoročno ocenjevanje varnosti in učinkovitosti ter spremljanje obsežne uporabe novih medicinskih tehnologij (vključno z napravami) in naprednih terapij, ki zagotavljajo visoko raven varnosti in koristi v javnem zdravstvu.

2.   Prehrana, kmetijstvo in ribištvo, ter biotehnologija

Cilj

Izgradnja na znanju temelječega evropskega bio-gospodarstva (4) s povezovanjem znanosti, industrije in drugih zainteresiranih strani, da bi izkoristili nove in nastajajoče raziskovalne možnosti, ki odgovarjajo na družbene, okoljske in gospodarske izzive: naraščajoče povpraševanje po varnejši, bolj zdravi in bolj kakovostni hrani ter po trajnostni rabi in proizvodnji obnovljivih bioloških virov; naraščajoča nevarnost epizootskih in zoonotskih bolezni ter motenj, povezanih s prehrano; ogrožanje trajnosti in varnosti proizvodnje na področju kmetijstva, ribogojstva in ribištva; ter naraščajoče povpraševanje po visoko kakovostni hrani ob upoštevanju dobrega počutja živali, podeželskega okolja in obalnega območja ter odzivov na posebne prehranske zahteve potrošnikov.

Utemeljitev

Inovacije in razvijanje znanja na področju trajnostnega upravljanja, proizvodnje in uporabe bioloških virov (mikroorganizmi, rastline, živali) bodo zagotovili osnovo za nove, trajnostne, varne, ekološko učinkovite in konkurenčne proizvode za industrije, ki slonijo na kmetijstvu, ribištvu, prehrani, zdravstvu, gozdarstvu, in sorodnih industrijah. To bo v skladu z evropsko strategijo o znanostih o življenju in biotehnologiji (5) pomagalo povečati konkurenčnost evropskih družb na področju kmetijstva in biotehnologije, semen in prehrane, zlasti visokotehnoloških MSP, ob hkratnem izboljšanju socialnega varstva in blaginje.

Raziskovanje varnosti prehranske verige živil in krmil, s prehrano povezanih bolezni, izbire živil ter vpliva živil in prehranjevanja na zdravje bo pomagalo pri boju proti motnjam, povezanih s prehrano (npr. debelost, alergije), in nalezljivim boleznim (npr. transmisivna spongiformna encefalopatija, ptičja gripa) ter hkrati pomembno prispevalo k izvajanju obstoječih in oblikovanju prihodnjih politik in predpisov na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter varstva potrošnikov.

Raznolikost in povečini majhnost evropskih industrij, dejavnih na teh področjih, sicer predstavljata eno od prednosti in priložnost za Unijo, vendar istočasno vodita do razdrobljenih pristopov k reševanju podobnih problemov. Te je mogoče bolje reševati z okrepljenim sodelovanjem in izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj, na primer o novih metodologijah, tehnologijah, postopkih in standardih, ki so posledica spreminjanja zakonodaje Skupnosti.

Številne evropske tehnološke platforme prispevajo k temu z določitvijo skupnih raziskovalnih prednostnih nalog na področjih, kot so rastlinska genomika in biotehnologija, gozdarstvo in gozdarska industrija, svetovno zdravje živali, reja domačih živali, prehrana in industrijska biotehnologija. Opravljene raziskave bodo zagotovile osnove znanja, potrebne za podporo različnim področjem politike Skupnosti: skupni kmetijski politiki in evropski gozdarski strategiji, vprašanjem v zvezi s kmetijstvom in trgovino, varnostnim vidikom gensko spremenjenih organizmov („GSO“), predpisom na področju varne hrane; zdravju živali v Skupnosti, nadzoru bolezni in standardom dobrega počutja; in reformi skupne ribiške politike, katere namen je zagotoviti trajnostni razvoj ribolova in ribogojstva ter varno morsko hrano (6). Za zagotovitev družbenega pomena, je predviden tudi prožen odziv na nove politične zahteve, zlasti ob upoštevanju novih tveganj ter družbenih ali gospodarskih gibanj in potreb.

Dejavnosti

Trajnostna proizvodnja in upravljanje z biološkimi viri iz tal, gozdov in vodnih okolij: omogočanje raziskav, vključno s tehnologijami, katerih poimenovanja se končajo na „-omika“, kot so genomika, proteomika, metabolomika, sistemska biologija, bioinformatika in konvergenčne tehnologije za mikroorganizme, rastline in živali, vključno z raziskavami za izkoriščanje in trajnostno rabo njihove biološke raznovrstnosti.

Pri zemeljskih bioloških virih bodo raziskave osredotočene na: rodovitnost zemlje, izboljšanje pridelkov in proizvodnih sistemov v vsej njihovi raznovrstnosti, vključno z ekološkim kmetijstvom, načrti kakovostne pridelave ter spremljanjem in ocenjevanjem učinkov GSO na okolje in ljudi; zdravje rastlin, trajnostno, konkurenčno in večnamensko kmetijstvo in gozdarstvo; razvoj podeželja; zdravje in dobro počutje živali, reja in proizvodnja; nalezljive bolezni pri živalih, vključno z epidemiološkimi raziskavami, zoonozami in njihovimi patogenimi mehanizmi ter boleznimi, povezanimi z živalsko krmo; druge grožnje za trajnost in varnost proizvodnje hrane, vključno s podnebnimi spremembami; varno odlaganje živalskih odpadkov.

Pri bioloških virih iz vodnih okolij bodo raziskave podpirale trajnost in konkurenčnost ribištva, zagotavljale znanstveno in tehnično osnovo za upravljanje ribištva ter podpirale trajnostni razvoj ribogojstva, vključno z rejo in dobrim počutjem.

Razvoj orodij (vključno z orodji na področju IKT), ki jih potrebujejo načrtovalci politike in drugi akterji na področjih, kot so kmetijstvo, ribištvo in ribogojstvo ter razvoj podeželja (krajina, prakse upravljanja z zemljišči itd.); družbeno-ekonomski in etični vidiki proizvodnje.

„Od vilic do vil“ - prehrana (vključno z morskimi sadeži) , zdravje in dobro počutje: hrana in krma, vključno z vedenjskimi in kognitivnimi znanostmi, z vidika potrošnikov, družbe, kulture, industrije in zdravja ter tudi tradicije; prehranjevanje, s prehrano povezane bolezni in motnje, vključno z debelostjo pri otrocih in odraslih ter alergijami; prehrana v povezavi s preprečevanjem bolezni (vključno z boljšim poznavanjem sestavin in lastnosti hrane, ki ugodno vplivajo na zdravje); inovativne tehnologije za predelavo hrane in krme (vključno s pakiranjem in tehnologijami z neživilskih področij); izboljšana kakovost in varnost, tako kemijska kot biološka, hrane, pijače in krme; boljše metodologije za zagotavljanje varnosti hrane; celovitost (in nadzor) prehranske verige; fizikalni in biološki vplivi okolja na prehransko verigo ljudi/živali in vplivi prehranske verige ljudi/živali na okolje; vpliv na prehransko verigo in njena odpornost na globalne spremembe; koncept celotne prehranske verige (vključno z morskimi sadeži in drugimi surovinami ter sestavinami živil); sledljivost in njen nadaljnji razvoj; avtentičnost živil; razvoj novih sestavin in proizvodov.

Znanosti o življenju, biotehnologija in biokemija za trajnostne neživilske proizvode in postopke: izboljšani pridelki in lesni viri, surovine, morski proizvodi in biomasa (vključno z morskimi viri), ki se uporabljajo za proizvodnjo energije, varovanje okolja in pridobivanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kot so materiali in kemikalije (vključno z biološkimi viri za uporabo v farmacevtski industriji in medicini), vključno s sodobnimi sistemi kmetovanja, bioprocesi in koncepti biorafinerije; biokataliza; novi in izboljšani mikroorganizmi in encimi; gozdarstvo ter lesni proizvodi in postopki; biološka sanacija okolja in čistejša biološka predelava, izkoriščanje živilsko-predelovalnih odpadkov in stranskih proizvodov.

3.   Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

Cilj

Povečati konkurenčnost evropske industrije ter Evropi omogočiti obvladovanje in oblikovanje prihodnjega razvoja IKT, tako da bodo izpolnjene evropske družbene in gospodarske zahteve. IKT so bistvo družbe znanja. Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko osnovo Evrope ter zagotovile njen svetovni vodilni položaj na področju IKT, pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost na področju proizvodov, storitev in postopkov ter ustvarjalnost s pomočjo uporabe IKT in zagotovile hitro pretvorbo napredka IKT v korist evropskih državljanov, podjetij, industrije in vlad. Te dejavnosti bodo tudi pripomogle k zmanjšanje digitalnega razkoraka in socialne izključenosti.

Utemeljitev

IKT je odločilnega pomena za prihodnost Evrope in na njih temelji uresničevanje Lizbonske agende. Spodbujevalno vpliva na tri ključna področja: produktivnost in inovacije, posodobitev javnih storitev ter napredek v znanosti in tehnologiji. Polovico povišanj produktivnosti v naših gospodarstvih je mogoče razložiti z vplivom IKT na proizvode, storitve in poslovne postopke. IKT so vodilni dejavnik pri krepitvi inovativnosti in ustvarjalnosti ter pri obvladovanju sprememb v vrednostni verigi v vseh industrijskih in storitvenih sektorjih.

IKT so bistvene za izpolnjevanje naraščajočih zahtev na področju zdravstva in socialnega varstva, zlasti v zvezi ljudmi s posebnimi potrebami, vključno s starajočim se prebivalstvom, ter za posodobitev storitev na področjih, ki so v javnem interesu, kot na primer izobraževanje, kulturna dediščina, varnost, energija, promet in okolje, ter za spodbujanje dostopnosti in preglednosti postopkov vodenja in razvoja politike. Poleg tega imajo IKT pomembno vlogo pri upravljanju RTR ter obveščanju o tem in spodbujevalen učinek na napredek drugih področij znanosti in tehnologije, saj preoblikujejo način, na katerega raziskovalci izvajajo svoje raziskave, sodelujejo in uvajajo inovacije.

Naraščajoče gospodarske in družbene zahteve, skupaj s stalno integracijo IKT v vsakdanje življenje in potrebo po nadaljnjem premiku tehnoloških mej ter po razvoju inovativnih proizvodov in storitev visoke vrednosti, ki temeljijo na IKT, so določile obsežnejši program raziskav. Približati tehnologijo ljudem in organizacijskim potrebam pomeni: prikriti tehnološko kompleksnost in na zahtevo razkriti funkcionalnost; narediti tehnologijo funkcionalno, zelo enostavno za uporabo, razpoložljivo in dostopno; zagotavljati nove aplikacije, rešitve in storitve, ki temeljijo na IKT in so vredne zaupanja, zanesljive in se prilagajajo kontekstu in izbiri uporabnikov. Zahteva „več za manj“ raziskovalce IKT sili v svetovno tekmovanje, osredotočeno na miniaturizacijo, obvladovanje zlivanja računalniških, komunikacijskih in medijskih tehnologij, vključno z nadaljnjo interoperabilnostjo med sistemi ter zbliževanjem z drugimi ustreznimi znanostmi in disciplinami, ter na gradnjo sistemov, ki so se sposobni učiti in razvijati.

Iz teh različnih prizadevanj nastaja nov val tehnologij. Raziskovalne dejavnosti na področju IKT bodo črpale tudi iz širše palete znanstvenih in tehnoloških disciplin, vključno z bioznanostjo in znanostjo o življenju, kemijo, psihologijo, pedagogiko ter kognitivnimi in družbenimi znanostmi ter humanističnimi vedami.

IKT so eden od raziskovalno najbolj intenzivnih sektorjev. Javno in zasebno raziskovalno prizadevanje na področju IKT predstavlja tretjino skupnega raziskovalnega prizadevanja v vseh večjih gospodarstvih. Čeprav je Evropa industrijsko in tehnološko na ključnih področjih IKT že vodilna, pri vlaganju v raziskave na področju IKT zaostaja za glavnimi konkurenti. Le s ponovno in intenzivnejšo združitvijo prizadevanj na evropski ravni bo lahko kar najbolje izkoristila možnosti, ki jih lahko nudi napredek na področju IKT.

Raziskovalna dejavnost IKT, ki temelji na razvojnem modelu „odprte kode“, kaže svojo uporabnost kot vir inovacij in vse večjega sodelovanja. Rezultate raziskav na področju IKT je mogoče izkoriščati na različne načine, na njihovi podlagi pa je mogoče oblikovati različne poslovne modele. Raziskovalne dejavnosti na področju IKT bodo tesno prepletene s političnimi ukrepi za razširjanje IKT in z regulativnimi ukrepi v okviru izčrpne in celovite strategije. Po obsežnih posvetovanjih so bile določene prednostne naloge, k čemur je prispevalo več evropskih tehnoloških platform in pobud industrije na področjih, kot so nanoelektronika, mikrosistemi, vgrajeni sistemi, mobilne in brezžične komunikacije, elektronski mediji, fotonika, robotika in programska oprema, tehnologije in storitve GRID, vključno s prosto in odprtokodno programsko opremo (FLOSS). Upoštevana bodo tudi vprašanja trajnosti, še zlasti na področju elektronike.

Dejavnosti

V okviru te teme je vloga raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij pomembna predvsem za podporo raziskavam na novih področjih znanja v jedru IKT in v njihovi kombinaciji z drugimi ustreznimi področji in disciplinami ter za spodbujanje novih zamisli in radikalnih novih uporab ter raziskovanje novih možnosti v raziskovalnih programih na področju IKT, vključno z izkoriščanjem kvantnih učinkov, integracije sistemov in inteligentnih sistemov.

Stebri tehnologije IKT:

Nanoelektronika, fotonika in integrirani mikro/nanosistemi: premikanje meja miniaturizacije, integracije, raznolikosti, shranjevanja in gostote; povečanje zmogljivosti in zmožnosti izdelave pri nižjih stroških; olajšanje vključevanja IKT v številne aplikacije; vmesniki; predhodne raziskave, ki zahtevajo iskanje novih konceptov.

Splošno razširjena komunikacijska omrežja z neomejeno zmogljivostjo: splošno razširjen dostop preko heterogenih omrežij - fiksna, mobilna, brezžična in radiodifuzijska omrežja, ki segajo od zasebnega okolja do regionalnega in svetovnega okolja -, ki kadar koli in kjer koli omogočajo brezprekinitveno dostavo vedno večje količine podatkov in storitev.

Vgrajeni sistemi, računalništvo in kontrola: zmogljivi, varni in porazdeljeni, zanesljivi in učinkoviti računalniški, pomnilniški in komunikacijski sistemi in proizvodi, vgrajeni v objekte in fizične infrastrukture, ki zaznavajo in kontrolirajo svoje okolje ter se mu prilagajajo; interoperabilnost diskretnih in kontinuiranih sistemov.

Programska oprema, tehnologije in storitve GRID, varnost in zanesljivost: dinamična, prilagodljiva, zanesljiva in zaupanja vredna programska oprema in storitve, platforme za programsko opremo in storitve, kompleksni sistemi ter nove procesne arhitekture, vključno s tem, da se jih daje na razpolago kot uporaben vir.

Znanje, kognitivni sistemi in sistemi učenja: semantični sistemi; zajemanje in izkoriščanje znanja, ki je dostopno na spletu in v multimedijskih vsebinah; umetni sistemi, ki so nastali po vzoru bioloških in ki zaznavajo, razumejo, se učijo in razvijajo ter delujejo samostojno; učenje s pomočjo uporabniku prijaznih strojev in ljudi, temelječe na boljšem razumevanju človeškega spoznavanja.

Simulacija, vizualizacija, interaktivnost in mešane resničnosti: orodja za inovativno in ustvarjalno oblikovanje izdelkov, storitev in digitalnih medijev ter za naravno, jezikovno podprto in vsebinsko bogato interakcijo in komunikacijo.

Prihodnost IKT je v črpanju iz drugih znanstvenih in tehnoloških disciplin, zlasti iz spoznanj matematike in fizike, biotehnologij, znanosti o materialih in življenju; to bo omogočilo miniaturizacijo IKT naprav do velikosti, ki je združljiva z živimi organizmi in lahko deluje vzajemno z njimi, povečano zmogljivost in uporabniško prijaznost sistemskega inženiringa in obdelave informacij ter modeliranje in simulacijo živega sveta.

Integracija tehnologij:

Osebna okolja: osebne komunikacijske in računalniške naprave, pripomočki, prenosljive elektronske naprave („wearables“), vsadki; njihovi vmesniki ter medsebojno povezovanje s storitvami in viri.

Domača okolja: komunikacije, spremljanje, kontrola, pomoč; brezprekinitvena interoperabilnost in uporaba vseh naprav; interaktivna digitalna vsebina in storitve.

Robotski sistemi: napredni avtonomni sistemi; zaznavanje, kontrola, zmožnost ukrepanja, naravna interakcija in sodelovanje; miniaturizacija, humanoidne tehnologije.

Inteligentne infrastrukture: orodja, zaradi katerih so infrastrukture, ki so ključne za vsakodnevno življenje, učinkovitejše in uporabniku prijaznejše, lažje prilagodljive in enostavnejše za vzdrževanje, bolj vzdržljive pri uporabi in odporne na napake.

Raziskovanje uporabe:

IKT za soočanje z družbenimi izzivi: novi sistemi, novi materiali, strukture, tehnologije in storitve na področjih javnega interesa za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti, dostopa in vključenosti, vključno z izboljšanjem dostopa za invalide; uporabnikom prijazne aplikacije, integracija novih tehnologij in pobud, kot je podporno okolje za samostojno življenje:

na področju zdravja: izboljšanje preprečevanja bolezni in zagotavljanja zdravstvenega varstva, zgodnje postavitve diagnoz, zdravljenje in personalizacija; samostojnost, varnost, spremljanje in mobilnost pacientov; informacijski prostor za zdravje za odkrivanje znanja in upravljanje;

izboljšanje vključevanja in enake udeležbe ter preprečevanje digitalnih vrzeli; podporna tehnologija za starejše in invalidne osebe; načrtovanje za vse;

na področju mobilnosti: inteligentni transportni sistemi, ki temeljijo na IKT, vozila in inteligentne storitvene rešitve v turizmu, ki omogočajo, da ljudje in blago potujejo varno, okolju prijazno, udobno in učinkovito;

v podporo okolju, upravljanju tveganj in trajnostnemu razvoju, da bi preprečili ali zmanjšali ranljivost in ublažili posledice naravnih in industrijskih nesreč ter človeških dejavnosti, povezanih z gospodarskim razvojem;

na področju javnih uprav, na vseh ravneh: učinkovitost, odprtost in odgovornost za javno upravo svetovnega razreda in povezave z državljani in podjetji v podporo demokraciji, pri čemer so informacije dostopne vsem.

IKT za vsebino, ustvarjalnost in osebnostni razvoj:

nove medijske paradigme in nove oblike vsebine, vključno z razvedrilom; ustvarjanje interaktivnih digitalnih vsebin in dostop do njih; obogatene izkušnje uporabnikov; stroškovno učinkovita dostava vsebine; upravljanje digitalnih pravic; hibridni mediji;

s tehnologijo podkrepljeno učenje; prilagodljivi in vsebinsko prilagojeni načini učenja; aktivno učenje;

sistemi, ki temeljijo na IKT, za podporo dostopnosti in dolgoročni uporabi digitalnih kulturnih in znanstvenih virov in sredstev v večjezičnem/večkulturnem okolju , vključno v povezavi s kulturno dediščino .

IKT za podporo podjetjem in industriji:

nove oblike dinamično mrežno povezanih sodelujočih poslovnih procesov, digitalni ekosistemi, med drugim za usposobitev majhnih in srednje velikih organizacij in skupnosti; optimizirana organizacija dela in skupinska delovna okolja, na primer izmenjava znanja in interaktivne storitve (npr. v turizmu);

proizvodnja, vključno s tradicionalnimi industrijami: hitro in prilagodljivo načrtovanje, proizvodnja in dostava blaga, ki je v veliki meri prilagojeno strankam; digitalna in virtualna proizvodnja; orodja za modeliranje, simulacijo, optimizacijo in predstavitev; miniaturni in integrirani proizvodi IKT;

IKT za krepitev zaupanja: upravljanje identitete; avtentifikacija in avtorizacija; tehnologije za boljše varovanje zasebnosti; upravljanje pravic in sredstev; zaščita pred kibernetskimi grožnjami , ob usklajevanju z drugimi temami, zlasti s temo „Varnost“ .

4.   Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

Cilj

Izboljšanje konkurenčnosti evropske industrije in pridobivanje znanja za zagotovitev njene pretvorbe iz industrije s poudarkom na virih v industrijo s poudarkom na znanju, z ustvarjanjem postopnih sprememb v znanju in z izvajanjem ključnega znanja za nove uporabe na stičišču različnih tehnologij in disciplin. To bo koristilo novim visoko tehnološkim industrijam in tudi visoko kakovostnim, na znanju temelječim tradicionalnim industrijam, pri čemer bo poseben poudarek na ustreznem razširjanju rezultatov RTR med MSP. Namen teh dejavnosti je predvsem omogočiti razvoj tehnologij, ki vplivajo na vse industrijske sektorje in mnoge druge teme iz Sedmega okvirnega programa.

Utemeljitev

Vse kaže, da naraščajoče težave, zaradi katerih so prizadete mnoge industrijske dejavnosti, niso več omejene na tradicionalne sektorje z visoko intenzivnostjo delovne sile, ampak postajajo opazne tudi v vmesnih sektorjih – ki predstavljajo uveljavljeno moč evropske industrije – in celo v nekaterih visokotehnoloških sektorjih. V Evropi je treba vzdrževati močno industrijsko bazo, in sicer z izboljšanjem vsebine znanj v obstoječi industriji ter z izgradnjo močne, na znanju temelječe in z znanjem podprte industrije, pri čemer je poudarek na izkoriščanju osnovnih raziskav za uporabo v industriji. To bo vključevalo posodobitev obstoječih MSP in ustanavljanje ter posledično rast novih, na znanju temelječih MSP, na podlagi razširjanja znanja ter strokovnega znanja in izkušenj preko programov sodelovanja.

Konkurenčnost industrije v prihodnosti bo v veliki meri odvisna od nanotehnologij in njihovih aplikacij. RTR lahko na področju nanoznanosti in nanotehnologij, ki so se uveljavile na številnih področjih, pospešijo pretvorbo evropske industrije. EU je priznana vodilna vloga na področjih, kot so nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in proizvodne tehnologije, ki se morajo še okrepiti, da bi zagotovili in okrepili položaj EU na visoko konkurenčnem svetovnem prizorišču.

Materiali z novimi lastnostmi so ključni za konkurenčnost evropske industrije v prihodnosti, hkrati pa so osnova tehničnega napredka na mnogih področjih.

Za industrijo pomembne prednostne naloge in njihovo vključevanje v uporabe v posameznih sektorjih se lahko vzpostavijo z dejavnostmi, kot so evropske tehnološke platforme na področjih, kot so nanoelektronika, proizvodnja, proizvodnja električne energije, jeklarstvo, kemija, energetika, industrija prometa, gradbeništvo, varstvo pri delu, tekstil, keramična industrija, lesna industrija in nanomedicina. Na ta način bo mogoče določiti skupne raziskovalne prednostne naloge in cilje. Poleg tega se bodo s prožnim odzivom na novo nastajajoče potrebe politike med trajanjem Sedmega okvirnega programa obravnavala vprašanja ustrezne politike, ureditve, standardizacije in vpliva.

Dejavnosti

Nanoznanosti, nanotehnologije

Ustvarjanje novega znanja o mejnih površinah in pojavih, odvisnih od velikosti; nadzor nad lastnostmi materialov za nove uporabe v nanometrskem merilu; vključevanje tehnologij v nanometrskem merilu, vključno s spremljanjem in zaznavanjem; samozdruževalne lastnosti; nanomotorji; nanostroji in nanosistemi; metode in orodja za karakterizacijo in upravljanje v nanometrskem merilu; nanotehnologije in visoko precizne tehnologije v kemiji za proizvodnjo osnovnih materialov in komponent; preučevanje in proizvodnja nanometrskih preciznih komponent; vpliv na človekovo varnost, zdravje in okolje; meroslovje, spremljanje in zaznavanje, nomenklatura in standardi; raziskovanje novih konceptov in pristopov za uporabe znotraj posameznega sektorja, vključno z vključevanjem in zbliževanjem nastajajočih tehnologij. Dejavnosti bodo namenjene tudi preučevanju vpliva nanotehnologij na družbo ter pomena nanoznanosti in tehnologije pri reševanju družbenih problemov.

Materiali

Ustvarjanje novega znanja o visoko zmogljivih površinah in materialih za nove izdelke in postopke ter njihova popravila; na znanju temelječi materiali s po meri narejenimi lastnostmi in predvidljivo zmogljivostjo; zanesljivejše oblikovanje in simulacija; računalniško modeliranje; večja kompleksnost; skladnost z okoljem; vključevanje nano-, mikro– in makrofunkcionalnosti v kemijsko tehnologijo in v industrijo za predelavo materialov; novi nanomateriali, vključno z nanokompoziti, biomateriali in hibridnimi materiali, vključno z načrtovanjem in nadzorom njihove izdelave, lastnosti in zmogljivosti.

Nova proizvodnja

Ustvarjanje pogojev in sredstev za trajnostno proizvodnjo s poudarkom na znanju, vključno z izgradnjo, razvijanjem in potrjevanjem novih paradigem skladno z nastajajočimi potrebami industrije in ob spodbujanju modernizacije evropske industrijske baze; razvijanje generičnih proizvodnih sredstev za proizvodnjo, ki je prilagojena, ima mrežasto strukturo in temelji na znanju; razvijanje novih tehnoloških konceptov, ki izkoriščajo konvergenco tehnologij (npr. nano, mikro, bio, geo, informacijskih, optičnih, kognitivnih tehnologij in njihovih tehnoloških zahtev) za naslednjo generacijo novih ali izpopolnjenih izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter prilagajanje spreminjajočim se potrebam; vzpostavitev visoko zahtevnih proizvodnih tehnologij.

Vključevanje tehnologij za uporabo v industriji

Vključevanje novega znanja, nano- in mikrotehnologij, materialov in proizvodnje v uporabe znotraj posameznih sektorjev in med sektorji, kot so zdravje, prehrana, gradbeništvo in zgradbe, promet, energija, informacije in komunikacije, kemija, okolje, tekstilni izdelki in oblačila, obutev, lesna industrija, jeklarstvo, strojništvo.

5.   Energija

Cilj

Prilagajanje sedanjega energetskega sistema, da bi postal bolj trajnosten in manj odvisen od uvoženih goriv ter da bi temeljil na mešanih energetskih virih, zlasti na obnovljivih virih, energetskih nosilcih in ekoloških virih; izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z racionalizacijo izrabe in shranjevanjem energije; soočanje s perečimi izzivi varnosti oskrbe in podnebnih sprememb ter hkratno povečanje konkurenčnosti evropskih industrij.

Utemeljitev

Energetski sistemi se soočajo z velikimi izzivi. Obstaja nujna potreba, da se odkrijejo in razvijejo ustrezne in pravočasne rešitve zaradi skrb zbujajočih gibanj, ki so značilna za svetovno povpraševanje po energiji, omejenost tradicionalnih zalog nafte in zemeljskega plina, potreba po drastični zajezitvi emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili pogubne posledice podnebnih sprememb, škodljive nestanovitnosti cen nafte (zlasti v prometnem sektorju, ki je močno odvisen od nafte) in geopolitične nestabilnosti v regijah dobaviteljicah. Raziskave na področju energije pomembno prispevajo k zagotavljanju cenovno dostopne energije za naše državljane in industrijo. Raziskave in predstavitvene dejavnosti so potrebne za zagotavljanje čim bolj okoljsko in stroškovno učinkovitih tehnologij in ukrepov, ki EU omogočajo doseganje ciljev v okviru Kjotskega protokola in tistih, ki ta okvir presegajo, ter izpolnjevanje obveznosti energetske politike, kakor je opisano v Zeleni knjigi o varnosti oskrbe z energijo iz leta 2000 (7), v Zeleni knjigi o energetski učinkovitosti iz leta 2005 (8) in v Zeleni knjigi o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo iz leta 2006 (9).

Evropa ima na področju številnih tehnologij za pridobivanje energije in energetsko učinkovitost vodilno vlogo v svetovnem merilu. Je začetnica modernih tehnologij obnovljive energije, kot so sončna energija, energija biomase in energija vetra. Poleg tega je EU svetovno konkurenčna na področju tehnologij za pridobivanje in distribucijo energije in razpolaga z velikimi raziskovalnimi zmogljivostmi na področju zajemanja in sekvestracije ogljika. Vendar pa ta položaj sedaj resno ogrožajo konkurenti (zlasti ZDA in Japonska). Zato mora Evropa ohraniti in razvijati svoj vodilni položaj, kar zahteva znaten napor in mednarodno sodelovanje.

Temeljito preoblikovanje energetskega sistema v zanesljiv, konkurenčen in trajnosten energetski sistem z nizkimi emisijami ali brez emisij CO2 zahteva nove tehnologije in nove materiale , ki za zasebna podjetja predstavljajo preveliko tveganje in preveč negotov dobiček, da bi zagotovila vse naložbe, potrebne za raziskave, razvoj, predstavitvene dejavnosti in razširjanje. Javna podpora bi torej morala igrati ključno vlogo pri zbiranju zasebnih naložb, evropska prizadevanja in viri pa bi se morali povezovati na skladen in učinkovitejši način, da bi bili konkurenčni gospodarstvom, ki veliko in dosledno vlagajo v podobne tehnologije. V tem pogledu igrajo evropske tehnološke platforme pomembno vlogo, saj na usklajen način spodbudijo potrebna raziskovalna prizadevanja. Dejavnosti za dosego cilja so navedene spodaj. Bistveno je povečati učinkovitost celotnega energetskega sistema, od vira do uporabnika, in tako podpreti celotno temo „Energija“. Glavni element te teme bosta obnovljiva energija in učinkovitost končne rabe energije, saj pomembno prispevata k prihodnjim trajnostnim energetskim sistemom. Posebna pozornost bo namenjena spodbujanju raziskav, razvoja in predstavitvenih dejavnosti ter spodbujanju izgradnje zmogljivosti na tem področju. V tej zvezi bodo v celoti izkoriščene sinergije s „Programom inteligentna energija za Evropo“, ki je sestavni del Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije. Raziskane bodo tudi možnosti prihodnjih obsežnih pobud, ki vključujejo financiranje iz različnih virov (npr. JTI).

Vključena je posebna dejavnost v zvezi z znanjem za oblikovanje energetske politike, ki prav tako lahko zagotovi podporo novim potrebam politike, ki se pojavljajo, na primer v zvezi z vlogo evropske energetske politike pri oblikovanju mednarodnih ukrepov na področju podnebnih sprememb ter z nestabilnostjo ali motnjami v dobavi in ceni energije.

Dejavnosti

Vodik in gorivne celice

Celostni ukrepi za zagotavljanje močnih tehnoloških temeljev za konkurenčno industrijo na področju gorivnih celic in vodika v EU za stacionarno in prenosno uporabo ter uporabo v prometu. Ta ukrep je podprt s strategijo celostnega raziskovanja in uporabe, ki jo predlaga evropska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice.

Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov

Tehnologije za povečanje skupne učinkovitosti konverzije, stroškovne učinkovitosti in zanesljivosti, znižanje stroškov pridobivanja električne energije iz domačih virov obnovljive energije, vključno z razgradljivimi odpadki, ter razvoj in predstavitev tehnologij, ki so prilagojene različnim regionalnim razmeram.

Proizvodnja goriv iz obnovljivih virov

Celostni sistemi za proizvodnjo goriv in celostne tehnologije za konverzijo: razvoj in znižanje cene na enoto za trdna, tekoča in plinska (vključno z vodikom) goriva, ki se proizvajajo iz obnovljivih virov energije, vključno z biomaso in razgradljivimi odpadki, z namenom stroškovno učinkovite proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe goriv brez ogljika, zlasti biogoriv za promet in pridobivanje električne energije.

Obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje

Raziskave, razvoj in predstavitev tehnologij in naprav, vključno s tehnologijami za skladiščenje, za povečanje učinkovitosti in znižanje stroškov aktivnega in pasivnega ogrevanja in hlajenja s pomočjo obnovljivih virov energije, zagotavljanje njihove uporabe v različnih regionalnih razmerah, kjer je mogoče zaznati zadosten potencial.

Tehnologije za zajemanje in skladiščenje CO2 za pridobivanje električne energije brez emisij

Raziskave, razvoj in predstavitev tehnologij za drastično zmanjšanje škodljivega vpliva, ki ga ima na okolje uporaba fosilnih goriv, z namenom vzpostavitve visoko zmogljivih in stroškovno učinkovitih elektrarn in/ali obratov za proizvodnjo pare skoraj brez emisij, ki temeljijo na tehnologijah za zajemanje in skladiščenje CO2, zlasti podzemno skladiščenje.

Tehnologije čistega premoga

Raziskave, razvoj in predstavitev tehnologij za znatno izboljšanje učinkovitosti in zanesljivosti ter zmanjšanje stroškov elektrarn z razvojem in predstavitvijo tehnologij za konverzijo čistega premoga in drugih trdnih goriv, vključno s kemičnimi postopki, pri čemer nastajajo tudi sekundarni energetski nosilci (vključno z vodikom) ter tekoča ali plinasta goriva. Dejavnosti se bodo navezovale na tehnologije za zajemanje in skladiščenje CO2 ali na souporabo biomase, kakor je primerno.

Inteligentna energetska omrežja

Raziskave, razvoj in predstavitev, kako se poveča učinkovitost, varnost, zanesljivost in kakovost evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov in omrežij, zlasti v okviru bolj integriranega evropskega energetskega trga, npr. s preoblikovanjem sedanjih elektroenergetskih omrežij v interaktivno (odjemalci/dobavitelji) storitveno mrežo, ob razvijanju možnosti za shranjevanje energije in ob odpravljanju ovir za obsežno dobavo in učinkovito vključevanje porazdeljenih in obnovljivih virov energije.

Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo

Raziskave, razvoj in predstavitev novih konceptov, optimizacija preizkušenih konceptov in tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti in nadaljnje zmanjšanje končne in osnovne porabe energije za zgradbe (vključno z razsvetljavo), in sicer ob upoštevanju njihovega življenjskega cikla, promet, storitve in industrijo. To zajema vključevanje strategij in tehnologij za energetsko učinkovitost (vključno s so- in poli-proizvodnjo), uporabo tehnologij s področja novih in obnovljivih virov energije ter ukrepe in sredstva za upravljanje povpraševanja po energiji ter predstavitev zgradb, ki na okolje vplivajo v najmanjši možni meri.

Znanje za oblikovanje energetske politike

Razvoj orodij, metod in modelov za oceno glavnih gospodarskih in družbenih vprašanj, povezanih z energetskimi tehnologijami, in za zagotavljanje merljivih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev in scenarijev (vključno z zagotavljanjem znanstvene podpore za razvoj politike).

6.   Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

Cilj

Trajnostno gospodarjenje z okoljem in njegovimi viri z izboljševanjem znanja o medsebojnih vplivih med podnebjem, biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi ter razvoj novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov; na orodjih in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje, zmanjševanje in prilagajanje okoljskih pritiskov in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje ter orodja in tehnologije za spremljanje, ter na trajnosti naravne in kulturne krajine.

Utemeljitev

Okoljski problemi segajo preko državnih meja in zahtevajo usklajen pristop na vseevropski, pogosto pa tudi na svetovni ravni. Zemeljski naravni viri in kulturna krajina so pod močnimi pritiski, ki so posledica rasti prebivalstva, urbanizacije, gradenj, stalnega povečevanja sektorjev kmetijstva, ribogojstva, ribištva, prometa in energije ter tudi spremenljivosti podnebja in segrevanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni. Evropa mora vzpostaviti nov trajnosten odnos do okolja, ob tem pa hkrati izboljšati konkurenčnost in okrepiti evropsko industrijo. Sodelovanje na celotnem območju EU je potrebno za doseganje kritične mase ob upoštevanju obsega, področja delovanja in visoke ravni zahtevnosti okoljskih raziskav. To bo omogočalo namreč lažje skupno načrtovanje, uporabo povezanih in interoperabilnih podatkovnih zbirk ter razvoj skladnih in obsežnih sistemov za opazovanje in napovedovanje. Raziskave bi morale upoštevati potrebo po upravljanju podatkov in informacijskih storitev ter težave, povezane s prenosom, vključevanjem in kartiranjem podatkov.

Raziskave na ravni EU so potrebne za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, na primer Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCC) in njenega Kjotskega protokola, Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, ciljev Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, vključno s Pobudo EU v zvezi z vodo ter s prispevki k Medvladnemu forumu za spremembo podnebja ter Pobudo za opazovanje Zemlje.

Poleg tega pomembne raziskovalne potrebe izhajajo tudi iz obstoječih in nastajajočih politik na ravni EU, iz izvajanja 6. okoljskega akcijskega načrta in povezanih tematskih strategij (npr. strategija EU o morju), akcijskih načrtov, programov in direktiv za okoljske tehnologije, okolje in zdravje, Okvirnega programa o vodah in NATURA 2000.

EU bi morala okrepiti svoj položaj na svetovnih trgih za okoljske tehnologije. Te tehnologije prispevajo k trajnostni porabi in proizvodnji ter pripomorejo k ustvarjanju trajnostne rasti, saj zagotavljajo ekološko učinkovite rešitve za okoljske probleme v različnih obsegih in varujejo našo kulturno in naravno dediščino. Okoljske zahteve pospešujejo inovacije in lahko zagotovijo poslovne priložnosti ter večjo konkurenčnost in obenem bolj trajnostno prihodnost za naslednje generacije. Evropske tehnološke platforme za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter za trajnostno kemijo potrjujejo potrebo po ukrepanju na ravni EU, programi njihovih raziskav pa se upoštevajo pri spodaj navedenih dejavnostih. Prav tako je treba upoštevati druge platforme (npr. za gradbeništvo in za gozdarstvo), ki sicer le delno obravnavajo vprašanja v zvezi z okoljsko tehnologijo. Družbeno-ekonomska vprašanja zlasti močno vplivajo na razvoj in uvajanje okoljskih tehnologij na trg ter na njihovo posledično uporabo, kot na primer na področju upravljanja vodnih virov. Pri izvajanju dejavnosti se morajo upoštevati družbeno-ekonomski vidiki politik in tehnološkega razvoja, če se bodo ti nanašali na obravnavano temo.

V nadaljevanju je našteta vrsta dejavnosti (10), od katerih so mnoge neposredno povezane s zahtevami politike. Predvidi pa se lahko tudi dodatna podpora za nove zahteve politike, ki se pojavljajo na primer v zvezi s trajnostno presojo vpliva politik EU, spremljanjem ukrepov na področju podnebnih sprememb, ki sledijo Kjotu; in novimi okoljskimi politikami, kot so tiste v okviru Strategije za področje tal in v zvezi z pomorsko politiko, standardi in predpisi.

Dejavnosti

Podnebne spremembe, onesnaževanje in tveganja

Obremenitve okolja in podnebja: delovanje podnebnega, zemeljskega in morskega sistema, vključno s polarnimi območji; ukrepi za prilagoditev in ublažitev; onesnaževanje zraka, tal in vode; spremembe v sestavi zraka in v vodnem ciklusu; globalni in regionalni medsebojni vplivi med podnebjem in ozračjem, zemeljskim površjem, zaledenelimi območji in oceanom; ter vplivi na biološko raznovrstnost in ekosisteme, vključno s posledicami dviganja morske gladine v obalnih območjih ter vplivi na posebno občutljiva območja.

Okolje in zdravje: medsebojni vplivi okoljskih dejavnikov stresa na človekovo zdravje, vključno s prepoznavanjem virov, raziskavami na področju ekološkega biomonitoringa zdravja v povezavi z okoljem, kakovostjo zraka v zaprtih prostorih in povezavami z notranjim okoljem, mestnim okoljem, emisijami in vplivi avtomobilov in na novo nastalimi dejavniki tveganja; integrirane metode ocenjevanja tveganja za nevarne snovi, vključno z alternativami za preskuse na živalih; količinska opredelitev ter analiza stroškov in koristi tveganj za zdravje na področju okolja in indikatorjev za preventivne strategije.

Nevarnost naravnih nesreč: izboljšanje napovedovanja in celostne presoje nevarnosti, ranljivosti in tveganja pri nesrečah, povezanih z geološkimi tveganji (kot so potresi, izbruhi vulkanov, cunamiji) in podnebjem (kot so nevihte, suše, poplave, gozdni požari, zemeljski in snežni plazovi ter drugi izjemni pojavi) in njihovih posledic; razvoj sistemov zgodnjega obveščanja in izboljšanje strategij za preprečevanje, ublažitev in obvladovanje, tudi v okviru pristopa za obvladovanje različnih tveganj.

Trajnostno upravljanje virov

Ohranjanje in trajnostno upravljanje naravnih virov in virov, ki jih je ustvaril človek, ter biološke raznovrstnosti: ekosistemi; gospodarjenje z vodnimi viri; ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja; zaščita in upravljanje biološke raznovrstnosti, vključno z nadzorom invazivnih tujih vrst, zaščita tal, morskega dna, lagun in obalnih območij, pristopi proti dezertifikaciji in degradaciji tal, ohranjanje krajine; trajnostna raba in upravljanje gozdov; trajnostno upravljanje in načrtovanje mestnega okolja, vključno s post-industrializiranimi območji; upravljanje s podatki in informacijske storitve; presoja in predvidevanje v zvezi z naravnimi procesi.

Upravljanje morskih okolij: vpliv človekovih dejavnosti na morsko okolje in njegove vire; onesnaževanje in evtrofikacija regionalnih morij in obalnih območij; globokomorski ekosistemi; presoja trendov na področju biološke raznovrstnosti morja, procesov v ekosistemih in cirkulacije v oceanih; geologija morskega dna; razvoj strategij, konceptov in orodij za trajnostno rabo oceanov in njihovih virov.

Okoljske tehnologije

Okoljske tehnologije za opazovanje, simulacijo, preprečevanje, ublažitev, prilagoditev, sanacijo in obnovo naravne in kulturne krajine: v zvezi z vodo, podnebjem, zrakom, morskim, mestnim in podeželskim okoljem, tlemi, ravnanjem z odpadki, recikliranjem, čistimi proizvodnimi postopki in trajnostnimi proizvodi, varnostjo kemikalij.

Varovanje, ohranjanje in poudarjanje kulturne dediščine, vključno s človeškim življenjskim prostorom: boljše ocenjevanje škode, povzročene kulturni dediščini; razvoj inovativnih strategij za ohranjanje; spodbujanje vključevanja kulturne dediščine v mestno okolje.

Ocena tehnologije, preverjanje in preskušanje: metode in orodja za oceno tveganja za okolje in življenjski cikel postopkov, tehnologij in proizvodov, skupaj z nadomestnimi preskusnimi strategijami, za industrijske kemikalije pa zlasti z metodami, ki ne vključujejo preskusov na živalih; podpora platformam za trajnostno kemijo, tehnologijo gozdarskega sektorja, oskrbo z vodo in sanitarne platforme (11); znanstveni in tehnološki vidiki prihodnjega Evropskega programa za preverjanje in preskušanje okoljskih tehnologij, ob dopolnjevanju instrumentov tretjih strani za ocenjevanje.

Opazovanje Zemlje in ocenjevalna orodja

Sistemi za opazovanje Zemlje in oceanov ter metode spremljanja okolja in trajnostnega razvoja: prispevati k razvoju in vključevanju sistemov za opazovanje za obravnavo vprašanj v zvezi z okoljem in trajnostjo v okviru GEOSS (ki ga dopolnjuje GMES); interoperabilnost med sistemi in optimizacija informacij za razumevanje, modeliranje in napovedovanje okoljskih pojavov, za ocenjevanje, raziskovanje in upravljanje naravnih virov.

Metode napovedovanja in ocenjevalna orodja za trajnostni razvoj ob upoštevanju različnih stopenj opazovanja: oblikovanje povezav med gospodarstvom/okoljem/družbo, vključno s tržno umerjenimi instrumenti, zunanjimi učinki, mejnimi vrednostmi in razvijanjem osnov znanja in metodologij za presojo vpliva trajnosti na ključna področja, kot so vprašanja v zvezi z rabo zemljišč in pomorstvom; razvoj mest, družbene in gospodarske napetosti, povezane s podnebnimi spremembami.

7.   Promet (vključno z aeronavtiko)

Cilj

Ob upoštevanju okolja in naravnih virov razviti integrirane, varnejše, „bolj zelene“ in „pametnejše“ vseevropske prometne sisteme, zasnovane na tehnološkem in operativnem napredku ter na evropski prometni politiki, ki bodo v korist vsem državljanom, družbi in podnebni politiki; ter zaščititi in nadalje razvijati konkurenčnost, ki so jo evropske industrije ustvarile na svetovnem trgu.

Utemeljitev

Promet je eden od pomembnih sektorjev v Evropi - sektor za zračni promet prispeva 2,6% k BDP EU (s 3,1 milijona delovnih mest), kopenski promet pa predstavlja 11 % BDP EU (zaposluje okoli 16 milijonov oseb). Vendar pa zaradi prometa nastane 25 % vseh emisij CO2 v EU, kar pomeni, da je skrajni čas za „pozelenitev“ sistema, da se zagotovi trajnejši model prometa in skladnost s stopnjami rasti, kakor to določa Bela knjiga „Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve“ (12).

Širitev (povečanje ozemlja za 25 % in prebivalstva za 20 %) in gospodarski razvoj EU predstavljata nove izzive za učinkovit, stroškovno ugoden in trajnosten prevoz oseb in tovora. Promet ima prav tako neposreden pomen za druge glavne politike, kot so trgovina, konkurenca, zaposlovanje, okolje, kohezija, energija, varnost in notranji trg.

Naložbe v RTR v prometno industrijo EU so predhodno potrebne za zagotavljanje konkurenčne prednosti na tehnološkem področju na globalnih trgih (13). Dejavnosti na evropski ravni bodo prav tako spodbujale prestrukturiranje industrije, vključno z vključevanjem dobavne verige in zlasti MSP.

Programi raziskav, ki so jih razvile evropske tehnološke platforme (14), podpirajo potrebo po drugačnem obravnavanju „prometnih sistemov“, pri katerem se upošteva medsebojni vpliv vozil ali plovil, prometnih omrežij ali infrastruktur in uporabe prometnih storitev, ki jih je mogoče razviti samo na evropski ravni. Stroški RTR na vseh navedenih področjih skokovito naraščajo in sodelovanje na ravni EU je bistveno za zagotavljanje „kritične mase“ raznih ponudnikov RTR, da bi se lahko spoprijeli z obsegom in multidisciplinarnimi izzivi na gospodaren način; prav tako je bistveno spoprijeti se s političnimi, tehnološkimi in družbeno-ekonomskimi izzivi na področjih „čistih in varnih vozil“ prihodnosti, interoperabilnosti in intermodalnosti, zlasti vodnega in železniškega prometa, cenovne dostopnosti, varnosti, zmogljivosti, zaščite in okoljskih vplivov v razširjeni Uniji. Tehnologije, ki se razvijajo, bodo tudi v podporo sistemu Galileo in njegove aplikacije bodo bistvene za izvajanje evropskih politik.

Spodaj naštete teme in dejavnosti imajo velik industrijski pomen, hkrati pa predstavljajo celovit odgovor na potrebe načrtovalcev ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov prometne politike. Poleg tega bo zagotovljena podpora za odziv na že obstoječe in tudi nove potrebe politike, na primer potrebe, povezane z razvojem v pomorski politiki ali uresničevanjem enotnega evropskega neba.

Dejavnosti

Aeronavtika in zračni promet

Okolju prijaznejši zračni promet: zmanjšanje emisij, tudi toplogrednih plinov in hrupa, vključno z raziskavami na področju motorjev in alternativnih gorivih, struktur in novih oblik zrakoplovov, vključno z rotoplani (vključno s helikopterji in tiltrotorji) , obratovanja letališč in vodenja prometa.

Povečanje časovne učinkovitosti: izboljšanje učinkovitosti časovnih razporedov s poudarkom na inovativnih sistemih vodenja zračnega prometa skladno z učinkovitim izvajanjem politike enotnega evropskega neba, ki vključuje zrak, zemljo in vesoljske komponente, vključno s pretokom prometa in večjo avtonomnostjo zrakoplovov.

Zagotavljanje zadovoljstva in varnosti potnikov: izboljšanje ugodja potnikov, inovativne storitve med letom in učinkovitejša odprema potnikov; izboljšanje vseh varnostnih vidikov zračnega prometa; večja izbira zrakoplovov, od velikih do manjših, ki so primerni za različne uporabe (vključno z regionalnimi).

Povečanje stroškovne učinkovitosti: zmanjšanje razvojnih stroškov, stroškov proizvodnje in obratovalnih stroškov z osredotočenjem na inovativno vzdrževanje in na zrakoplove, ki ne potrebujejo vzdrževanja, na popravila in obnovo, povečano uporabo avtomatizacije in simulacije.

Zaščita zrakoplovov in potnikov: povečanje varstvenih ukrepov za potnike, osebje, zrakoplovi in sistem zračnega prometa, kot so na primer izboljšane metode za ugotavljanje podatkov in identifikacije, zaščita zrakoplovov pred napadom in izboljšan varnostni načrt zrakoplova.

Začetki zračnega prometa prihodnosti: spoprijemanje z dolgoročnimi izzivi aviacije s pomočjo korenitejših, okoljsko učinkovitejših, dostopnih in inovativnih kombinacij tehnologij, ki bi vodile k večjemu razvoju v zračnem prometu.

Trajnostni kopenski promet (železniški, cestni in vodni)

Okolju prijaznejši kopenski promet: zmanjšanje onesnaževanja okolja in hrupa, vključno s toplogrednimi plini; zmanjšanje vpliva prometa na podnebne spremembe z zmanjšanjem emisij, in sicer s tehnološkimi in družbeno-ekonomskimi sredstvi ter z usposabljanjem uporabnikov; razvoj čistih in učinkovitih motorjev in pogonskih sistemov, vključno s hibridno tehnologijo in uporabo alternativnih goriv za prometne aplikacije, npr. vodikovih in gorivnih celic, ob upoštevanju vidika stroškovne in energetske učinkovitosti; strategija za izrabljena vozila in plovila.

Spodbujanje in povečanje prerazporejanja prometa in razbremenitev prometnih koridorjev: razvoj trajnostnih, inovativnih, intermodalnih in interoperabilnih regionalnih in nacionalnih prometnih in logističnih omrežij, infrastruktur in sistemov v Evropi; internalizacija stroškov; izmenjava informacij med vozilom/plovilom in prometno infrastrukturo; optimizacija infrastrukturne zmožnosti; strategije prerazporejanja prometa za spodbujanje energetsko učinkovitih načinov prevoza.

Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v mestih za vse prebivalce, tudi za prikrajšane skupine: inovativne organizacijske sheme, vključno s čistimi in varnimi vozili in načini prevoza z nižjimi ravnmi onesnaževanja, novimi visokokakovostnimi javnimi načini prevoza in racionalizacijo zasebnega prevoza, komunikacijsko infrastrukturo, integriranim načrtovanjem mest in prometa, ob upoštevanju povezave z rastjo in zaposlovanjem.

Izboljšanje varnosti in zaščite: izboljšave kot sestavni del prometnega sistema, izboljšanje varnosti v prometu za voznike, potnike, osebje, kolesarje in pešce ter tudi za tovor, pri načrtovanju in upravljanju vozil, plovil, infrastruktur in v celotnem prometnem sistemu.

Krepitev konkurenčnosti: izboljšanje načrtovalnih procesov; razvoj naprednih tehnologij za pogonske sisteme in vozila ter za plovila; inovativni in stroškovno učinkoviti proizvodni sistemi ter infrastrukturna konstrukcija in vzdrževanje; dopolnilne arhitekture.

Podpora evropskemu sistemu za globalno satelitsko navigacijo (Galileo in EGNOS): natančna navigacija in natančno določanje časa za uporabo v več sektorjih; učinkovita uporaba satelitske navigacije in podpora opredelitvi tehnologij in aplikacij druge generacije.

8.   Družbeno-ekonomske in humanistične znanosti

Cilj

Poglobljeno splošno razumevanje zahtevnih in medsebojno povezanih družbeno-ekonomskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, na primer rasti, zaposlovanja in konkurence, družbene kohezije, socialnih, kulturnih in izobraževalnih izzivov v razširjeni EU ter trajnostnega razvoja, podnebnih izzivov, demografskih sprememb, migracij in integracije, kakovosti življenja in globalne soodvisnosti, zlasti z namenom zagotavljanja boljše osnove znanja politikam na zadevnih področjih.

Utemeljitev

Evropa ima močno in visoko kakovostno raziskovalno osnovo na področju družbeno-ekonomskih in socialno-kulturnih znanosti ter humanističnih ved. Raznolikost pristopov v EU na področju gospodarstva, sociale, politike in kulture zagotavlja zelo plodna tla za raziskave na teh področjih na ravni EU. V skupnih raziskavah glede evropskih družbeno-ekonomskih in socialno-kulturnih vprašanj je na navedenih področjih prisotno veliko evropske dodane vrednosti. Zadevna vprašanja in izzivi imajo na evropski ravni veliko prednost in se obravnavajo v okviru politik Skupnosti. Poleg tega primerjalne raziskave znotraj EU ali v drugih državah nudijo izredno učinkovito orodje in pomembne učne priložnosti po državah in regijah.

Na tretjem mestu pa je treba omeniti posebno prednost raziskav na ravni EU, saj lahko razvijejo zbirko podatkov iz vse Evrope in upoštevajo več vidikov, ki so potrebni za razumevanje zahtevnejših vprašanj. In končno, razvoj pristne evropske družbeno-ekonomske osnove znanja na področju teh ključnih izzivov bo bistveno prispeval k spodbujanju splošnega razumevanja v celotni Evropski uniji in zlasti med evropskimi državljani.

Dejavnosti, ki jih je treba podpreti, so naštete spodaj, bistveno pa naj bi prispevale k izboljšanju oblikovanja, izvajanja in vpliva politike in v procesu njenega vrednotenja ter pri oblikovanju ustreznih ukrepov na več področjih, kot so gospodarstvo, sociala, kultura, izobraževanje in usposabljanje, enakost med spoloma, podjetništvo, mednarodna trgovina, potrošništvo, zunanji odnosi, in področju znanosti in tehnologije, politika uradne statistike ter pravosodje in notranje zadeve ter vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. Poleg tega bodo zagotovljene možnosti za obravnavanje nastalih družbeno-ekonomskih izzivov, kakor tudi za začetek raziskav glede novih ali nepredvidenih potreb politike. Obravnave prihodnjih programov raziskav lahko potekajo tudi v obliki družbenih platform.

Dejavnosti

Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja: razvoj in povezovanje raziskav v zvezi z vprašanji, ki zadevajo rast, družbeno-ekonomsko stabilnost, zaposlovanje in konkurenčnost in obsegajo teme, kot so inovacije, izobraževanje, vključno z vseživljenjskim učenjem in vlogo znanstvenega in drugega znanja ter nematerialnih dobrin na svetovni ravni, mladi in politika mladih, prilagajanje politike trga dela in nacionalni institucionalni konteksti.

Združevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev v evropsko perspektivo: z obravnavo dveh ključnih in tesno povezanih vprašanj neprestanega razvoja evropskih družbeno-ekonomskih modelov ter ekonomske, družbene in regionalne kohezije v razširjeni EU, ob upoštevanju trajnosti in varstva okolja, trajnostnega načrtovanja mestnega okolja, medsebojnih vplivov med okoljem, energijo in družbo ter vloge mest in mestnih območij in socialno-gospodarskega vpliva evropskih politik in zakonodaje.

Glavni trendi v družbi in njihove posledice: na primer, demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva in posledicami tega pojava za pokojninske sisteme, migracijami in integracijo, ob analiziranju posledic demografskih sprememb za razvoj mest; način življenja, delo, družina, uskladitev poklicnega in družinskega življenja, vprašanja enakosti spolov in invalidnosti, zdravje in kakovost življenja; gospodarsko varstvo potrošnikov; neenakosti; kriminaliteta; vloga podjetništva v družbi in raznovrstnost prebivalstva, etnična pripadnost, verski pluralizem, kulturne interakcije in vprašanja v zvezi z večkulturnostjo ter varovanjem temeljnih pravic in bojem proti vsem oblikam diskriminacije.

Evropa v svetu: razumevanje spreminjajočega se medsebojnega delovanja, medkulturnih odnosov in soodvisnosti regij v svetu, vključno z regijami v razvoju, in posledic tega; obravnavanje nastajajočih groženj in tveganj brez spodkopavanja človekovih pravic, svobode in blaginje ljudi ter spodbujanje miru.

Državljan v Evropski uniji: obravnavanje vprašanj v sklopu prihodnjega razvoja razširjene EU glede doseganja občutka za demokratično „lastnino“ in aktivna udeležba narodov Evrope; učinkovito in demokratično vodenje na vseh ravneh, vključno z gospodarskim in pravnim vodenjem ter vlogo civilne družbe , ter inovativni postopki upravljanja za povečanje udeležbe državljanov in sodelovanja med javnimi in zasebnimi udeleženci ; raziskave za podporo gradnji skupnega razumevanja in spoštovanja evropskih raznolikosti in skupnih značilnosti v smislu kulture, religij, kulturne dediščine, institucij in pravnih sistemov, zgodovine, jezikov in vrednot kot temeljev naše evropske večkulturne identitete in dediščine.

Družbeno-ekonomski in znanstveni kazalci: njihova raba v politiki in njihovo izvajanje ter spremljanje, izboljšanje obstoječih kazalcev, tehnik za njihovo analiziranje in razvoj novih za ta namen in za vrednotenje raziskovalnih programov, vključno s kazalci, ki so osnovani na uradni statistiki.

Prihodnje dejavnosti v zvezi z glavnimi vprašanji znanosti, tehnologije in s tem povezanimi socialnoekonomskimi vprašanji, kot so prihodnji demografski trendi, globalizacija znanja, razširjanje znanja in razvoj raziskovalnih sistemov ter prihodnji razvoj glavnih raziskovalnih področij in znanstvenih disciplin.

9.   Vesolje

Cilj

V korist državljanov in konkurence evropske vesoljske industrije podpirati Evropski vesoljski program z osredotočenjem na aplikacije, kot je GMES (aplikacija Globalno nadzorovanje okolja in varnosti). To bo prispevalo k razvoju evropske vesoljske politike in dopolnjevalo prizadevanja držav članic in drugih ključnih akterjev, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA).

Utemeljitev

Skupnost lahko na tem področju prispeva k boljši opredelitvi skupnih ciljev, ki temeljijo na potrebah uporabnikov in ciljih politike; h koordinaciji dejavnosti, da se izogne podvajanju in čim bolj poveča interoperabilnost; k izboljšanju stroškovne učinkovitosti in k opredelitvi standardov. Javni organi in načrtovalci politike predstavljajo pomembne potencialne uporabnike, evropska industrija bo prav tako imela koristi, če bo evropska vesoljska politika dobro opredeljena in se bo izvajala v okviru Evropskega vesoljskega programa, delno pa jo bodo podpirale predlagane raziskave in ukrepi za tehnološki razvoj. Ukrepi na evropski ravni so prav tako potrebni za podporo političnih ciljev Skupnosti, na primer na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, okolja, zdravja, telekomunikacij, varnosti in prometa, ter za zagotovitev, da se Evropo spoštuje kot partnerja v regionalnem in mednarodnem sodelovanju.

V zadnjih 40 letih si je Evropa pridobila odlično tehnološko usposobljenost, tako na nacionalni ravni kot s pomočjo ESA. Vzdrževanje konkurenčnosti industrije (vključno s proizvajalci, ponudniki storitev in izvajalci) zahteva nove raziskave in tehnologije. Vesoljske aplikacije prinašajo pomembne koristi za državljane, in sicer s stranskimi tehnološkimi učinki, in so nepogrešljive v visokotehnološki družbi.

Spodaj navedene dejavnosti , ki so osredotočene zlasti na uporabo obstoječih zmogljivosti v Evropi, so usmerjene na: učinkovito izkoriščanje pridobitev iz vesoljskih dejavnosti (ob usklajevanju s tehnologijo, ki se uporablja na mestu samem, vključno z letalsko tehnologijo) za izvajanje aplikacij, zlasti GMES, in njihovega prispevka na področju kazenskega pregona v politikah Skupnosti; raziskovanje vesolja, ki omogoča mednarodno sodelovanje in bistvene tehnološke prodore ter stroškovno učinkovite odprave; izkoriščanje in raziskovanje vesolja s pomočjo ustreznih dejavnosti, ki zagotavljajo strateško vlogo Evropske unije. Te dejavnosti bodo dopolnjevali drugi ukrepi iz Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter program izobraževanja in usposabljanja. Od spodaj navedenih dejavnosti bo imela kar največje koristi tudi javna politika, vključno z zagotovitvijo dodatne pomoči na področju morebitnih novih potreb politik; na primer: rešitve, ki jih ponujajo vesoljske tehnologije, se lahko uporabijo v pomoč državam v razvoju; uporaba orodij za opazovanje vesolja in metod za podporo razvoju politik Skupnosti.

Dejavnosti

Vesoljske aplikacije na voljo evropski družbi

GMES: razvoj satelitskih nadzornih sistemov in sistemov za nadzor na kraju samem ter sistemov zgodnjega obveščanja, tudi za varnost državljanov, ter tehnik, ki so povezane z upravljanjem okolja in varnosti (vključno z obvladovanjem naravnih nesreč), in njihova integracija v elemente na zemlji, na krovu plovil ali zrakoplovov; podpora vključevanju, usklajevanju, uporabi in dostavi podatkov (tako satelitskih kot na mestu samem, skupaj s tistimi z zemlje, s plovil in zrakoplovov) in storitev GMES;

inovativne satelitske komunikacijske storitve, nevidno vgrajene v globalna elektronska komunikacijska omrežja, za državljane in podjetja v sektorjih za aplikacije, ki zajemajo civilno zaščito, e-vlado, telemedicino, tele-izobraževanje, iskanje in reševanje, turizem in prosti čas, osebno navigacijo, upravljanje vozil, kmetijstvo in gozdarstvo, meteorologijo ter splošne uporabnike;

razvoj tehnologij za spremljanje in sistemov za zmanjšanje ranljivosti vesoljskih storitev in za prispevanje k nadzorovanju vesolja.

uporaba vesoljskih sistemov za preprečevanje in obvladovanje tveganj in vseh vrst izrednih dogodkov, ob spodbujanju zbliževanja z nevesoljskimi sistemi.

Raziskovanje vesolja

zagotavljanje podpore RTR in čim večji izkoristek znanstvene dodane vrednosti z medsebojnim dopolnjevanjem s pobudami ESA ali nacionalnih vesoljskih agencij na področju raziskovanja vesolja; omogočanje lažjega dostopa do znanstvenih podatkov;

podpora usklajevanju prizadevanj za razvoj vesoljskih teleskopov in detektorjev ter za analiziranje podatkov v vesoljskih znanostih.

RTR za krepitev vesoljskih ustanov

vesoljske raziskave in razvoj za dolgoročne potrebe, vključno z vesoljskim prometom; raziskovalne dejavnosti za povečanje konkurenčnosti in stroškovne učinkovitosti evropskega vesoljskega tehnološkega sektorja;

vesoljske znanosti, vključno z biomedicino ter znanostjo o življenju in fizikalnimi znanostmi v vesolju.

10.   Varnost

Cilj

Razvijati tehnologije in znanje za krepitev zmogljivosti, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti državljanov pred grožnjami terorizma, naravnih nesreč in kriminala, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in zasebnosti; zagotoviti optimalno in usklajeno uporabo razpoložljivih tehnologij v korist evropski civilni varnosti, spodbujati sodelovanje ponudnikov in uporabnikov pri oblikovanju rešitev za civilno varnost, povečanje konkurenčnosti evropske varnostne industrije in sporočanje rezultatov ciljno naravnanih raziskav, da bi se zmanjšale varnostne vrzeli.

Utemeljitev

Varnost v Evropi je predpogoj za blaginjo in svobodo. Varnostna strategija EU: „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je sprejel Evropski svet, obravnava potrebo po izčrpni varnostni strategiji, ki zajema tako civilne kot obrambno-varnostne ukrepe.

Raziskave na področju varnosti so pomembne za doseganje visoke ravni varnosti v območju pravice, svobode in varnosti. Prav tako bodo prispevale k razvoju tehnologij in zmogljivosti v podporo drugim politikam Skupnosti na področjih, kot so promet, civilna zaščita, energija, okolje in zdravstvo. Raziskave na področju varnosti potrebujejo posebna pravila za izvajanje, ki upoštevajo njihovo posebno naravo.

Obstoječe raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnostjo v Evropi so ogrožene zaradi razdrobljenih prizadevanj, pomanjkanja kritične mase, kar zadeva obseg in področje delovanja, ter pomanjkanja stikov in interoperabilnosti. Evropa mora izboljšati skladnost svojih prizadevanj s pripravo učinkovitih institucionalnih sporazumov in s spodbujanjem sodelovanja in usklajevanja raznih nacionalnih in mednarodnih akterjev, da ne bo prihajalo do podvajanj, posvetili pa se bodo tudi iskanju sinergij, kjer koli bo mogoče. Raziskave na ravni Skupnosti se bodo še naprej izvajale izključno na področju civilne varnosti in bodo osredotočene na dejavnosti, ki bodo zagotovile jasno dodano vrednost na nacionalni ravni. Zaradi tega bodo raziskave na področju civilne varnosti v okviru Sedmega okvirnega programa okrepile konkurenčnost evropske industrije na področju varnosti. Ker nekatera področja uporabljajo dvonamensko tehnologijo, bo za zagotovitev komplementarnosti potrebno boljše usklajevanje z dejavnostmi Evropske obrambne agencije.

Raziskave na področju varnosti bodo okrepile evropske zmogljivosti v zvezi z nadzorom, širjenjem informacij in znanja o grožnjah in incidentih, obenem pa bo poudarek tudi na sistemih za boljšo oceno in nadzor razmer, in sicer ob izboljšani uporabi skupnih sistemov IKT v okviru različnih operacij.

Treba bo uveljaviti posebne zahteve v zvezi z zaupnostjo na tem področju, vendar preglednosti izsledkov raziskav ni treba po nepotrebnem omejiti. Poleg tega bo treba opredeliti področja, na katerih so bile ugotovitve raziskav že sedaj dostopne javnosti.

Spodaj navedene dejavnosti, ki niso obrambne narave, bodo dopolnjevale in povezovale tehnološko in sistemsko usmerjene raziskave na področju civilne varnosti, ki se izvajajo v okviru drugih tém. Dejavnosti bodo sledile zastavljenim nalogam, razvoju tehnologij in zmogljivosti glede na posamezne varnostne misije. Dejavnosti so fleksibilne narave, tako da se lahko prilagajajo za zdaj še nepoznanim grožnjam na področju varnosti in s tem povezanim nastalim potrebam politike, spodbujajo medsebojno bogatenje in uporabo obstoječih tehnologij za sektor civilne varnosti, evropske raziskave s področja varnosti pa bodo prav tako spodbudile razvoj večnamenskih tehnologij z namenom povečati obseg njihovih aplikacij.

Dejavnosti

Varnost državljanov: podajanje tehnoloških rešitev za civilno zaščito, vključno z biološko varnostjo in zaščito pred tveganji, ki so posledica kriminala in terorističnih napadov.

Varnost infrastruktur in javnih storitev: analiziranje in varovanje obstoječih in prihodnjih javnih in zasebnih kritičnih/omrežnih infrastruktur (npr. v prometu, energiji, IKT), sistemov in storitev (vključno s finančnimi in administrativnimi storitvami).

Smotrn nadzor in varnost meja: osredotočanje na tehnologije in zmogljivosti, ki naj bi povečale učinkovitost in smotrnost vseh sistemov, opreme, orodij in postopkov, kakor tudi na metode za hitro prepoznavanje, ki so potrebne za izboljšanje varnosti evropskih kopenskih in obalnih meja, tudi kar zadeva vprašanja mejne kontrole in nadzorovanja.

Vzpostavitev varnosti in zaščite v primeru krize: osredotočanje na tehnologije, ki zagotavljajo podporo in pregled nad raznimi operacijami obvladovanja izrednih razmer (na primer civilna zaščita, humanitarne in reševalne akcije), in na vprašanja, kot so medorganizacijska priprava, sodelovanje in komunikacija, razpršene arhitekture in človeški dejavniki.

Zgornja štiri področja bodo podpirale naslednje téme, ki so bolj medsektorske narave:

Povezovanje varnostnih sistemov, medsebojna povezljivost in interoperabilnost: obveščevalna dejavnost, zbiranje podatkov in civilna varnost ob osredotočanju na tehnologije za krepitev interoperabilnosti sistemov, opreme, storitev in postopkov, vključno z informacijskimi infrastrukturami na področju kazenskega pregona, gasilskih dejavnosti, civilne obrambe in medicine, ter ob osredotočanju na zanesljivost, organizacijske vidike, varovanje zaupnosti in celovitosti informacij ter sledljivost vseh transakcij in obdelave informacij.

Varnost in družba: raziskave, ki bodo osredotočene na družbeno-ekonomske analize, oblikovanje scenarijev in dejavnosti, povezane s kulturno, družbeno, politično in gospodarsko razsežnostjo varnosti, družbeno komunikacijo, vlogo človeških vrednot in oblikovanjem politike, psihološkosocialnimi okoliščinami terorizma, dojemanjem varnosti s strani državljanov, etiko, varovanjem zasebnosti, družbenimi predvidevanji in sistematsko analizo tveganja. Raziskave se bodo ukvarjale tudi s tehnologijami, ki bolje ščitijo zasebnost in svoboščine, obravnavale bodo nevarnosti in nove grožnje ter obvladovanje možnih posledic in presojo vplivov teh posledic.

Koordinacija in oblikovanje raziskav na področju varnosti: koordinacija evropskih in mednarodnih prizadevanj pri raziskavah na področju varnosti ter razvoj sinergij med civilnimi, varnostnimi in obrambnimi raziskavami, izboljšanje pravnih pogojev in spodbujanje optimalne uporabe obstoječih infrastruktur.

II   ZAMISLI

Cilj

Ta program bo okrepil dinamizem, ustvarjalnost in odličnost evropskih raziskav na novih področjih znanja. Izvajal se bo s podporo raziskavam na pobudo raziskovalcev na vseh področjih, ki jih izvajajo posamezne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Projekti se bodo financirali na podlagi predloženih predlogov raziskovalcev iz zasebnega in javnega sektorja, in sicer glede na izbrano témo, in bodo ocenjeni zgolj na podlagi merila odličnosti, ki ga bo presodila druga skupina strokovnjakov. Pomembna vidika tega programa sta komunikacija in razširjanje izsledkov raziskav.

Utemeljitev

Nova področja raziskav, ki so v neposrednem interesu raziskovalcev in v okviru dejavnosti, ki so ponavadi obravnavane kot „osnovne raziskave“, so ključno gonilo razvoja blaginje in družbenega napredka, saj odpirajo nove možnosti za znanstveni in tehnološki napredek in so uporabne za pridobivanje novega znanja, ki vodi v nove aplikacije in trge.

Kljub mnogim dosežkom in visoki stopnji zmogljivosti na več področjih pa Evropa ne izkorišča vsega potenciala raziskav in virov in nujno potrebuje večje zmogljivosti za pridobivanje znanja in za njegov prenos v ekonomsko in družbeno vrednost in rast.

Konkurenčna evropska finančna struktura za pionirske raziskave (ki ni nadomestilo za nacionalnega, ampak njegova dopolnitev), ki jih izvajajo posamezne skupine in so lahko nacionalne ali nadnacionalne, so ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora, ki dopolnjuje druge dejavnosti Skupnosti in posameznih držav. Pomagala bo okrepiti dinamičnost in v Evropo pritegnila najboljše raziskovalce, tako iz evropskih kot tretjih držav, kot tudi industrijske naložbe.

Dejavnosti

Ta ukrep bo ustrezal najbolj obetavnim in produktivnim področjem raziskav in najboljšim priložnostim za znanstveni in tehnološki napredek v okviru posameznih disciplin, vključno z tehničnimi in družbenimi znanostmi ter humanističnimi vedami. Izvajal se bo neodvisno od tematskih usmeritev drugih delov okvirnega programa, posebna pozornost pa bo posvečena raziskovalcem nove generacije ter novim in že uveljavljenim skupinam.

Dejavnosti Skupnosti v pionirskih raziskavah bo izvajal Evropski raziskovalni svet (ERC), ki ga bo sestavljal neodvisen znanstveni svet ob ustrezni podpori prožne in stroškovno učinkovite, v ta namen uvedene izvršilne strukture. ERC bo upravljalo v ta namen zaposleno osebje, vključno z uradniki iz institucij EU, ukvarjalo pa se bo izključno z dejanskimi upravnimi potrebami za zagotovitev stabilnosti in kontinuitete, potrebnih za učinkovito upravljanje.

Znanstveni svet bodo sestavljali predstavniki evropske znanstvene skupnosti na najvišji ravni, ki bodo zagotavljali raznolikost raziskovalnih področij in ki bodo delovali v svojem imenu, neodvisno od političnih ali drugih interesov. Člane bo imenovala Komisija po postopku neodvisnega in preglednega imenovanja , v soglasju z znanstvenim svetom; postopek vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo in poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Imenovani bodo za obdobje štirih let, z možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi sistema kroženja, s čimer bo zagotovljena kontinuiteta dela znanstvenega sveta.

Znanstveni svet bo med drugim opredelil splošno znanstveno strategijo, imel bo polno pristojnost za odločanje o vrstah raziskav, ki se bodo financirale, z znanstvenega vidika pa bo deloval kot porok za kakovost dejavnosti. Njegove naloge bodo zlasti priprava letnega delovnega programa, uvedba postopka strokovnega ocenjevanja ter spremljanje in obvladovanje kakovosti izvajanja programov z znanstvenega vidika. Sprejel bo kodeks ravnanja, ki bo med drugim obravnaval tudi preprečevanje navzkrižja interesov.

Posebna izvršilna struktura bo odgovorna za vse vidike izvajanja in izvedbo programa, kakor je določeno v letnem delovnem programu. V skladu z načeli, ki jih bo sprejel znanstveni svet, bo izvajala zlasti postopek strokovnega ocenjevanja in izbire ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje donacij.

Upravni stroški in stroški za osebje ERC, ki se nanašajo na znanstveni svet in posebno izvršilno strukturo, bodo v skladu s preudarnim in stroškovno učinkovitim upravljanjem; upravni izdatki bodo omejeni na najnižjo možno raven, ki še zagotavlja zadostna sredstva za kakovostno izvajanje , in ne bodo presegli 5 % celotnega finančnega prispevka za ERC; s tem naj bi v največji možni meri povečali financiranje pionirskih raziskav .

Komisija bo delovala kot porok za popolno samostojnost in celovitost ERC. Zagotavljala bo, da delovanje ERC v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti in preglednosti ter da se bo natančno držal strategije in izvedbene metodologije, ki jo določi znanstveni svet. Komisija bo v sodelovanju z znanstvenim svetom pripravila letno poročilo o delovanju ERC in uresničevanju ciljev ter to poročilo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

ERC bo lahko izvajal lastne strateške študije za pripravo operativnih dejavnosti in v podporo le-tem. Zlasti se lahko opira na evropske, medvladne in državne pobude ter tako svoje dejavnosti načrtuje glede na druge raziskave na evropski in nacionalni ravni.

Izvajanje in vodenje dejavnosti bosta stalno pregledovana in vrednotena; tako se bodo na podlagi izkušenj ocenili dosežki ter prilagodili in izboljšali postopki. V okviru vmesne ocene iz člena 7(2) bo opravljen tudi neodvisen pregled struktur in mehanizmov ERC glede na naslednja merila: znanstvena odličnost, samostojnost, učinkovitost in preglednost; pri tem bo v celoti sodeloval znanstveni svet. To bo vključevalo postopek in merila za izbor članov znanstvenega sveta. Pregled se bo še posebno osredotočil na prednosti in pomanjkljivosti strukture, zasnovane na izvajalski agenciji, in na strukture, zasnovane na členu 171 Pogodbe. Na osnovi tega pregleda bi bilo treba te strukture in mehanizme ustrezno spremeniti. Komisija bo takoj, ko bo mogoče, izvedla ter , v skladu s Pogodbo, Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila potrebne priprave , vključno z vsemi zakonodajnimi predlogi, ki se ji bodo zdeli nujni, za prehod na kakršne koli zahtevane spremenjene strukture. V ta namen bo okvirni program prilagojen ali dopolnjen s postopkom soodločanja v skladu s členom 166(2) Pogodbe. V poročilu o napredku iz člena 7(2), ki se bo pripravilo pred vmesno oceno, bodo podane začetne ugotovitve o delovanju ERC.

III   LJUDJE

Cilj

Okrepiti človeški potencial, tako kvantitativno kot kakovostno, na področju raziskav in tehnologije v Evropi s spodbujanjem ljudi, da se odločijo za poklic raziskovalca, spodbujanjem evropskih raziskovalcev, da ostanejo v Evropi, in privabljanjem raziskovalcev s celega sveta v Evropo, tako da bi Evropa postala privlačnejša za najboljše raziskovalce. Z nadgradnjo izkušenj v zvezi z „dejavnostmi Marie Curie“ iz predhodnih okvirnih programov bo to mogoče doseči z vzpostavitvijo sklopa dopolnjujočih se „dejavnosti Marie Curie“, zlasti ob upoštevanju evropske dodane vrednosti v smislu njihovega učinka na Evropski raziskovalni prostor. Ti ukrepi bodo namenjeni raziskovalcem na vseh stopnjah poklicne poti, od začetnega usposabljanja na področju raziskovanja, posebej namenjenega mladini, do vseživljenjskega učenja in poklicnega razvoja v javnem in zasebnem sektorju. Prizadevanja bodo usmerjena tudi v povečanje udeležbe raziskovalk, in sicer s spodbujanjem enakih možnosti pri vseh „dejavnostih Marie Curie“, z oblikovanjem ukrepov, ki bodo raziskovalkam zagotovili ustrezno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter jim omogočili, da se po premoru lažje ponovno vključijo v raziskovalno dejavnost.

Utemeljitev

Visoko usposobljeni raziskovalci s poglobljenim znanjem so pogoj za napredek v znanosti in podporo inovacijam, prav tako pa so pomemben dejavnik za privabljanje in ohranjanje naložb na področju raziskav s strani javnih in zasebnih subjektov. Ob upoštevanju vedno večje konkurence na svetovni ravni sta razvoj odprtega in povsem nerazlikovalnega evropskega trga dela za raziskovalce ter raznolikost znanj in spretnosti ter poklicnih poti raziskovalcev bistvenega pomena za podporo koristnemu pretoku raziskovalcev in njihovega znanja tako v Evropi kot tudi v svetu. Uvedeni bodo posebni ukrepi za spodbujanje mladih raziskovalcev in za podporo na začetku znanstvene poklicne poti kot tudi ukrepi za zmanjšanje „bega možganov“, na primer štipendije za ponovno vključitev.

Mednarodna in medsektorska mobilnost, vključno s spodbujanjem industrijske udeležbe in odpiranjem raziskovalnih poklicnih poti ter akademskih položajev v evropskem merilu, je ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora in nepogrešljiva za povečanje evropske zmogljivosti in uspešnosti pri raziskavah. V okviru te dejavnosti bo osrednjega pomena še naprej mednarodno sodelovanje med raziskovalci, ki bo zagotovilo najvišjo kakovost raziskav. S povečanjem mobilnosti raziskovalcev in sredstev institucij, ki privabljajo raziskovalce iz drugih držav, se bodo okrepili centri odličnosti v Evropski uniji. Da bi omogočili usposabljanje in mobilnost na novih raziskovalnih in tehnoloških področjih, bo zagotovljeno ustrezno usklajevanje z drugimi deli okvirnega programa, hkrati pa se bodo izvajala prizadevanja za medsebojno dopolnjevanje z drugimi politikami Skupnosti, npr. na področju izobraževanja, kohezije in zaposlovanja. V delu programa „Zmogljivosti“ z naslovom „Znanost v družbi“, so predvideni ukrepi za povezovanje znanstvenega izobraževanja in poklicne poti ter ukrepi na področju raziskav in usklajevalni ukrepi v zvezi z novimi metodami znanstvenega izobraževanja.

Dejavnosti

Začetno usposabljanje raziskovalcev za boljše poklicne možnosti tako v javnem kot zasebnem sektorju, med drugim s širjenjem njihovih znanstvenih in splošnih znanj in spretnosti, tudi s tistimi, povezanimi s prenosom tehnologije in podjetništva, ter privabljanjem mladih v raziskovalne poklice. To se bo izvajalo v okviru omrežij Marie Curie z glavnim ciljem premagati razdrobljenost in okrepiti začetno usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev na evropski ravni. Predvidena je podpora za najboljše raziskovalce na začetku poklicne poti za njihovo vključitev v uveljavljene raziskovalne skupine. Člani nadnacionalnih omrežij morajo izkoristiti svoje dodatne sposobnosti v okviru integriranih programov usposabljanja. Podpora bo zajemala zaposlovanje raziskovalcev na začetku poklicne poti, organizacijo usposabljanj, ki bodo dostopna tudi raziskovalcem zunaj mrež, ter visoke položaje na univerzah in/ali položaje v industriji z namenom prenosa in spremljanja znanja.

Vseživljenjsko usposabljanje in razvoj poklicne poti za podporo razvoju poklicne poti izkušenih raziskovalcev. Z namenom dopolnjevanja ali pridobivanja novih znanj in spretnosti ter sposobnosti ali z namenom povečanja med/večdisciplinarne in/ali medsektorske mobilnosti je predvidena podpora raziskovalcem s posebnimi potrebami po dodatnih/dopolnilnih sposobnostih in spretnostih, raziskovalcem, ki po premoru ponovno stopajo na raziskovalno poklicno pot, in (ponovni) vključitvi raziskovalcev v trajnejše oblike zaposlitev na področju raziskav v Evropi, vključno v njihovi matični državi, potem ko pridobijo izkušnje na mednarodni ravni. Ta ukrep se bo izvajal s pomočjo individualnih štipendij, ki se bodo dodeljevale neposredno na ravni Skupnosti, in s sofinanciranjem regionalnih, nacionalnih ali mednarodnih programov, če bo to v skladu z merili evropske dodane vrednosti, preglednosti in odprtosti.

Na začetku bo sofinanciranje potekalo v omejenem obsegu, da se bodo zagotovile potrebne izkušnje.

Povezave in partnerstva med podjetji in univerzami: podpora programom, ki zahtevajo dolgoročno sodelovanje med univerzami in podjetji, zlasti z MSP in vključno s tradicionalnimi industrijami, katere cilj bo spodbujanje medsektorske mobilnosti in večja izmenjava znanja v okviru skupnih raziskovalnih partnerstev, in sicer z zaposlovanjem izkušenih raziskovalcev v okviru partnerstva, z izmenjavo osebja med obema sektorjema in organizacijo strokovnih dogodkov.

Mednarodna razsežnost: izboljšati kakovost evropskih raziskav s privabljanjem nadarjenih raziskovalcev iz neevropskih držav in razvijanjem za obe strani koristnega sodelovanja z raziskovalci zunaj Evrope. V ta namen so predvidene naslednje rešitve: mednarodne štipendije za raziskave zunaj Evrope (s pogojem obveznega povratka v matično državo); mednarodne štipendije za raziskovalce, ki prihajajo v Evropo iz držav nečlanic; partnerstva za podporo izmenjavi raziskovalcev. Podpirale se bodo tudi splošne pobude v okviru sodelovanja evropskih organizacij in organizacij iz sosednjih držav EU in držav, s katerimi je Skupnost podpisala sporazum o znanosti in tehnologiji. Dejavnost bo vključevala ukrepe za preprečevanje „bega možganov“ iz držav v razvoju in nastajajočih gospodarstev ter ukrepe za oblikovanje omrežij evropskih raziskovalcev, ki delajo v tujini. Ti ukrepi se bodo izvajali skladno z mednarodnimi dejavnostmi v okviru „Sodelovanja“ in „Zmogljivosti“.

Posebni ukrepi v podporo oblikovanju pristnega evropskega trga dela za raziskovalce z odpravo ovir, ki preprečujejo mobilnost, in z izboljšanjem poklicnih možnosti raziskovalcev v Evropi. Podprli se bodo tudi spodbujevalni ukrepi za javne ustanove, ki spodbujajo mobilnost, kakovost in ugled raziskovalcev. Poleg tega pa bodo zagotovljena sredstva za boljše osveščanje javnosti glede „dejavnosti Marie Curie“ in njihovih ciljev.

IV   ZMOGLJIVOSTI

Ta del okvirnega programa bo spodbujal raziskovalne in inovacijske zmogljivosti po vsej Evropi ter zagotovil njihovo optimalno rabo. Ta cilj bo dosežen z naslednjimi ukrepi:

z zagotovitvijo optimalne uporabe in razvoja raziskovalnih infrastruktur,

s krepitvijo inovacijskih zmogljivosti MSP ter spodbujanjem njihovih možnosti, da bi od raziskav imeli koristi,

s podporo razvoju regionalnih, raziskovalno usmerjenih grozdov,

s sprostitvijo raziskovalnega potenciala v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU,

z zbliževanjem družbe in znanosti za usklajeno vključevanje znanosti in tehnologije v evropsko družbo,

s podporo skladnemu razvoju raziskovalnih politik,

s horizontalnimi dejavnostmi in ukrepi v podporo mednarodnemu sodelovanju.

RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE

Cilj

Najučinkovitejša izraba in razvoj najboljših raziskovalnih infrastruktur, ki obstajajo v Evropi, in pomoč pri oblikovanju novih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa na vseh področjih znanosti in tehnologije, ki jih evropska znanstvena skupnost potrebuje za ohranitev vodilnega položaja pri napredku v raziskavah in ki zagotavljajo pomoč industriji pri krepitvi baze znanja in izkušenj s področja tehnologije.

Utemeljitev

Raziskovalne infrastrukture imajo vse večjo vlogo pri napredku in izkoriščanju znanja in tehnologije. Takšne infrastrukture so že dobro uveljavljene na področjih, kot so energija, vesolje in fizika delcev, vse večji pomen pa dobivajo tudi na drugih področjih. V središču raziskav so na primer viri sevanj, podatkovne zbirke v genomiki in družbenih vedah, observatoriji za okoljske in vesoljske znanosti, sistemi upodabljanja ali bele sobe za preučevanje in razvoj novih materialov ali nanoelektronike. Te raziskave so drage, za razvoj zahtevajo veliko strokovnega znanja, uporabljati in izkoriščati pa bi jih moralo čim večje število znanstvenikov in industrijskih uporabnikov v evropskem merilu.

Razvoj evropskega pristopa lahko ob upoštevanju raziskovalnih infrastruktur, vključno z računalniškimi in komunikacijskimi e-infrastrukturami in virtualnimi infrastrukturami, ter z izvajanjem dejavnosti na tem področju na ravni Unije, bistveno prispeva k razcvetu potenciala evropskih raziskav in njihovega izkoriščanja ter prispeva k razvoju Evropskega raziskovalnega prostora.

Čeprav bodo države članice imele pri razvoju in financiranju infrastruktur še vedno osrednjo vlogo, ima Skupnost lahko, in bi tudi morala imeti, spodbujevalno in vplivno vlogo pri zagotavljanju širšega in učinkovitejšega dostopa do obstoječih infrastruktur in njihove uporabe v raznih državah članicah, in sicer s spodbujanjem razvoja teh infrastruktur in njihovih omrežij na usklajen način in s spodbujanjem nastajanja novih raziskovalnih infrastruktur, ki so srednjeročno in dolgoročno v vseevropskem interesu. V tem pogledu ima pri določanju potreb in raziskovalnih programov evropskih raziskovalnih infrastruktur ključno vlogo Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI).

Dejavnosti

Dejavnosti s tega področja se bodo izvajale na celotnem področju znanosti in tehnologije. Izvajale se bodo v tesnem sodelovanju z dejavnostmi, ki se bodo odvijale na tematskih področjih, s ciljem, da bodo vsi ukrepi, sprejeti na evropski ravni v okviru Skupnosti, ustrezali potrebam raziskovalnih infrastruktur na zadevnih območjih, vključno z mednarodnim sodelovanjem.

Dejavnosti bodo naslednje:

Podpora že obstoječim raziskovalnim infrastrukturam

povezovalne dejavnosti, da se v evropskem merilu omogoči boljše strukturiranje načina delovanja raziskovalnih infrastruktur na določenem področju in da se spodbujata njihova skladna uporaba in razvoj, zlasti z nadnacionalnim dostopom, da bi evropskim raziskovalcem, vključno z raziskovalci iz industrijskih panog in MSP, za izvajanje raziskav zagotovili dostop do visoko učinkovitih raziskovalnih infrastruktur, ne glede na lokacijo infrastrukture;

krepitev raziskovalna e-infrastruktura, s spodbujanjem nadaljnjega razvoja in globalne povezljivosti visoko zmogljivih in učinkovitih komunikacijskih in mrežnih infrastruktur ter s krepitvijo evropskih računalniških zmogljivosti, hkrati pa po potrebi s spodbujanjem uporabniških skupnosti, naj jih sprejmejo, s poudarjanjem njihovega splošnega pomena in s poglabljanjem zaupanja, pri čemer je treba graditi na dosežkih infrastruktur GEANT in GRID ter se opreti na odprte standarde interoperabilnosti.

Podpora novim raziskovalnim infrastrukturam

izgradnja novih infrastruktur in obsežna posodobitev že obstoječih s poudarkom zlasti na začetnih fazah, da se spodbudi pojavljanje novih raziskovalnih zmogljivosti v skladu z načelom „spremenljive geometrije“, ki v prvi vrsti temeljijo na delu, ki ga je opravil ESFRI (15); načrtovalne študije, s pristopom do razpisov za zbiranje predlogov od spodaj navzgor, za spodbujanje oblikovanja novih raziskovalnih infrastruktur s financiranjem preliminarnih študij in študij izvedljivosti za nove infrastrukture.

Infrastrukturni projekti, ki bodo iz tega naslova predlagani za financiranje, se izberejo na podlagi več meril, med katera spadajo zlasti:

nezmožnost doseganja cilja z obstoječimi mehanizmi,

dodana vrednost finančne podpore Skupnosti,

sposobnost ponuditi storitev, ki jo potrebujejo uporabniki iz znanstvene (univerzitetne in industrijske) skupnosti v vsej Evropi in ima dodano vrednost v okviru Evropskega raziskovalnega prostora,

znanstvena odličnost,

tehtnost projekta na mednarodni ravni,

prispevek k sposobnosti tehnološkega razvoja,

prispevek k razvoju „v raziskave usmerjenih grozdov odličnosti“,

tehnološka in organizacijska izvedljivost,

možnosti za evropsko partnerstvo ter okrepljena finančna in siceršnja zavezanost držav članic in drugih glavnih interesnih skupin, ob upoštevanju možnosti uporabe posojil EIB in strukturnih skladov,

ocena stroškov za izgradnjo in delovanje.

Kar zadeva izgradnjo novih infrastruktur, je treba po potrebi upoštevati možnosti za znanstveno odličnost v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah. Zagotovljeno bo učinkovito usklajevanje finančnih instrumentov Skupnosti ter zlasti Sedmega okvirnega programa in strukturnih skladov.

RAZISKAVE V KORIST MSP

Cilji

Krepitev inovacijske zmogljivosti evropskih MSP in njihovega prispevka k razvoju novih proizvodov in trgov, ki temeljijo na tehnologiji, in sicer z zunanjim izvajanjem raziskav, s povečanjem raziskovalnih prizadevanj, širjenjem njihovih omrežij, boljšim izkoriščanjem rezultatov raziskav in pridobivanjem tehnološkega znanja in izkušenj, s čimer se zapolnijo vrzeli med raziskavami in inovacijami.

Utemeljitev

MSP so jedro evropske industrije. Morala bi biti ključna sestavina inovacijskega sistema in imeti mesto v verigi prenosa znanja v nove proizvode, postopke in storitve. Evropska MSP se soočajo z vedno večjo konkurenco na notranjem trgu in tudi v svetu, zato morajo izboljšati znanje in intenzivnost raziskav, izboljšati izkoriščanje raziskav, razširiti poslovne dejavnosti na večje trge in internacionalizirati svoje mreže znanja. Mnogi ukrepi držav članic, ki zadevajo MSP, ne spodbujajo niti ne podpirajo nadnacionalega sodelovanja v raziskavah in prenosa tehnologije. Ukrepi na ravni EU so potrebni za dopolnitev in pospešitev vpliva ukrepov, ki so bili sprejeti na nacionalni ali regionalni ravni. Poleg spodaj navedenih ukrepov se bo spodbujala in olajšala udeležba MSP, njihove potrebe pa se bodo upoštevale v celotnem okvirnem programu.

Dejavnosti

Posebni ukrepi za podporo MSP so namenjeni podpori MSP ali njihovim združenjem pri oddajanju raziskav v zunanje izvajanje: večinoma gre za MSP iz sektorja nizke ali srednje tehnologije z malo ali brez raziskovalnih zmogljivosti. MSP z večjo raziskovalno zmogljivostjo lahko sodelujejo kot ponudniki raziskovalnih storitev ali dopolnijo svoje temeljne raziskovalne zmogljivosti z oddajanjem raziskav zunanjim sodelavcem. Dejavnosti se bodo izvajale na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih, s pristopom od spodaj navzgor. Ukrepi bodo vključevali podporo predstavitvenim in drugim dejavnostim za učinkovitejše izkoriščanje rezultatov raziskav, s čimer bo zagotovljeno dopolnjevanje z Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije. Finančna sredstva bodo dodeljena na podlagi dveh programov:

Raziskave v korist MSP: zagotavljajo podporo majhnim skupinam inovativnih MSP za reševanje splošnih ali dodatnih tehnoloških problemov.

Raziskave v korist združenjem MSP: zagotavljajo podporo združenjem MSP in skupinam MSP za razvoj tehničnih rešitev problemov, ki so skupni večjemu številu MSP v specifičnih industrijskih sektorjih ali delih vrednostne verige.

Jasen poudarek bo na podpori raziskovalnim projektom. Poleg tega bo podpora dodeljena nacionalnim shemam, ki MSP ali njihovim združenjem zagotavljajo finančna sredstva, z namenom oblikovanja predlogov za ukrepe v okviru „Raziskav v korist MSP“. Med izvajanjem Sedmega okvirnega programa Skupnosti bo zagotovljeno medsebojno dopolnjevanje z ukrepi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije.

Okvirni program za konkurenčnost in inovacije bo s horizontalnimi storitvami v podporo podjetjem in inovacijam spodbujal in omogočal udeležbo MSP v Sedmem okvirnem programu. Zagotovljeno bo medsebojno dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti.

REGIJE ZNANJA

Cilji

Krepitev raziskovalnega potenciala v evropskih regijah, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem razvoja regionalnih, v raziskovanje usmerjenih grozdov, ki združujejo univerze, raziskovalna središča, podjetja in regionalne organe, po vsej Evropi.

Utemeljitev

Regije se vse bolj priznavajo kot pomembni akterji na področju raziskav in razvoja v EU. Raziskovalna politika in dejavnosti na regionalni ravni so pogosto odvisne od razvoja „grozdov“, ki povezujejo javne in zasebne akterje. Pilotni ukrep „Regije znanja“ je pokazal na dinamičnost tega pojava in na potrebo, da se podpre in spodbuja razvoj takih struktur.

Ukrepi na tem področju bodo evropskim regijam omogočili, da okrepijo svoje zmogljivosti za naložbe v RTR in izvajajo raziskovalne dejavnosti, hkrati pa čim bolje izkoristijo možnosti za uspešno vključitev svojih izvajalcev v evropske raziskovalne projekte in olajšajo oblikovanje grozdov ter tako spodbujajo regionalni razvoj v Evropi. Ukrepi bodo omogočili enostavnejše združevanje v regionalne grozde, ki prispevajo k razvoju Evropskega raziskovalnega prostora.

Dejavnosti

Nova pobuda „Regije znanja“ bo vključevala in združevala regionalne akterje, ki so vpleteni v raziskave, kot so univerze, raziskovalna središča, industrija, javni organi (regionalni sveti ali regionalne razvojne agencije). Projekti bodo zajemali skupne analize programov raziskav regionalnih grozdov (v skladu z drugimi dejavnostmi regionalnih inovativnih grozdov v širšem smislu) in izdelavo niza instrumentov za njihovo obravnavo v posebnih raziskovalnih dejavnostih, vključno z „mentorstvom“, ki ga bodo bolj razvite regije nudile regijam s slabše razvitimi raziskovalnimi profili, in podporo nastajajočim regijam znanja.

To bo vključevalo ukrepe s ciljem izboljšati raziskovalno omrežje in dostop do virov financiranja raziskav ter učinkovitejšo integracijo in povezovanje raziskovalnih subjektov in institucij v regionalna gospodarstva. Te dejavnosti se bodo izvajale v tesnem sodelovanju z regionalno politiko Skupnosti (strukturni skladi) in Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije ter programi za izobraževanje in usposabljanje.

V okviru posebnih dejavnosti „Regij znanja“ se bodo iskale sinergije z regionalno politiko Skupnosti in z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi programi, zlasti v zvezi s konvergenčnimi in najbolj oddaljenimi regijami.

RAZISKOVALNI POTENCIAL

Cilj

Spodbujanje uresničevanja celotnega raziskovalnega potenciala razširjene Unije s sproščanjem in razvijanjem že dosežene ali nastajajoče odličnosti v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU (16) in s krepitvijo zmogljivosti njihovih raziskovalcev, da bodo uspešno sodelovali v raziskovalnih dejavnostih na ravni Skupnosti.

Utemeljitev

Evropa ne izkorišča svojega raziskovalnega potenciala v celoti, zlasti v manj razvitih regijah, ki so oddaljene od središča evropskih raziskav in industrijskega razvoja. Ta ukrep je usmerjen k oblikovanju pogojev, ki bodo raziskovalcem in institucijam v teh regijah, ne glede na to, ali delujejo v javnem ali v privatnem sektorju, omogočali izkoristiti njihov potencial in v celoti pomagali uresničiti zamisli Evropskega raziskovalnega prostora v razširjeni Uniji, hkrati pa bodo tudi prispevali k splošnim prizadevanjem evropskega raziskovanja in istočasno izkoristili prednosti znanja in izkušenj drugih regij Evrope. Ukrepi bodo zasnovani na preteklih in obstoječih ukrepih, kot sta na primer razvoj evropskih centrov odličnosti v okviru Petega okvirnega programa v tedanjih državah pristopnicah in državah kandidatkah ter gostiteljske štipendije Marie Curie za spodbujanje prenosa znanja.

Dejavnosti

Ukrepanje na tem področju bo zajemalo podporo:

nadnacionalnim dvosmernim izmenjavam raziskovalnega osebja med izbranimi organizacijami v konvergenčnih regijah in eno ali več partnerskimi organizacijami; izbranim središčem, ki že dosegajo ali razvijajo odličnost, pri najemanju izkušenih raziskovalcev, vključno z managerji, ki prihajajo iz drugih držav;

pridobivanju in razvoju raziskovalne opreme in razvoju materialnega okolja, ki omogoča polno izkoriščanje intelektualnega potenciala v izbranih središčih, ki že dosegajo ali razvijajo odličnost v konvergenčnih regijah;

organizaciji delavnic in konferenc, ki omogočajo lažji prenos znanja; spodbujanju dejavnosti in pobud, ki so usmerjene k širjenju in prenosu raziskovalnih rezultatov v druge države ter na mednarodne trge;

„evalvacijskim mehanizmom“, s katerimi lahko vsako raziskovalno središče v konvergenčnih regijah pridobi neodvisno mednarodno strokovno oceno stopnje svoje splošne kakovosti raziskovanja in infrastrukture.

Hkrati se bodo iskale močne sinergije z regionalno politiko Skupnosti. Na podlagi ukrepov iz tega poglavja bo mogoče prepoznati potrebe in priložnosti za okrepitev raziskovalnih zmogljivosti pri nastajanju in obstoju centrov odličnosti v konvergenčnih regijah, ki bi lahko bili kriti s sredstvi iz strukturnih in Kohezijskih skladov.

Sinergije se bodo iskale tudi znotraj Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, da bi spodbudili regionalno trženje RTR v sodelovanju z industrijo.

ZNANOST V DRUŽBI

Cilj

Spodbuditi usklajeno vključevanje znanstvenih in tehnoloških prizadevanj in s tem povezanih raziskovalnih politik v evropsko družbeno mrežo za oblikovanje odprte, učinkovite in demokratične evropske družbe znanja, s pospeševanjem panevropskega razmišljanja in razprave o znanosti in tehnologiji ter njunem odnosu do celotnega družbenega in kulturnega spektra.

Utemeljitev

Vpliv znanosti in tehnologije na naše vsakodnevno življenje postaja vse globlji. Čeprav znanost in tehnologija žanjeta sadove družbenih dejavnosti in ju oblikujejo družbeni in kulturni dejavniki, še vedno ostajata oddaljeni področji, daleč od vsakodnevnih skrbi velikega dela javnosti in nosilcev političnih odločitev, in sta še naprej predmet nesporazumov. Sporna vprašanja glede nastajajočih tehnologij bi morala družba obravnavati na podlagi razprav, kjer bi razpolagali s točnimi informacijami in ki bi vodile k pametni izbiri in dobrim odločitvam.

Dejavnosti

Pomembna in celovita pobuda na tem področju bo podpirala:

krepitev in izboljšanje evropskega znanstvenega sistema in bo obravnavala naslednja vprašanja: izboljšanje uporabe in spremljanje vpliva znanstvenega svetovanja in strokovnega mnenja za oblikovanje politike (vključno z obvladovanjem tveganja); prihodnost znanstvenih publikacij; ukrepe za večjo dostopnost znanstvenih publikacij posameznikom iz javnosti, ki želijo vpogled vanje; zaščitne ukrepe za področja znanosti, ki so izpostavljena zlorabi; ter vprašanja goljufij, zaupanja in „samourejanja“;

večje angažiranje raziskovalcev in javnosti nasploh, vključno z organizirano civilno družbo, preko z znanostjo povezanih vprašanj, da se predvidijo in razjasnijo politična in družbena vprašanja, vključno z etičnimi vprašanji;

mnenja in razprave o znanosti in tehnologiji ter njunem mestu v družbi, s sklicevanjem na discipline, kot so zgodovina, sociologija ter filozofija znanosti in tehnologije;

raziskave spolov, kar zajema vključevanje načela enakosti med spoloma na vseh področjih raziskav ter spodbujanje vloge žensk v raziskavah in znanstvenih organih odločanja;

oblikovanje odprtega okolja, ki pri otrocih in mladih vzbuja znanstveno vedoželjnost, s krepitvijo znanstvenega izobraževanja na vseh ravneh, tudi v šolah, ter spodbujanjem interesa in celovitega sodelovanja mladih iz vseh družbenih okolij v znanosti;

krepitev vloge raziskav, ki se izvajajo na univerzah in drugih visokošolskih zavodih, in sodelovanje teh univerz in zavodov pri soočanju z izzivi globalizacije;

izboljšano medsebojno komunikacijo in vzajemno razumevanje med znanstveno skupnostjo in širšo javnostjo načrtovalcev politike, mediji in splošno javnostjo, in sicer z zagotavljanjem pomoči znanstvenikom pri razširjanju in predstavitvi njihovega dela ter podpore znanstvenim informacijam, publikacijam in medijem.

Te dejavnosti se bodo izvajale zlasti v obliki raziskovalnih projektov, študij, povezovanja v mreže in izmenjav, javnih prireditev in pobud, nagrad, pregledov in zbiranja podatkov. V številnih primerih bodo dejavnosti vključevale mednarodna partnerstva z organizacijami iz tretjih držav.

PODPORA SKLADNEMU RAZVOJU RAZISKOVALNIH POLITIK

Cilji

Pospeševanje učinkovitosti in medsebojne povezanosti raziskovalnih politik na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter njihovo oblikovanje glede na druge politike; izboljšanje vpliva javnih raziskav in njihove povezave z industrijo ter krepitev javne podpore in učinek finančnega vzvoda na zasebne naložbe.

Utemeljitev

Najpomembnejša prednostna naloga Lizbonske strategije za rast in zaposlovanje je do 3% povečanje naložb v znanstvene in raziskovalne dejavnosti ter izboljšanje njihove učinkovitosti. Zato je ena glavnih nalog javnih organov pospeševanje prehoda na konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo in v ta namen razvoj učinkovitih politik, ki bodo povečevale javne in zasebne naložbe v raziskovalno dejavnost. Raziskovalne politike morajo zato biti prilagodljive in vključevati morajo širok spekter instrumentov, prizadevanja je treba čezmejno uskladiti ter vključiti tudi druge politike, kar bo omogočilo vzpostavitev boljših raziskovalnih pogojev.

Dejavnosti

Dejavnosti iz tega poglavja se dopolnjujejo z usklajevalnimi dejavnostmi iz „Sodelovanja“, njihov cilj pa je izboljšanje medsebojne povezanosti in vpliva regionalnih in nacionalnih politik in pobud ter politik in pobud Skupnosti (npr. programi financiranja, zakonodaja, priporočila in smernice). Dejavnosti bodo naslednje:

spremljanje in analiza z raziskovalno dejavnostjo povezanih javnih politik in industrijskih strategij, vključno z njihovim vplivom, ter razvoj kazalcev, ki bodo zagotovili informacije in dokaze v podporo načrtovanju, izvajanju, ocenjevanju in nadnacionalnemu usklajevanju politik;

prostovoljna okrepitev usklajevanja raziskovalnih politik s pomočjo ukrepov v podporo izvajanju odprte metode usklajevanja (open method of co-ordination - OMC) in pobudam nadnacionalnega sodelovanja glede vprašanj skupnega interesa, sprejetim na nacionalni ali regionalni ravni, s pristopom od spodaj navzgor.

DEJAVNOSTI MEDNARODNEGA SODELOVANJA

Če želi Evropska skupnost postati konkurenčna in zavzeti vodilno vlogo na svetovni ravni, potrebuje močno in koherentno mednarodno znanstveno in tehnološko politiko. Mednarodni ukrepi v okviru različnih programov znotraj Sedmega okvirnega programa se bodo izvajali v skladu s celovito strategijo mednarodnega sodelovanja.

Mednarodna politika ima tri cilje, ki so medsebojno odvisni:

podpirati evropsko konkurenčnost s strateškimi partnerstvi s tretjimi državami na izbranih področjih znanosti in s sodelovanjem z najboljšimi znanstveniki iz tretjih držav, ki bi delali v Evropi in z njo;

spodbujati stike s partnerji v tretjih državah ter tako omogočiti lažji dostop do raziskav, ki se izvajajo drugje po svetu;

na podlagi vzajemnega interesa in skupnih koristi obravnavati posebne probleme, s katerimi se soočajo tretje države ali imajo globalne značilnosti.

Sodelovanje s tretjimi državami v okvirnem programu bo usmerjeno zlasti na naslednje skupine držav:

države kandidatke;

sosednje države EU, partnerske sredozemske države, države Zahodnega Balkana (WBC) (17) ter države Vzhodne Evrope in Srednje Azije (EECCA) (18);

države v razvoju, z osredotočenjem na posebne potrebe posamezne zadevne države ali regije (19);

razvijajoča se gospodarstva.

Tematsko usmerjeni mednarodni ukrepi sodelovanja se bodo izvajali v okviru programa „Sodelovanje“. Mednarodni ukrepi na področju človeškega potenciala se bodo izvajali v okviru programa „Ljudje“.

V okviru programa „Zmogljivosti“ se bodo izvajale horizontalne podporne dejavnosti in ukrepi, ki ne bodo usmerjeni na posebna tematska ali interdisciplinarna področja iz programa „Sodelovanje“; v omejenem številu primerov se ti lahko dopolnijo s posebnimi ukrepi sodelovanja v skupnem interesu. Začela se bodo prizadevanja za izboljšanje skladnosti nacionalnih dejavnosti s podporo koordinaciji nacionalnih programov o mednarodnem znanstvenem sodelovanju. Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z dejavnostmi združenja INTAS, in na podlagi njegovega dela v okviru sodelovanja z vzhodnoevropskimi in srednjeazijskimi državami, se bodo s tem programom ter programoma „Sodelovanje“ in „Ljudje“ izvajale dejavnosti, s katerimi bo zagotovljena kontinuiteta tega sodelovanja.

Zagotovljeno bo splošno usklajevanje mednarodnih ukrepov sodelovanja iz različnih programov okvirnega programa kot tudi z drugimi instrumenti Skupnosti.

NEJEDRSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA (JRC)

Cilj

Zagotoviti znanstveno in tehnično podporo uporabnikom pri oblikovanju politike Skupnosti, priskrbeti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik ter odzivati se na nove zahteve politike.

Utemeljitev

Neodvisnost Skupnega raziskovalnega središča (JRC) od posebnih interesov, bodisi zasebnih ali nacionalnih, v povezavi z njegovim tehničnim strokovnim znanjem omogoča lažjo komunikacijo in doseganje soglasja med interesnimi skupinami (industrijskimi združenji, okoljskimi akcijskimi skupinami, pristojnimi organi držav članic, drugimi raziskovalnimi središči itd.) in načrtovalci politike, posebno na ravni Skupnosti in zlasti z Evropskim parlamentom . JRC z znanstveno in tehnološko podporo prispeva k bolj učinkovitemu in preglednem procesu politike Skupnosti, ki temelji na zanesljivih znanstveno dokazanih dejstvih. Kjerkoli in kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba raziskave, ki jih izvaja JRC, uskladiti z raziskavami v okviru naslova „Teme“ v programu „Sodelovanje“, da bi se izognili prekrivanju in podvajanju.

JRC bo okrepilo svoj položaj v evropskem raziskovalnem prostoru. S pospeševanjem dostopa evropskih in neevropskih raziskovalcev, vključno z dostopom raziskovalcev na začetku poklicne poti, do svojih sredstev in zmogljivosti, bo povečalo sodelovanje z drugimi javnimi in zasebnimi raziskovalnimi organizacijami, dosledno izboljšalo znanstveno kakovost lastnih dejavnosti in na bolj znanstven način prispevalo k usposabljanju, ki ostaja pomembna prednostna naloga JRC.

Uporabnost in verodostojnost podpore JRC politikam Skupnosti sta tesno povezani s kakovostjo njegovega znanstveno-strokovnega znanja in njegovim vključevanjem v mednarodno znanstveno skupnost. JRC bo zato še naprej investiralo v raziskave in povezovanje v omrežja z drugimi centri odličnosti z ustreznih področij. V vseh pogledih bo sodelovalo pri posrednih ukrepih s poudarkom na skupnih znanstvenih referenčnih sistemih, povezovanju v omrežja, usposabljanju in mobilnosti, raziskovalni infrastrukturi ter sodelovanju pri tehnoloških platformah in instrumentih usklajevanja, kjer ima potrebno strokovno znanje, ki lahko ustvari dodano vrednost.

JRC bo pri svojih dejavnostih še naprej aktivno spodbujalo vključevanje novih držav članic in držav kandidatk na enaki ravni, kakor so ga trenutno deležne države EU-15.

Dejavnosti

Prednostne dejavnosti JRC bodo osredotočene na področja, ki so strateško pomembna za Unijo in kjer vložek ustvarja visoko dodano vrednost. Znanstvena in tehnična podpora politikam Skupnosti se bo nadaljevala na temeljnih področjih, kot so trajnostni razvoj, podnebne spremembe, prehrana, energija, promet, kemikalije, alternativne metode preskusov na živalih, raziskovalna politika, informacijske tehnologije, referenčne metode in materiali, biotehnologija, tveganja, nevarnosti in družbeno-ekonomski vplivi. Raziskovalna prizadevanja se bodo povečala na področjih, ki so ključnega pomena za Skupnost:

Blaginja v družbi, bogati z znanjem

izvesti in razviti napredne tehnike za ekonometrične modele in analize v okviru določanja in spremljanja politike, kot so spremljanje Lizbonske strategije, politik notranjega trga ter raziskovalnih in izobraževalnih politik Skupnosti;

razviti zanesljive modele za podporo novemu usklajevanju med trajnostnimi cilji in konkurenčnostjo;

zagotoviti znanstveno/tehnično podporo razvoju postopkov ocenjevanja tveganja in upravljanja kot orodja za postopke odločanja na evropski ravni.

Solidarnost in odgovorno upravljanje virov

postati priznano središče za znanost in tehnologijo na področju trajnostnega kmetijstva z osredotočenjem na kakovost, sledljivost in varnost hrane (vključno z gensko spremenjeno hrano in krmili), urejanje prostora in navzkrižno skladnost ter podpirati izvajanje Skupne kmetijske politike;

zagotoviti znanstveno in tehnološko podporo skupni ribiški politiki;

izboljšati zagotavljanje skupnih evropskih geografskih podatkov in prostorskih informacijskih sistemov (podpora INSPIRE - infrastrukturi za prostorske informacije v Evropi) ter nadaljevati z razvojem novih pristopov h globalnemu nadzorovanju okolja in virov (podpora za GMES);

zagotoviti strokovno znanje in imeti osrednjo vlogo pri raziskovalnih dejavnostih GMES ter pri razvoju novih aplikacij na tem področju;

podpreti izvajanje akcijskega načrta EU za okolje in zdravje, vključno z zagotavljanjem podpore tekočim dejavnostim za ustanovitev celovitega informacijskega sistema za okolje in zdravje na ravni Skupnosti;

spodbujati in izboljšati razvoj in potrjevanje alternativnih strategij, zlasti metod, ki ne vključujejo živali, na vseh pomembnih področjih raziskovanja (ocena varnosti, preskušanje cepiva, zdravstvene in biomedicinske raziskave itd.).

Svoboda, varnost in pravica

v sodelovanju z ustreznimi organi razvijati dejavnosti, ki bodo prispevale k oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice, zlasti na območjih, ki potrebujejo zaščito pred terorizmom, organiziranim kriminalom in goljufijami, ter dejavnosti za zagotavljanje varnosti meja in preprečevanje večjih tveganj;

podpirati odzive Skupnosti na naravne in tehnološke nesreče.

Evropa kot svetovni partner

okrepiti podporo zunanji politiki Skupnosti na specifičnih področjih, kot so zunanji vidiki notranje varnosti, razvojno sodelovanje in človekoljubna pomoč.


(1)  V okviru celotnega Sedmega okvirnega programa „MSP“ vključujejo tudi mikropodjetja.

(2)  Zlasti z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru medvladne strukture EUREKA. Poleg tega bi bile lahko izkušnje, ki so jih pridobile skupine EUREKA, pomembne za skupne tehnološke pobude na sorodnih področjih.

(3)  To bo vključevalo finančno podporo za upravne in usklajevalne dejavnosti COST.

(4)  Izraz „bio-gospodarstvo“ zajema vse industrijske in gospodarske sektorje, ki proizvajajo, upravljajo in drugače izkoriščajo biološke vire in povezane storitve, preskrbo ali potrošniške industrije, kot so kmetijstvo, prehrana, ribištvo, gozdarstvo itd.

(5)  „Znanosti o življenju in biotehnologija - strategija za Evropo“ - COM(2002)0027.

(6)  Nadaljnje raziskave v zvezi s trajnostnim upravljanjem in ohranjanjem naravnih virov so obravnavane v okviru teme „Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“.

(7)  KOM(2000)0769.

(8)  KOM(2005)0265.

(9)  KOM(2006)0105.

(10)  Nadaljnje raziskave v zvezi s proizvodnjo in uporabo bioloških virov so obravnavane v okviru teme „Prehrana, kmetijstvo in ribištvo, ter biotehnologija“.

(11)  Programi raziskav ustreznih evropskih tehnoloških platform bodo upoštevani v okviru različnih dejavnosti.

(12)  KOM(2001)0370.

(13)  Evropska aeronavtična industrija vlaga v raziskave 14% svojega prometa, evropska avtomobilska industrija skoraj 5 %, konkurenčne prednosti ladjedelniške industrije EU pa so odvisne izključno od RTR.

(14)  ACARE: „Advisory Council for Aeronautics Research in Europe“ (Svetovalni svet za raziskovanje na področju aeronavtike v Evropi). To je prvi delujoči primer tehnološke platforme, ustanovljen leta 2001; ERRAC: „European Rail Research Advisory Council“ (Evropski svetovalni svet za raziskave na področju železnic); ERTRAC: „European Road Transport Research Advisory Council“ (Evropski svetovalni svet za raziskave na področju cestnega prometa); „WATERBORNE Technology Platform“ (tehnološka platforma za vodni promet).

(15)  ESFRI je bil ustanovljen aprila 2002. ESFRI združuje predstavnika Komisije in predstavnike iz 25 držav članic EU, ki jih imenujejo ministri, pristojni za raziskave. Države, ki so povezane z okvirnimi programi za raziskave, so bile leta 2004 povabljene, da se mu pridružijo.

(16)  Konvergenčne regije so regije, določene v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). Sem spadajo regije s ciljem „konvergenca“, regije, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, in najbolj oddaljene regije.

(17)  Tiste, ki niso pridružene države kandidatke.

(18)  Prej imenovane „nove neodvisne države“: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan.

(19)  Ob upoštevanju, da so v Latinski Ameriki tako države v razvoju kot razvijajoča se gospodarstva.

PRILOGA II

OKVIRNA PORAZDELITEV MED PROGRAMI

Okvirna porazdelitev med programi je naslednja (v milijonih EUR):

Sodelovanje (1), (2)

32 413

— Zdravje

6 100

Prehrana , kmetijstvo in ribištvo, ter biotehnologija;

1 935

— Informacijske in komunikacijske tehnologije

9 050

— Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

3 475

— Energija

2 350

— Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

1 890

— Promet (vključno z aeronavtiko)

4 160

— Družbeno-ekonomske in humanistične znanosti

623

— Vesolje

1 430

— Varnost

1 400

Zamisli

7 510

Ljudje

4 750

Zmogljivosti

4 097

Raziskovalne infrastrukture

1 715

Raziskave v korist MSP

1 336

Regije znanja

126

Raziskovalni potencial

340

Znanost v družbi

330

Skladen razvoj raziskovalnih politik

70

Mednarodno sodelovanje

180

Nejedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča

1 751

SKUPAJ

50 521

Posebne določbe v zvezi s Skladom za financiranje delitve tveganja (RSFF)

Okvirna proračuna za programa „Sodelovanje“ in „Zmogljivosti“ vključujeta prispevke Skupnosti Evropski investicijski banki (EIB) za ustanovitev RSFF iz Priloge III. V odločbah Sveta o sprejetju posebnih programov, ki bodo prispevali sredstva, bodo med drugim določeni izvedbeni postopki, v skladu s katerimi bo Komisija odločala o prerazporeditvi prispevkov Skupnosti v RSFF in ustvarjenih prihodkih RSFF, ki jih ne porabi EIB, na druge dejavnosti okvirnega programa.

Sedmi okvirni program bo do leta 2010 v RSFF prispeval znesek do 500 milijonov EUR. Za obdobje 2010-2013 bo mogoče sprostiti dodatnih 500 milijonov EUR in sicer na podlagi ocene Evropskega parlamenta in Sveta, ki v skladu s postopkom iz člena 7(2) tega sklepa temelji na poročilu Komisije o sodelovanju MSP in univerz, izpolnjevanju meril izbora Sedmega okvirnega programa, vrsti podprtih projektov in povpraševanju po zadevnem instrumentu, trajanju postopka odobritve, rezultatih projekta in razdelitvi sredstev.

Znesek, financiran iz Sedmega okvirnega programa, je treba uskladiti z enakim zneskom iz EIB. Sredstva se bodo črpala iz programa „Sodelovanje“ (do 800 milijonov EUR s sorazmernimi prispevki vseh tematskih prednostnih nalog, razen na področju družbeno-ekonomskih družboslovnih in humanističnih ved) in programa „Zmogljivosti“ (do 200 milijonov EUR iz dela za raziskovalne infrastrukture).

Znesek bo ob upoštevanju stopnje povpraševanja postopno na voljo EIB.

Da se zagotovi hiter začetek s kritično maso sredstev, bo v proračun za obdobje do vmesne ocene Sedmega okvirnega programa iz člena 7(2) postopno dodeljen znesek v višini približno 500 milijonov EUR. Pri dodeljevanju zneska za preostalo obdobje se bodo upoštevali rezultati vmesne ocene.


(1)  Vključno s skupnimi tehnološkimi pobudami (tudi finančni načrt itd.) in delom usklajevalnih dejavnosti in dejavnosti mednarodnega sodelovanja, ki se financirajo v sklopu tem.

(2)  Namen tega spremljanja bo zagotoviti, da bo vsaj 15 % sredstev, predvidenih delu „Sodelovanje“, namenjenih MSP.

PRILOGA III

SHEME FINANCIRANJA

Posredni ukrepi

Dejavnosti iz Sedmega okvirnega programa bodo financirane iz več „shem financiranja“. Te sheme se bodo uporabljale, same ali v kombinaciji z drugimi, za financiranje ukrepov, ki se bodo izvajali v celotnem okvirnem programu.

V odločbah o posebnih programih, delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov bodo po potrebi določeni:

vrsta(-e) shem(-e), uporabljene(-ih) za financiranje različnih ukrepov;

kategorije udeležencev (kot so raziskovalne organizacije, univerze, industrija, MSP, javni organi), ki sheme lahko koristijo;

vrste dejavnosti (kot so raziskave in tehnološki razvoj, predstavitve, upravljanje, usposabljanje, razširjanje in druge s tem povezane dejavnosti), ki jih lahko financirajo posamezne sheme.

Kadar se lahko uporabijo različne sheme financiranja, se lahko v delovnih programih določi, katera shema financiranja se bo uporabila za temo, za katero je objavljen razpis.

Sheme financiranja so naslednje:

(a)

Podpora ukrepom, ki se izvajajo predvsem na podlagi razpisov za zbiranje predlogov:

1.

Skupni projekti

Podpora raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo konzorciji z udeleženci iz različnih držav, z namenom razvijanja novega znanja, nove tehnologije, izdelkov, predstavitvenih dejavnosti ali skupnih virov za raziskave. Obseg, področje uporabe in notranja organizacija projektov se lahko razlikujejo od področja do področja in od teme do teme. Za dosego določenega cilja so lahko projekti različne velikosti, od majhnih ali srednje velikih ciljnih projektov do obsežnih integriranih projektov. Projekti naj bi bili usmerjeni tudi na posebne skupine, kot so MSP in drugi manjši udeleženci .

2.

Mreže odličnosti

Podpora skupnemu programu dejavnosti, ki ga izvaja več raziskovalnih organizacij, ki povezujejo svoje dejavnosti na danem področju; te programe izvajajo raziskovalne skupine v okviru dolgoročnega sodelovanja. Izvajanje tega skupnega programa dejavnosti bo zahtevalo formalno obvezo s strani organizacij, da zagotovijo del svojih virov in dejavnosti.

3.

Usklajevalni in podporni ukrepi

Podpora dejavnostim, namenjenim usklajevanju in podpiranju raziskovalnih dejavnosti in politik (povezovanje v mreže, izmenjave, nadnacionalni dostop do raziskovalnih infrastruktur, študije, konference itd.). Ti ukrepi se lahko izvajajo tudi z drugimi sredstvi, ne le z razpisi za zbiranje predlogov.

4.

Podpora „pionirskim“ raziskavam

Podpora projektom, ki jih izvajajo posamezne nacionalne ali nadnacionalne raziskovalne skupine. Ta shema se bo uporabljala za podporo „pionirskim“ raziskovalnim projektom na pobudo raziskovalcev, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta.

5.

Podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev

Podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev se bo večinoma uporabljala pri izvajanju „dejavnosti Marie Curie“.

6.

Raziskave v korist posebnih skupin (zlasti MSP)

Podpora raziskovalnim projektom, kjer večino raziskovalnega dela in dejavnosti tehnološkega razvoja v korist posebnih skupin, zlasti MSP ali združenj MSP, izvajajo univerze, raziskovalna središča ali drugi pravni subjekti. Prizadevanja bodo potekala v smeri aktiviranja dodatnega financiranja s strani Evropske investicijske banke (EIB) in drugih finančnih organizacij.

(b)

Za podporo ukrepom, ki se izvajajo na podlagi odločb Sveta in Evropskega parlamenta (ali Sveta v posvetovanju z Evropskim parlamentom) in temeljijo na predlogu Komisije, bo Skupnost zagotovila finančno podporo pobudam velikega obsega, financiranim iz več virov.

Finančni prispevek Skupnosti za skupno izvajanje dobro opredeljenih nacionalnih raziskovalnih programov na podlagi člena 169 Pogodbe. To skupno izvajanje bo zahtevalo ustanovitev ali obstoj posebne izvedbene strukture. Finančna podpora Skupnosti bo zagotovljena glede na opredelitev finančnega načrta, ki bo temeljil na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov.

Finančni prispevek Skupnosti k izvajanju skupnih tehnoloških pobud za uresničevanje ciljev, ki se ne morejo uresničiti s finančnimi shemami iz dela (a) zgoraj. Skupne tehnološke pobude bodo aktivirale kombinacijo finančnih sredstev različne narave in iz različnih virov, zasebnih in javnih, evropskih in nacionalnih. To financiranje se lahko izvede v različnih oblikah in se lahko dodeli ali aktivira z raznimi mehanizmi: s podporo iz okvirnega programa, s posojili Evropske investicijske banke (EIB) ali s podporo rizičnemu kapitalu. Skupne tehnološke pobude se lahko določijo in izvajajo na podlagi člena 171 Pogodbe (to lahko vključuje oblikovanje skupnih podjetij) ali z odločbami, ki uvajajo posebne programe. Podpora Skupnosti se bo zagotavljala glede na opredelitev splošnega načrta finančnega inženiringa, ki bo temeljil na formalnih obvezah vseh zadevnih strani.

Finančni prispevek Skupnosti za razvoj novih infrastruktur evropskega pomena. O tem prispevku se lahko odloča na podlagi člena 171 Pogodbe ali z odločbami o posebnih programih. Razvoj novih infrastruktur bo aktiviral kombinacijo finančnih sredstev različne narave in izvora: nacionalno financiranje, okvirni program, strukturne sklade, posojila EIB in drugo. Podpora Skupnosti bo zagotovljena glede na opredelitev splošnega finančnega načrta, ki bo temeljil na obvezah vseh zadevnih strani.

Skupnost bo sheme financiranja, opredeljene v delu (a) zgoraj, izvajala v skladu z določbami uredbe, ki bo predvidoma sprejeta v skladu s členom 167 Pogodbe, ustreznimi instrumenti državne pomoči, zlasti z okvirom Skupnosti za državno pomoč raziskavam in razvoju, ter tudi v skladu z mednarodnimi predpisi na tem področju. V skladu s tem mednarodnim okvirom bo treba zagotoviti možnost prilagajanja obsega in oblike finančne udeležbe za vsak posamezen primer, zlasti če je na voljo financiranje iz drugih virov javnega sektorja, vključno z drugimi viri financiranja s strani Skupnosti, kot je EIB.

Poleg neposredne finančne podpore udeležencem dejavnosti RTR bo Skupnost izboljšala njihov dostop do sredstev v okviru „Sklada za financiranje delitve tveganja“ in sicer tako, da bo zagotovila prispevek za EIB. EIB, ki bo partner pri delitvi tveganja, mora donacijo Skupnosti uporabiti kot prispevek k rezervacijam in kapitalu za posojila in garancije, ki jih financira iz lastnih virov. To ne bo predstavljalo dodatnih obveznosti za proračun Skupnosti. Ta mehanizem bo EIB omogočal povečano financiranje evropskih ukrepov RTR (kot so skupne tehnološke pobude, veliki projekti, vključno s projekti Eureka, in nove raziskovalne infrastrukture ter projekti, ki jih vodijo MSP) za lažje premagovanje pomanjkljivosti trga, ob upoštevanju pogojev, ki jih bodo določile uredba, sprejeta v skladu s členom 167 Pogodbe, in odločbe Sveta o sprejetju posebnih programov.

V primeru udeležencev pri posrednih ukrepih s sedežem v regijah, ki zaostajajo v razvoju (konvergenčne regije in najbolj oddaljene regije (1)), bodo aktivirana dopolnilna sredstva iz strukturnih skladov, kadar bo to mogoče in ustrezno. Če sodelujejo subjekti iz držav kandidatk, se jim pod podobnimi pogoji lahko dodeli dodaten prispevek iz predpristopnih finančnih instrumentov. Kar zadeva ukrepe za „raziskovalne infrastrukture“, ki so del programa „Zmogljivosti“ Sedmega okvirnega programa, se bodo opredelila podrobna pravila glede financiranja z namenom zagotoviti obstoj učinkovitega dopolnjevanja med financiranjem raziskav s strani Skupnosti in drugimi nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti, zlasti strukturnimi skladi.

Neposredni ukrepi

Skupnost bo opravljala dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče in so označene kot neposredni ukrepi.


(1)  Konvergenčne regije so regije, določene v členu 5 Uredbe (ES) št. 1083/2006. Sem spadajo regije s „konvergenčnim ciljem“, regije, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, in najbolj oddaljene regije.

P6_TA(2006)0514

Pravila za udeležbo v okviru Sedmega okvirnega programa ES ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007-2013) (KOM(2005)0705 - C6-0005/2006 - 2005/0277(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0705) (1),

ob upoštevanju členov 251(2) in 167 ter 172 Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0005/2006),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0304/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0277

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 30. novembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007 do 2013)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 167 ter drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sedmi okvirni program je bil sprejet s Sklepom št. .../.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (4). Komisija je odgovorna za zagotovitev izvajanja tega okvirnega programa in posebnih programov, vključno s povezanimi finančnimi vidiki.

(2)

Sedmi okvirni program se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Finančne uredbe (6) (v nadaljnjem besedilu „Pravila za izvajanje“).

(3)

Poleg tega se Sedmi okvirni program izvaja v skladu s pravili za državne pomoči, zlasti s pravili glede državne pomoči za raziskave in razvoj, trenutno okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (7).

(4)

Ravnanje z zaupnimi podatki ureja vsa ustrezna zakonodaja Skupnosti, vključno z notranjimi varnostnimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (8).

(5)

Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz bi morala zagotoviti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotovitev kar najbolj učinkovitega izvajanja, ob upoštevanju potrebe po lahkem dostopu za vse udeležence s pomočjo poenostavljenih postopkov v skladu z načelom sorazmernosti.

(6)

Pravila bi morala omogočati tudi lažje izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo je razvil udeleženec, obenem pa upoštevati način, kako se udeleženec lahko organizira v mednarodnem okviru, ter hkrati ščititi legitimne interese drugih udeležencev in Skupnosti.

(7)

Sedmi okvirni program bi moral spodbujati udeležbo iz najbolj oddaljenih regij Skupnosti ter tudi iz širokega spektra podjetij, raziskovalnih središč in univerz, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP).

(8)

Zaradi doslednosti in preglednosti bi bilo treba uporabljati opredelitev mikro in MSP v skladu s Priporočilom Komisije 2003/361/ES (9).

(9)

Potrebno je določiti minimalne pogoje za udeležbo kot splošno pravilo in ob upoštevanju posebnosti posrednih ukrepov v okviru Sedmega okvirnega programa. Zlasti bi bilo treba določiti pravila glede števila udeležencev in kraja, kjer je njihov sedež.

(10)

Primerno bi bilo, da bi kateri koli pravni subjekt lahko sodeloval takoj, ko so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, ki presega minimum, bi morala zagotoviti učinkovito izvajanje zadevnega posrednega ukrepa.

(11)

Mednarodne organizacije, katerih poslanstvo je razvijanje sodelovanja na področju raziskav v Evropi in so v glavnem sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, je treba spodbujati k sodelovanju pri Sedmem okvirnem programu.

(12)

Iz Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (10) izhaja, da pravni subjekti čezmorskih držav in ozemelj izpolnjujejo pogoje za udeležbo v Sedmem okvirnem programu.

(13)

V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja, kot so opisani v členih 164 in 170 Pogodbe, bi bilo treba predvideti tudi sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter prav tako sodelovanje mednarodnih organizacij. Vendar je primerno zahtevati, da je takšno sodelovanje upravičeno na podlagi boljšega prispevanja k ciljem Sedmega okvirnega programa.

(14)

V skladu z zgoraj navedenimi cilji je potrebno določiti pogoje za zagotavljanje financiranja udeležencev v posrednih ukrepih s strani Skupnosti.

(15)

V korist udeležencev bi morali zagotoviti učinkovit in nemoten prehod z ureditve izračuna stroškov, ki se je uporabljal v Šestem okvirnem programu. Proces spremljanja Sedmega okvirnega programa bi moral zato obravnavati vplive te spremembe na proračun in zlasti na upravno obremenitev udeležencev.

(16)

Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi in Pravilih za izvajanje ter tej uredbi, vzpostaviti nadaljnja pravila in postopke za ureditev predložitve, ocenjevanja in izbire predlogov, dodelitve sredstev in postopkov pritožb za udeležence. Določiti bi bilo treba zlasti pravila, ki urejajo udeležbo neodvisnih strokovnjakov.

(17)

Primerno bi bilo, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi in Pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev pri posrednih ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa. V takšnih pravilih bi bilo treba doseči pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov Skupnosti ter poenostavitvijo in olajšanjem udeležbe pravnih subjektov v Sedmem okvirnem programu.

(18)

V zvezi s tem Finančna uredba in Pravila za izvajanje ter Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (11) med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za povračilo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz postopkov sklenitve pogodb in dodelitve sredstev ter s tem povezane kazni in revizije, preglede ter inšpekcije Komisije in Računskega sodišča v skladu s členom 248(2) Pogodbe.

(19)

Finančni prispevek Skupnosti bi morali udeleženci prejeti brez nepotrebnih zamud.

(20)

Sporazumi, sklenjeni za vsak ukrep, morajo predvideti kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, in preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (12).

(21)

Komisija bi morala spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa, ter tudi Sedmi okvirni program in posebne programe. Da bi zagotovili učinkovito in skladno spremljanje ter ocenjevanje izvajanja posrednih ukrepov, bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati ustrezen informacijski sistem.

(22)

Sedmi okvirni program bi moral odražati in spodbujati splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (13), obenem pa spoštovati njun prostovoljni značaj.

(23)

Pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav, morajo, kjer je primerno, zagotoviti, da udeleženci varujejo intelektualno lastnino, pridobljeno z ukrepi, ter da uporabljajo in razširjajo te rezultate.

(24)

Ob upoštevanju pravic imetnikov intelektualne lastnine bi morala biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem in po potrebi njim pridruženim subjektom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za opravljanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

(25)

Opustila se bo obveznost, vzpostavljena v Šestem okvirnem programu, da nekateri udeleženci prevzamejo finančno odgovornost za svoje partnerje v istem konzorciju. Zato bi moral biti ustanovljen jamstveni sklad za udeležence, ki bi ga upravljala Komisija in bi kril dolgovane zneske, ki jih niso povrnili partnerji, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Takšen pristop bo spodbudil poenostavitev in olajšal udeležbo zlasti za MSP, obenem pa varoval finančne interese Skupnosti na način, ki ustreza Sedmemu okvirnemu programu.

(26)

Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju ali drugi strukturi, vzpostavljeni v skladu s členom 171 Pogodbe ali v skladu s členom 169 Pogodbe, so izvzeti s področja uporabe te uredbe.

(27)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(28)

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB) z namenom spodbujati zasebne naložbe v upravičene obsežne evropske ukrepe RTR s povečanjem zmogljivosti EIB, da zmanjša tveganje, in tako omogoči (i) višja posojila EIB za določeno stopnjo tveganja in (ii) financiranje bolj tveganih evropskih ukrepov RTR, kot bi bilo mogoče brez podpore Skupnosti.

(29)

Skupnost lahko zagotovi finančno podporo, kot je predvideno v Finančni uredbi, med drugim v obliki:

a)

javnih naročil, v obliki cene za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov;

b)

nepovratnih sredstev;

c)

prispevkov organizaciji v obliki članarine;

d)

honorarjev za neodvisne strokovnjake, določenih v členu 17 te uredbe —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Uvodne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter drugih pravnih subjektov pri ukrepih, ki jih izvaja en ali več udeležencev s pomočjo shem financiranja, opredeljenih v delu (a) Priloge III k Sklepu št. .../.../ES o Sedmem okvirnem programu (v nadaljnjem besedilu „posredni ukrepi“).

Določa tudi pravila v skladu s tistimi iz Finančne uredbe in Pravil za izvajanje v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za udeležence v posrednih ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa.

Kar zadeva rezultate raziskav, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa, ta uredba določa pravila za razkritje novega znanja in pravic s katerim koli primernim sredstvom, razen s tistim, ki izhaja iz formalnosti za zaščito le-tega, in vključuje objavo novega znanja in pravic na vseh nosilcih (v nadaljnjem besedilu „razširjanje“).

Poleg tega določa pravila za neposredno ali posredno uporabo novega znanja in pravic v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, razen tistih, ki jih zajema zadevni posredni ukrep, ali za razvoj, ki ustvarja in trži proizvod ali postopek, ali za oblikovanje in opravljanje storitve (v nadaljnjem besedilu „uporaba“).

Glede novega znanja in pravic ter že obstoječega znanja in pravic ta uredba določa pravila v zvezi z licencami in uporabniškimi pravicami do le-teh (v nadaljnjem besedilu „pravice dostopa“).

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se poleg opredelitev pojmov iz Finančne uredbe in Pravil za izvajanje uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1)

„pravni subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, zakonodajo Skupnosti ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uresničuje pravice in sprejema obveznosti. V primeru fizičnih oseb se sklicevanja na sedež štejejo kot sklicevanja na običajno prebivališče;

2)

„pridruženi subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki ga udeleženec neposredno ali posredno nadzoruje ali je pod enakim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec; možne oblike nadzora so opredeljene v členu 6(2);

3)

„pošteni in razumni pogoji“ pomenijo primerne pogoje, vključno z možnimi finančnimi pogoji, ob upoštevanju posebnih okoliščin pri prošnjah za dostop, na primer dejanske ali potencialne vrednosti novega ali že obstoječega znanja, ki je predmet prošnje za dostop, in/ali obsega, trajanja ali drugih značilnosti predvidene uporabe;

4)

„novo znanje“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ne glede na to, ali so varovani ali ne, ki so pridobljeni z zadevnim posrednim ukrepom. Takšni rezultati vključujejo pravice, povezane z avtorskimi pravicami, pravice iz modela, patentne pravice; žlahtniteljske pravice ali podobne oblike zaščite;

5)

„že obstoječe znanje“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, kot tudi avtorske pravice ali druge pravice intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, zahtevki za katere so bili izpolnjeni pred njihovim pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, in ki so potrebne za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa;

6)

„udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki prispeva k posrednemu ukrepu ter ima v skladu s to uredbo pravice in obveznosti v okviru Skupnosti;

7)

„raziskovalna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je ustanovljen kot neprofitna organizacija in ima za enega od glavnih ciljev izvajanje raziskav ali tehnološki razvoj;

8)

„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica;

9)

„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma s Skupnostjo pod pogoji ali na osnovi, po kateri daje finančni prispevek za Sedmi okvirni program v celoti ali deloma;

10)

„mednarodna organizacija“ pomeni katero koli medvladno organizacijo, razen Skupnosti, ki ima mednarodno pravno osebnost, kot tudi specializirane agencije, ki jih je ustanovila takšna mednarodna organizacija;

11)

„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države članice ali pridružene države in katere glavni cilj je spodbujati znanstveno in tehnološko sodelovanje v Evropi;

12)

„država partnerica za mednarodno sodelovanje“ pomeni tretjo državo, ki jo Komisija uvršča med države z nizkimi prihodki, nižjimi srednjimi prihodki ali višjimi srednjimi prihodki in ki je kot taka opredeljena v delovnih programih;

13)

„javna organizacija“ pomeni vsak pravni subjekt, ustanovljen kot tak z nacionalnim javnim pravom, in mednarodne organizacije;

14)

„MSP“ pomeni mikro, mala in srednje velika podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES v različici z dne 6. maja 2003;

15)

„delovni program“ pomeni načrt, ki ga Komisija sprejme za izvedbo posebnega programa, kot je opredeljeno v členu 3 Sklepa št. .../.../ES;

16)

„sheme financiranja“ pomeni mehanizme za financiranje posrednih ukrepov s strani Skupnosti, določene v delu (a) Priloge III k Sklepu št. .../.../ES;

17)

„posebne skupine“ pomenijo upravičence do „raziskav za posebne skupine“, opredeljene v posebnem programu in/ali delovnem programu;

18)

„izvajalec RTR“ pomeni pravni subjekt, ki izvaja raziskovalne ali tehnološke razvojne dejavnosti v okviru shem financiranja v korist posebnih skupin, opredeljenih v Prilogi III k Sklepu št. .../.../ES.

Člen 3

Zaupnost

V skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o dodelitvi sredstev, obvestilu o imenovanju ali pogodbi, obravnavajo Komisija in udeleženci kot zaupne kakršne koli podatke, znanje in dokumente, ki so jim bili sporočeni kot zaupni.

Poglavje II

Udeležba

ODDELEK 1

Minimalni pogoji

Člen 4

Splošna načela

1.   Katero koli podjetje, univerza, raziskovalno središče ali drugi pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v tretji državi lahko sodeluje pri posrednem ukrepu pod pogojem, da so izpolnjeni minimalni pogoji, določeni v tem poglavju, vključno s kakršnimi koli pogoji, določenimi v skladu s členom 12.

Toda v primeru posrednih ukrepov iz člena 5(1), 7, 8, ali 9, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, morajo ti ukrepi prispevati k doseganju ciljev, določenih v členih 163 in 164 Pogodbe.

2.   Skupno raziskovalno središče Komisije (v nadaljnjem besedilu „JRC“) lahko sodeluje pri posrednih ukrepih na isti podlagi ter z istimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekt s sedežem v državi članici.

Člen 5

Minimalni pogoji

1.   Minimalni pogoji za posredne ukrepe so:

a)

sodelovati morajo vsaj trije pravni subjekti, od katerih ima vsak sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

b)

vsi trije pravni subjekti morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

2.   Za namene točke (a) odstavka 1, kadar je eden od udeležencev JRC ali mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu z zakonodajo Skupnosti, se le-ta šteje za ustanovljenega v državi članici ali pridruženi članici, ki ni država članica ali pridružena država, v kateri ima sedež eden od drugih udeležencev v istem ukrepu.

Člen 6

Neodvisnost

1.   Dva pravna subjekta se štejeta za neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot drugi.

2.   Za namene odstavka 1 ima lahko nadzor zlasti obliko:

a)

neposrednega ali posrednega deleža več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta;

b)

dejansko ali pravno neposrednega ali posrednega deleža pristojnosti odločanja v zadevni pravni osebi.

3.   Vendar se naslednja odnosa med pravnimi subjekti sama po sebi ne štejeta za nadzorni odnos:

a)

ista javna investicijska korporacija, institucionalni investitor ali družba tveganega kapitala ima neposreden ali posreden delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov;

b)

zadevne pravne subjekte ima v lasti ali jih nadzira ista javna organizacija.

Člen 7

Posredni ukrepi za posebne dejavnosti sodelovanja, namenjene državam partnericam za mednarodno sodelovanje

Za skupne projekte za posebne dejavnosti sodelovanja, namenjene državam partnericam za mednarodno sodelovanje, ki so navedene v delovnem programu, so minimalni pogoji naslednji:

a)

sodelovati morajo vsaj štirje pravni subjekti;

b)

vsaj dva od pravnih subjektov iz točke (a) morata imeti sedež v državi članici ali pridruženi državi, vendar nimata sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

c)

vsaj dva od pravnih subjektov iz točke (a) morata imeti sedež v državi partnerici za mednarodno sodelovanje, vendar nimata sedeža v isti državi partnerici za mednarodno sodelovanje, razen če delovni program ne določa drugače;

d)

vsi štirje pravni subjekti iz točke (a) morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

Člen 8

Usklajevalni in podporni ukrepi ter usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev

Za usklajevalne in podporne ukrepe ter dejavnosti v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta.

Prvi odstavek se ne uporablja v primeru ukrepov, ki so namenjeni usklajevanju raziskovalnih dejavnosti.

Člen 9

„Pionirski“ raziskovalni projekti

Za posredne ukrepe v podporo „pionirskim“ raziskovalnim projektom, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

Člen 10

Edini udeleženec

Kadar več pravnih subjektov, ki skupaj sestavljajo en pravni subjekt, izpolnjuje minimalne pogoje za posredni ukrep, je le-ta lahko edini udeleženec v posrednem ukrepu, pod pogojem, da ima sedež v državi članici ali pridruženi državi.

Člen 11

Mednarodne organizacije in pravni subjekti s sedežem v tretjih državah

Udeležba v posrednih ukrepih je na voljo mednarodnim organizacijam in pravnim subjektom s sedežem v tretjih državah, potem ko so izpolnjeni minimalni pogoji iz tega poglavja ter tudi vsi pogoji, določeni v posebnih programih ali ustreznih delovnih programih.

Člen 12

Dodatni pogoji

Poleg minimalnih pogojev, določenih v tem poglavju, lahko posebni programi ali delovni programi določijo pogoje glede minimalnega števila udeležencev.

V skladu z naravo in cilji posrednega ukrepa lahko določijo tudi dodatne pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vrsto udeleženca in po potrebi njegovim sedežem.

ODDELEK 2

Postopki

Pododdelek 1

Razpisi za zbiranje predlogov

Člen 13

Razpisi za zbiranje predlogov

1.   Komisija izdaja razpise za zbiranje predlogov za posredne ukrepe v skladu z zahtevami, določenimi v ustreznih posebnih programih in delovnih programih, ki lahko vključujejo razpise, namenjene posebnim skupinam, kot so MSP.

Poleg obveščanja, določenega v Pravilih za izvajanje, Komisija objavi razpise za zbiranje predlogov na spletnih straneh Sedmega okvirnega programa, prek posebnih informacijskih kanalov in na nacionalnih točkah za stike, ki jih ustanovijo države članice in pridružene države.

2.   Komisija v razpisih za zbiranje predlogov po potrebi navede, da udeležencem ni treba skleniti konzorcijske pogodbe.

3.   V razpisih za zbiranje predlogov morajo biti jasno opredeljeni cilji, da se prepreči nepotreben odziv vlagateljev.

Člen 14

Izjeme

Komisija ne izda razpisa za zbiranje predlogov za:

a)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki jih morajo izvajati pravni subjekti, opredeljeni v posebnih programih ali v delovnih programih, če posebni program delovnim programom dovoljuje opredelitev upravičencev v skladu s Pravili za izvajanje;

b)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali storitve, ki spoštujejo pravila za postopke javnih naročil, določene v Finančni uredbi;

c)

usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z imenovanjem neodvisnih strokovnjakov;

d)

druge ukrepe, kadar tako predvidevajo Finančna uredba ali Pravila za izvajanje.

Pododdelek 2

Ocenjevanje in izbira predlogov ter dodelitev sredstev

Člen 15

Ocenjevanje, izbira in dodelitev

1.   Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev, določenih v posebnem programu in delovnem programu, oceni vse predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

(a)

Za programa „Sodelovanje“ in „Zmogljivosti“ veljajo naslednja merila:

znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

pomembnost za cilje teh dveh posebnih programov;

možni vpliv prek razvoja, razširjanja in uporabe rezultatov projekta;

kakovost in učinkovitost izvajanja in upravljanja.

(b)

Za program „Ljudje“ veljajo naslednja merila:

znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

pomembnost za cilje tega posebnega programa;

kakovost in zmogljivost izvajanja vlagateljev (raziskovalci/organizacije) in njihov potencial za nadaljnji napredek;

kakovost predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja.

(c)

Za podporo „pionirskih“ raziskovalnih dejavnosti v okviru programa „Zamisli“ velja le merilo odličnosti. Za usklajevalne in podporne ukrepe se lahko uporabljajo merila, povezana s projekti.

V tem okviru se bodo v delovnih programih določila merila za ocenjevanje in izbiro, dodane pa bodo lahko dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti, ali pa bodo lahko določene nadaljnje podrobnosti za uporabo meril.

2.   Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

3.   Predlogi se razporedijo glede na rezultate ocenjevanja. Odločitve o financiranju se sprejmejo na podlagi tega razporeda.

Člen 16

Postopek predložitve, ocenjevanja, izbire in dodelitve

1.   Kadar se v razpisu za zbiranje predlogov uporablja dvostopenjski postopek ocenjevanja, gredo v nadaljnje ocenjevanje le tisti predlogi, ki so sprejeti v prvi stopnji in temeljijo na ocenjevanju izpolnjevanja omejenega sklopa meril.

2.   Kadar razpis za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek oddaje, se predložitev popolnega predloga na drugi stopnji zahteva samo od tistih vlagateljev, katerih predlogi so bili sprejeti v okviru ocenjevanja na prvi stopnji.

Vsi vlagatelji so nemudoma obveščeni o rezultatih ocenjevanja na prvi stopnji.

3.   Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve in objavi navodila za vlagatelje, vključno s smernicami za ocenjevalce. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek oddaje (vključno s pravili glede področja uporabe in narave prve stopnje predloga ter celotne druge faze predloga) in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

Komisija priskrbi informacije in določi postopke za pritožbe, ki jih lahko vložijo vlagatelji.

4.   Komisija sprejme in objavi pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa udeležencev pri posrednih ukrepih ter tudi njihove finančne sposobnosti.

Komisija ne obnovi takšnega preverjanja, razen v primeru, če se je spremenil položaj zadevnega udeleženca.

Člen 17

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1.   Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju predlogov.

Za usklajevalne in podporne ukrepe iz člena 14 se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

2.   Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim bile dodeljene. Če bodo morali neodvisni strokovnjaki obdelovati zaupne informacije, se za njihovo imenovanje zahteva ustrezno varnostno potrdilo.

Neodvisne strokovnjake se opredeli in izbere na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, katerih namen je sestaviti seznam primernih kandidatov.

Komisija lahko, če se ji to zdi primerno, izbere katerega koli posameznika izven seznama, ki je ustrezno usposobljen.

Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev primerne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.

Strokovnjake za „pionirske“ raziskovalne projekte imenuje Komisija na podlagi predloga znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta.

3.   Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka prepriča, da se strokovnjak ne sooča z navzkrižjem interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

4.   Komisija sprejme vzorec obvestila o imenovanju (v nadaljnjem besedilu „obvestilo o imenovanju“), ki vključuje izjavo, da pri neodvisnem strokovnjaku v času imenovanja ne obstaja navzkrižje interesov in da se obvezuje, da bo obvestil Komisijo, če se tovrstno navzkrižje pojavi med podajanjem njegovega mnenja ali med opravljanjem njegovih dolžnosti. Komisija sklene obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim od neodvisnih strokovnjakov.

5.   Komisija za Sedmi okvirni program in za vsak posebni program v vseh ustreznih sredstvih obveščanja enkrat letno objavlja seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali.

Pododdelek 3

Izvajanje in sporazumi o dodelitvi sredstev

Člen 18

Splošno

1.   Udeleženci izvedejo posredni ukrep in v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Udeleženci v istem posrednem ukrepu izvedejo delo skupaj in solidarno do Skupnosti.

2.   Komisija na podlagi vzorca iz člena 19(8) in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja sestavi sporazum o dodelitvi sredstev med Skupnostjo in udeleženci.

3.   Udeleženci ne prevzamejo nobenih obveznosti, ki niso v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

4.   Če kateri izmed udeležencev ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem posrednih ukrepov, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.

5.   Če izvedba ukrepa ni več mogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha z ukrepom.

6.   Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.

7.   Če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, lahko udeleženci za določene elemente dela sklenejo pogodbe s podizvajalci.

8.   Komisija mora določiti pritožbene postopke za udeležence.

Člen 19

Splošne določbe v sporazumu o dodelitvi sredstev

1.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in dolžnosti udeležencev do Skupnosti v skladu s Sklepom št. .../.../ES, to uredbo, Finančno uredbo in Pravili za izvedbo ter v skladu s splošnimi načeli prava Skupnosti.

Prav tako v skladu z enakimi pogoji določa pravice in dolžnosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci, kadar se neposredni ukrep že izvaja.

2.   Kjer je primerno, sporazum o dodelitvi sredstev določa, kateri del finančnega prispevka Skupnosti temelji na vračilu upravičenih stroškov in kateri del temelji na pavšalnih zneskih (vključno z obsegom stroškov na enoto) ali povprečninah.

3.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa, zaradi katerih sprememb v sestavi konzorcija se zahteva predhodna objava odprtega razpisa.

4.   Sporazum o dodelitvi sredstev zahteva predložitev rednih poročil o poteku izvajanja zadevnih posrednih ukrepov Komisiji.

5.   Kjer je ustrezno, lahko sporazum o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisija obveščena v naprej o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja in pravic na tretjo stranko.

6.   Če sporazum o dodelitvi sredstev določa, da udeleženci izvedejo dejavnosti, od katerih imajo koristi tretje stranke, morajo to na široko oglašati ter opredeliti, oceniti in izbrati tretje stranke pregledno, pošteno in nepristransko. Če delovni program tako določa, se v sporazumu o dodelitvi sredstev določijo merila za izbiro takih tretjih strank. Komisija si pridržuje pravico, da nasprotuje izbiri tretjih strank.

7.   V sporazumu o dodelitvi sredstev so lahko določeni roki, v okviru katerih lahko udeleženci oddajajo različna obvestila iz te uredbe.

8.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami v skladu s to uredbo sestavi vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev. Če se izkaže, da je potrebna bistvena sprememba vzorca sporazuma o dodelitvi sredstev, ga Komisija ustrezno spremeni in pri tem tesno sodeluje z državami članicami.

9.   Vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev odraža splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Po potrebi obravnava sinergijo z izobraževanjem na vseh stopnjah; pripravljenost in sposobnost za spodbujanje dialoga ter razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s splošno javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost; dejavnosti za povečanje udeležbe in vloge žensk v raziskavah; in dejavnosti, ki obravnavajo družbeno-ekonomske vidike raziskav.

10.   Vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev predvideva kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvajajo Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je ta pooblastila, in Računsko sodišče.

Člen 20

Določbe o pravicah dostopa, uporabi in razširjanju

1.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabe in razširjanja, če teh pravic in obveznosti ne določa že ta uredba.

V ta namen je Komisiji treba predložiti načrt za uporabo in razširjanje novega znanja in pravic.

2.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa pogoje, v skladu s katerimi lahko udeleženci nasprotujejo tehnološki reviziji uporabe in razširjanja novega znanja ter pravic, ki ju opravljajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.

Člen 21

Določbe glede prenehanja sporazuma

Sporazum o dodelitvi sredstev določa razloge za delno ali popolno prenehanje sporazuma, zlasti zaradi neskladnosti s to uredbo, neizpolnjevanja ali kršenja določb sporazuma in tudi zaradi posledic, ki jih ima na udeležence kakršno koli neizpolnjevanje določb ostalih udeležencev.

Člen 22

Posebne določbe

1.   Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v podporo obstoječim raziskovalnim infrastrukturam in, kjer je to primerno, novim raziskovalnim infrastrukturam lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, objavljanju in pravicah dostopa ter obveznostih, ki bi lahko vplivale na uporabnike infrastrukture.

2.   Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, pravicah dostopa in obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki imajo ugodnosti od ukrepa.

3.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko za posredni ukrep v okviru raziskav s področja varnosti predvidi posebne določbe predvsem glede sprememb v sestavi konzorcija, zaupnosti, razvrščanja podatkov in posredovanja informacij državam članicam, razširjanja, pravic dostopa, prenosa lastništva novega znanja ter uporabe le-tega.

4.   Sporazum o dodelitvi sredstev za posredne ukrepe v zvezi z vprašanji varnosti, ki niso zajeta v odstavku 3, lahko, kjer je ustrezno, vključuje take posebne določbe.

5.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko v primeru „pionirskih“ raziskovalnih dejavnosti predvidi posebne določbe v zvezi z razširjanjem.

Člen 23

Podpis in pristop

Sporazum o dodelitvi sredstev začne veljati, ko ga podpišeta koordinator in Komisija.

Uporablja se za vsakega udeleženca, ki je uradno pristopil k sporazumu.

Pododdelek 4

Konzorciji

Člen 24

Konzorcijske pogodbe

1.   Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, morajo vsi udeleženci v posrednem ukrepu skleniti pogodbo (v nadaljnjem besedilu „konzorcijsko pogodbo“), ki med drugim ureja naslednje:

a)

notranjo organizacijo konzorcija;

b)

razdelitev finančnih prispevkov Skupnosti;

c)

pravila, poleg pravil iz poglavja III, o razširjanju, uporabi in pravicah dostopa, kakor tudi pravila iz ustreznih določb v sporazumu o dodelitvi sredstev;

d)

reševanje notranjih sporov, vključno s primeri zlorabe moči;

e)

ureditve glede odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci.

2.   Komisija določi in objavi smernice v zvezi z glavnimi vprašanji, ki bi jih lahko obravnavali udeleženci v okviru svojih konzorcijskih pogodb, vključno z določbami o spodbujanju udeležbe MSP.

Člen 25

Koordinator

1.   Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednih ukrepih, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, Finančno uredbo, Pravili za izvajanje in sporazumom o dodelitvi sredstev:

a)

spremlja spoštovanje obveznosti udeležencev v posrednem ukrepu;

b)

preverja, ali pravni subjekti iz sporazuma o dodelitvi sredstev zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu, kot predvidevajo določbe iz sporazuma o dodelitvi sredstev;

c)

prejme finančni prispevek Skupnosti in ga razdeli v skladu s konzorcijsko pogodbo in sporazumom o dodelitvi sredstev;

d)

vodi evidenco in hrani finančna poročila, pomembna za finančni prispevek Skupnosti, ter obvešča Komisijo o njegovi razdelitvi v skladu s členoma 24(1)(b) in 36;

e)

deluje kot posrednik za učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci ter redno poroča udeležencem in Komisiji o napredovanju projekta.

2.   Koordinator je opredeljen v sporazumu o dodelitvi sredstev.

3.   Za imenovanje novega koordinatorja je potrebna pisna privolitev Komisije.

Člen 26

Spremembe v konzorciju

1.   Udeleženci v posrednem ukrepu se lahko dogovorijo o pristopu novega udeleženca ali odstopu obstoječega udeleženca v skladu z ustreznimi določbami v konzorcijski pogodbi.

2.   Vsak pravni subjekt, ki se pridruži ukrepu, ki se že izvaja, mora pristopiti k sporazumu o dodelitvi sredstev.

3.   V posebnih primerih, če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, konzorcij objavi odprt razpis in ga objavi širši javnosti s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur ter nacionalnih točk za stike, ki jih za razširjanje informacij in podporo ustanovijo države članice in pridružene države.

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala izbiro prvotnega ukrepa, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval v skladu z načeli iz členov 15 in 17.

4.   Konzorcij o vsaki predlagani spremembi v svoji sestavi obvesti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.

Spremembe v sestavi konzorcija, ki so povezane s predlogi za druge spremembe v zvezi s sporazumom o dodelitvi sredstev in niso neposredno povezane s spremembo v sestavi, mora pisno odobriti Komisija.

Pododdelek 5

Spremljanje in ocenjevanje programov in posrednih ukrepov ter sporočanje informacij

Člen 27

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 19(4).

Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja, ki ga je treba predložiti v skladu z drugim pododstavkom člena 20(1).

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 17.

2.   Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem za učinkovito in usklajeno spremljanje celotnega Sedmega okvirnega programa.

V skladu s členom 3 Komisija objavi informacije o financiranih projektih preko ustreznih medijev.

3.   Spremljanje in ocenjevanje iz člena 7 Sklepa št. .../.../ES vključuje vidike, povezane z izvajanjem te uredbe, in še zlasti vidike, pomembne za MSP, in obravnava vpliv sprememb v ureditvi izračuna stroškov na proračun v primerjavi s Šestim okvirnim programom ter posledice tega za upravno obremenitev udeležencev.

4.   Komisija v skladu s členom 17 imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri zahtevanem ocenjevanju v okviru Sedmega okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter po potrebi za ocenjevanje prejšnjih okvirnih programov.

5.   Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 17 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanje glede oblikovanja in izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.

Člen 28

Informacije, ki jih je treba dati na razpolago

1.   Komisija da na zahtevo in ob upoštevanju člena 3 državi članici ali pridruženi državi na razpolago vse uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja in so pridobljene v okviru dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

te informacije so pomembne za javno politiko;

b)

udeleženci niso zagotovili upravičenih in zadostnih razlogov za pridržanje zadevnih informacij.

2.   Pod nobenimi pogoji pa zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni, da se na prejemnika prenesejo kakršne koli pravice ali obveznosti Komisije ali udeležencev.

Toda prejemnik ravna s takimi informacijami zaupno, razen če se objavijo ali jih objavijo udeleženci ali če so bile sporočene Komisiji brez omejitev glede njihove zaupnosti.

ODDELEK 3

Finančni prispevek skupnosti

Pododdelek 1

Upravičenost do financiranja in oblike dodeljenih sredstev

Člen 29

Upravičenost do financiranja

1.   Finančni prispevek Skupnosti lahko prejmejo naslednji pravni subjekti, ki sodelujejo v posrednem ukrepu:

a)

vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi ali ki je bil ustanovljen v skladu s pravom Skupnosti,

b)

vsaka mednarodna evropska interesna organizacija,

c)

vsak pravni subjekt s sedežem v državi partnerici za mednarodno sodelovanje.

2.   Finančni prispevek Skupnosti se lahko odobri za sodelujoče mednarodne organizacije, razen mednarodne evropske interesne organizacije, ali za pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država ali država partnerica za mednarodno sodelovanje, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

a)

če je tako predvideno v posebnem programu ali ustreznem delovnem programu;

b)

prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa;

c)

tako financiranje je predvideno v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

Člen 30

Oblike nepovratnih sredstev

1.   Finančni prispevek Skupnosti za nepovratna sredstva iz dela (a) Priloge III k Sklepu št. .../.../ES temelji na celotnem ali delnem povračilu upravičenih stroškov.

Finančni prispevek Skupnosti pa lahko zavzame obliko pavšalnega financiranja, vključno z obsegom stroškov na enoto, ali povprečnin ali lahko kombinira povračilo upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski in povprečninami. Finančni prispevek skupnosti je prav tako lahko v obliki štipendij ali nagrad.

2.   V delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov je treba določiti oblike dodeljevanja sredstev v zadevnih ukrepih.

3.   Udeleženci iz držav partneric za mednarodno sodelovanje se lahko odločijo za finančni prispevek Skupnosti v obliki povprečnin. Komisija določi veljavne povprečnine v skladu s Finančno uredbo.

Člen 31

Povračilo upravičenih stroškov

1.   Posredne ukrepe, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, sofinancirajo udeleženci.

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.

2.   Za plačilo nepovratnih sredstev se po koncu izvajanja ukrepa upoštevajo prejemki.

3.   Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

a)

morajo biti dejanski;

b)

nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen finančnih poročil, če je tako določeno s sporazumom o dodelitvi sredstev;

c)

morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli ter praksami posameznega udeleženca in uporabljeni z edinim namenom doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov, na način, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

d)

zabeleženi morajo biti v računovodski evidenci udeleženca in plačani ter v primeru prispevkov s strani tretjih strank zabeleženi v računovodski evidenci navedenih tretjih strank;

e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z DDV, dajatve, dolgovane obresti, izločitve za primer možnih izgub ali dajatev, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, napovedane ali nastale stroške ali povrnjene za drugi projekt Skupnosti, dolgove in stroške dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

Za namene iz točke (a) se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljalnimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

4.   Medtem ko se pri izračunu finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo stroški celotnega posrednega ukrepa, vračilo temelji na stroških, ki jih prijavi sleherni udeleženec.

Člen 32

Neposredni in posredni upravičeni stroški

1.   Upravičeni stroški so sestavljeni iz stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati ukrepu (v nadaljnjem besedilu „posredni upravičeni stroški“) in, kjer je ustrezno, stroškov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati ukrepu, toda se lahko pripišejo kot nastali v neposredni povezavi z neposrednimi upravičenimi stroški, pripisanimi ukrepu (v nadaljnjem besedilu „neposredni upravičeni stroški“).

2.   Povračilo stroškov udeležencem temelji na njihovih upravičenih neposrednih in posrednih stroških.

V skladu s členom 31(3)(c) lahko udeleženec uporabi poenostavljeno metodo izračuna svojih posrednih upravičenih stroškov na ravni pravne osebe, če je to v skladu z njegovimi običajnimi načeli in prakso računovodstva ter upravljanja. Načela, ki jih je v tej zvezi treba upoštevati, se določijo v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

3.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti za usklajevalne in podporne ukrepe in, kjer je ustrezno, ukrepe za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko za kritje posrednih upravičenih stroškov vsak udeleženec izbere pavšalni znesek svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen svojih neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci ali za povračila stroškov tretjim strankam.

Komisija določi ustrezne pavšalne zneske na podlagi čim bolj točnega približka zadevnih dejanskih posrednih stroškov v skladu s Finančno uredbo in Pravili za izvajanje.

5.   Neprofitne javne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter MSP, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep, lahko pri udeležbi v shemah financiranja, ki vključujejo raziskave in tehnološki razvoj ter predstavitvene dejavnosti iz člena 33, izberejo pavšalni znesek, enak 60 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov za nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so se končali pred 1. januarjem 2010.

Da bi olajšali prehod na polno uporabo splošnega načela iz odstavka 2, Komisija določi ustrezen pavšalni znesek za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru razpisov, ki so se končali po 31. decembru 2009; ta pavšalni znesek mora biti približek zadevnim dejanskim posrednim stroškom, vendar ne sme biti nižji od 40 %. To bo temeljilo na oceni udeležbe neprofitnih javnih organizacij, srednješolskih in visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij ter MSP, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep.

6.   Vsi pavšalni zneski se določijo v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

Člen 33

Zgornje finančne omejitve

1.   Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološke razvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Za javne neprofitne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije in MSP pa lahko krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.

Pri raziskavah na področju varnosti in tehnološke razvojne dejavnosti lahko krije največ 75 % v primeru razvoja zmogljivosti na področjih z zelo omejenim trgom ter področjih, kjer obstaja tveganje za ’tržni neuspeh’ in pospešen razvoj opreme kot odziv na nove grožnje.

2.   Finančni prispevek Skupnosti lahko za predstavitvene dejavnosti krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

3.   Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti, ki jih podpirajo „pionirske“ raziskovalne dejavnosti, usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

4.   Za dejavnosti upravljanja, vključno s potrdilom o računovodskih izkazih, in druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti znaša največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje v ukrepih, ki ne spadajo pod shemo financiranja za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev, usklajevanje, razvijanje omrežij in razširjanje.

5.   Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški in prejemki.

6.   Odstavki od 1 do 5 se uporabljajo, če je primerno, za posredne ukrepe, kjer se pavšalno financiranje in povprečnine uporabljajo za celoten posredni ukrep.

Člen 34

Poročanje in revizija upravičenih stroškov

1.   Komisiji se predložijo redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi z zadevnim posrednim ukrepom in, če je to ustrezno, potrdilo o računovodskih izkazih v skladu s Finančno uredbo in Pravili za izvajanje.

Če obstaja sofinanciranje v zvezi z zadevnimi ukrepi, je treba o njem poročati in ga, kjer je primerno, potrditi ob zaključku ukrepa.

2.   Ne glede na Finančno uredbo in Pravila za izvajanje je potrdilo o računovodskih izkazih za posredni ukrep obvezno samo, če je skupni znesek vmesnih plačil in plačilo preostanka udeležencu enak ali presega 375 000 EUR.

Vendar se za posredne ukrepe, ki trajajo dve leti ali manj, od udeleženca zahteva ne več kot eno potrdilo o računovodskih izkazih, in sicer ob koncu projekta.

Pri posrednih ukrepih, ki se v celoti vrnejo s povprečninami ali pavšalnim financiranjem, niso potrebna potrdila o računovodskih izkazih.

3.   Za javne organizacije, raziskovalne organizacije in srednješolske ter visokošolske ustanove lahko potrdilo o računovodskih izkazih iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.

Člen 35

Mreže odličnosti

1.   V delovnem programu se določijo oblike dodeljevanja sredstev za mreže odličnosti.

2.   Če se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki povprečnin, se izračuna glede na število raziskovalcev, ki bodo vključeni v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa. Vrednost enote za povprečnine je 23 500 EUR na raziskovalca in na leto.

Komisija prilagodi znesek v skladu s Finančno uredbo in Pravili za izvajanje.

3.   Z delovnim programom se določi maksimalno število udeležencev in, kjer je ustrezno, maksimalno število raziskovalcev, ki jih je mogoče vzeti za osnovo izračuna maksimalne povprečnine. Udeleženci, ki so pod ali nad najvišjimi vrednostmi za določitev finančnega prispevka, lahko sodelujejo, kot je ustrezno.

4.   Izplačilo povprečnin se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na kazalnikih učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Pododdelek 2

Plačilo, razdelitev in izterjava sredstev ter zavarovanje

Člen 36

Plačilo in razdelitev sredstev

1.   Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača preko koordinatorja brez nepotrebnega odlašanja.

2.   Koordinator vodi evidenco, tako da je vedno mogoče določiti, kolikšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen kateremu udeležencu.

Koordinator sporoči Komisiji na njeno zahtevo zadevno informacijo.

Člen 37

Izterjava

Komisija lahko v skladu s Finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi.

Člen 38

Mehanizem za preprečevanje tveganja

1.   Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegove dolgove v skladu z odstavki 2 do 5.

2.   Da bi obvladovali tveganje, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, Komisija vzpostavi in upravlja jamstveni sklad za udeležence (v nadaljnjem besedilu „sklad“) v skladu s Prilogo.

Finančne obresti, ki se naberejo v skladu, se dodajo skladu in služijo izključno za namene, določene v točki 3 Priloge brez poseganja v točko 4 Priloge.

3.   Udeleženec v posrednem ukrepu, ki poteka v obliki nepovratnih sredstev, prispeva v sklad največ 5% finančnega prispevka Skupnosti, ki je dolgovan udeležencu. Ob koncu ukrepa se znesek, ki se ga je prispevalo v sklad, vrne udeležencu preko koordinatorja in v skladu z odstavkom 4.

4.   Če obresti, ki se naberejo v skladu, ne zadostujejo za kritje zneskov, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija od zneska, ki se vrne udeležencu, odšteje največ 1 % finančnega prispevka, ki mu ga je izplačala Skupnosti.

5.   Odtegljaj iz odstavka 4 se ne uporablja za javne organizacije in pravne subjekte, za katere udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove.

6.   Komisija naknadno preveri le finančno sposobnost koordinatorjev in tistih udeležencev, ki niso našteti v odstavku 5 in prosijo za finančni prispevek Skupnosti v obliki posebnega ukrepa, ki presega 500 000 EUR; to ne velja v izrednih razmerah, kjer na podlagi razpoložljivih informacij obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v finančno sposobnost teh udeležencev.

7.   V okviru Finančne uredbe se smatra, da sklad predstavlja zadostno jamstvo. Od udeležencev se ne sme zahtevati ali jim naložiti dodatnih jamstev ali poroštev.

Poglavje III

Razširjanje in uporaba ter pravice dostopa

ODDELEK 1

Novo znanje in pravice

Pododdelek 1

Lastništvo

Člen 39

Lastništvo novega znanja

1.   Novo znanje, ki izhaja iz dela, izvedenega v okviru drugih posrednih ukrepov, ki niso zajeti v odstavku 3, je last udeleženca, ki izvaja delo, ki vodi do navedenega novega znanja.

2.   Če so zaposleni ali drugo osebje, ki dela za udeleženca, upravičeni, da zahtevajo pravice do novega znanja, udeleženec zagotovi, da se te pravice lahko uresničujejo na način, ki je skladen z njegovimi obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi sredstev.

3.   Novo znanje je last Skupnosti v naslednjih primerih:

a)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali opravljanje storitev, ki spoštujejo pravila za postopke javnih naročil, določene v Finančni uredbi;

b)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z neodvisnimi strokovnjaki.

Člen 40

Skupna last novega znanja in pravic

1.   Kadar je več udeležencev skupaj izvajalo delo, iz katerega izhajajo novo znanje, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, je takšno novo znanje skupna last.

Udeleženci sklenejo sporazum o dodelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu s pogoji sporazuma o dodelitvi sredstev.

2.   Če sporazum o skupnem lastništvu še ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:

a)

ostale skupne lastnike je treba o tem predhodno obvestiti;

b)

ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

3.   Komisija na zahtevo poda smernice o možnih vidikih, ki se jih vključi v sporazum o skupnem lastništvu.

Člen 41

Lastništvo določenih skupin nad novim znanjem in pravicami

Za ukrepe v korist določenih skupin se člen 39(1) in člen 40(1) ne uporabljata. V teh primerih si novo znanje in pravice skupaj lastijo udeleženci, ki so člani določenih skupin, ki imajo ugodnosti od ukrepa, razen če se ti udeleženci ne sporazumejo drugače.

Če lastniki novega znanja niso člani zadevne skupine, zagotovijo, da ima skupina zagotovljene vse pravice do tega novega znanja, ki so potrebne za uporabo in razširjanje tega znanja v skladu s tehnično prilogo k sporazumu o dodelitvi sredstev.

Člen 42

Prenos novega znanja in pravic

1.   Lastnik lahko novo znanje prenese na kateri koli pravni subjekt ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 in člena 43.

2.   Kadar udeleženec prenese na prejemnika lastništvo novega znanja, prenese s tem tudi svoje obveznosti glede tega novega znanja, vključno z obveznostjo prenosa na vse nadaljnje prejemnike, ob upoštevanju sporazuma o dodelitvi sredstev.

3.   Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem v skladu z dolžnostjo zaupnosti obvesti druge udeležence, ki so v istem ukrepu, in jih hkrati oskrbi z zadostnimi informacijami o novem lastniku novega znanja ter jim tako omogoči, da izvršujejo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Ostali udeleženci pa se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do individualnega predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na posebej določeno tretjo stranko.

4.   Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 3 lahko kateri koli izmed ostalih udeležencev nasprotuje kakršnemu koli prenosu lastništva z razlogom, da bi tak prenos negativno vplival na njegove pravice dostopa.

Če kdor koli izmed ostalih udeležencev dokaže, da bi to negativno vplivalo na njegove pravice, se nameravan prenos ne more izvršiti, dokler ni dosežen sporazum med zadevnimi udeleženci.

5.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko po potrebi določa, da mora biti Komisija v naprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva ali nameravani podelitvi izključne licence tretji stranki s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena k Sedmemu okvirnemu programu.

Člen 43

Ohranitev evropske konkurenčnosti in etičnih načel

Komisija lahko nasprotuje prenosu lastništva novega znanja ali podelitvi izključne licence glede tega znanja tretjim strankam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružen k Sedmemu okvirnemu programu, če meni, da to ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva ali je v neskladju z etičnimi načeli ali varnostnimi zahtevami.

V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev izključne licence ne moreta izvršiti, razen če se Komisija zadovolji s tem, da se uvedejo ustrezne zaščitne klavzule.

Pododdelek 2

Zaščita, objava, razširjanje in uporaba

Člen 44

Zaščita novega znanja in pravic

1.   Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene, njegov lastnik poskrbi za njegovo primerno in učinkovito zaščito, pri čemer upošteva svoje legitimne interese in legitimne interese, zlasti komercialne, ostalih udeležencev v zadevnem posrednem ukrepu.

Če se udeleženec, ki ni lastnik novega znanja, sklicuje na svoj legitimni interes, mora kadar koli dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

2.   Če se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene in ga njegov lastnik ne zaščiti in ga ne prenese, skupaj s pripadajočimi obveznostmi, na drugega udeleženca, na pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali na katero koli tretjo stranko s sedežem v državi članici ali pridruženi državi v skladu s členom 42, se ne smejo odvijati nikakršne dejavnosti razširjanja znanja, preden se o tem obvesti Komisija.

V takšnih primerih lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca prevzame lastništvo nad tem novim znanjem in pravicami ter sprejme ukrepe za njihovo ustrezno in učinkovito zaščito. Zadevni udeleženec lahko nasprotuje privolitvi, če dokaže, da bi njegovi legitimni interesi utrpeli nesorazmerno veliko škodo.

Člen 45

Izjave glede finančnega prispevka Skupnosti

Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži kateri koli udeleženec ali so vložene v njegovem imenu, ali katero koli drugo razširjanje informacij, povezanih z novim znanjem, vključujejo izjavo, ki lahko vključuje vizualna sredstva, da je bilo novo znanje pridobljeno s pomočjo finančne podpore Skupnosti.

Besedilo take izjave se določi v sporazumu o dodelitvi sredstev.

Člen 46

Uporaba in razširjenje

1.   Udeleženci uporabljajo novo znanje, ki ga imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se to uporablja.

2.   Vsak udeleženec zagotovi, da se znanje, ki ga ima v lasti, razširja kolikor je mogoče hitro. Če tega ne zagotovi, lahko to znanje razširja Komisija. V sporazumu o dodelitvi sredstev so glede tega lahko določene časovne omejitve.

3.   Dejavnosti razširjanja so v skladu z varstvom pravic intelektualne lastnine, obveznostmi glede zaupnosti in legitimnimi interesi lastnika novega znanja.

4.   Ostalim zadevnim udeležencem je treba pred dejavnostjo razširjanja informacij predložiti predhodno obvestilo.

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev ugovarja, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v povezavi z znanjem ali že obstoječim znanjem utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih se dejavnost razširjanja informacij ne sme izvršiti, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje teh legitimnih interesov.

ODDELEK 2

Pravice dostopa do obstoječega znanja in pravic ter novega znanja in pravic

Člen 47

Upoštevano obstoječe znanje in pravice

Udeleženci lahko za namene posrednega ukrepa opredelijo že obstoječe znanje in pravice v pisnem sporazumu in po potrebi izločijo določeno obstoječe znanje in pravice.

Člen 48

Načela

1.   Vsi zahtevki za pravice dostopa se predložijo v pisni obliki.

2.   Pravice dostopa ne podeljujejo pravice do podeljevanja podlicenc, razen če z lastnikom novega znanja in pravic ni drugače dogovorjeno.

3.   Podeljevanje izključnih licenc za novo ali že obstoječe znanje je možno s pisno privolitvijo vseh ostalih udeležencev, da se odpovedujejo svojim pravicam dostopa do tega znanja.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 mora vsak sporazum, ki udeležencem ali tretjim strankam zagotavlja pravice dostopa do novega ali do že obstoječega znanja, zagotoviti ohranitev morebitnih pravic dostopa za druge udeležence.

5.   Brez poseganja v člena 49 in 50 ter v sporazum o dodelitvi sredstev se udeleženci istega ukrepa takoj, ko je to mogoče, obvestijo o kakršnih koli omejitvah za podelitev pravic dostopa do že obstoječega znanja ali o kakršnih koli omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.

6.   Prekinitev sodelovanja udeleženca v posrednem ukrepu v nobenem primeru ne vpliva na njegove dolžnosti do podelitve pravic dostopa ostalim udeležencem istega ukrepa po določbah in pogojih, določenih v sporazumu o dodelitvi sredstev.

Člen 49

Pravice dostopa za izvedbo posrednih ukrepov

1.   Pravice dostopa do novega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa.

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno.

2.   Pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve omenjenih pravic.

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, razen če se vsi udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev ne dogovorijo drugače.

Toda izvajalci RTR brezplačno podelijo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic.

Člen 50

Pravice dostopa za uporabo

1.   Udeleženci v istem posrednem ukrepu uživajo pravice dostopa do novega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja.

Ob upoštevanju sporazuma se take pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

2.   Udeleženci istega posrednega ukrepa uživajo pravice dostopa do že obstoječega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve takih pravic.

Ob upoštevanju sporazuma se take pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

3.   Tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ima pravice dostopa do novega ali že obstoječega znanja iz odstavkov 1 in 2 pod enakimi pogoji kot udeleženec, h kateremu je pridružen, razen če je v sporazumu o dodelitvi sredstev ali konzorcijski pogodbi določeno drugače.

4.   Zahtevek za pravice dostopa iz odstavkov 1, 2 in 3 je mogoče predložiti v roku enega leta po katerem koli izmed naslednjih dogodkov:

a)

zaključku neposrednega ukrepa;

b)

končani udeležbi lastnika zadevnega že obstoječega znanja ali novega znanja.

Zadevni udeleženci pa se lahko sporazumejo o drugačnem roku.

5.   V skladu s sporazumom vseh zadevnih lastnikov se za namene izvajanja nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti podelijo pravice dostopa do novega znanja izvajalcu RTR pod dogovorjenimi poštenimi in razumnimi pogoji.

6.   Izvajalci RTR brezplačno ali pod pravičnimi in razumnimi pogoji, o katerih je bilo doseženo soglasje pred podpisom sporazuma o dodelitvi sredstev, podelijo pravice dostopa do že obstoječega znanja, ki je potrebno za uporabo novega znanja, pridobljenega v okviru posrednega ukrepa.

Člen 51

Dodatne določbe glede pravic dostopa za uporabo za pionirske raziskovalne dejavnosti in za ukrepe v korist določenih skupin

1.   Udeleženci iste „pionirske“ raziskovalne dejavnosti uživajo brezplačne pravice dostopa do novega in že obstoječega znanja za izvajanje ali uporabo za namene izvajanja nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti.

Pravice dostopa, za uporabo za namene, ki niso nadaljnje raziskovalne dejavnosti, so brezplačne, razen v kolikor ni v sporazumu o dodelitvi sredstev drugačnih določb.

2.   Če določeno skupino, ki ima koristi od ukrepa, zastopa pravni subjekt, ki sodeluje v posrednem ukrepu v njihovem imenu, je omenjen pravni subjekt upravičen do podlicenciranja vsake pravice dostopa, ki mu je bila podeljena, tistim svojim članom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

Poglavje IV

Evropska investicijska banka

Člen 52

1.   Skupnost lahko dodeli prispevek Evropski investicijski banki (EIB), da krije tveganje za posojila ali jamstva, ki jih EIB nameni v podporo raziskovalnim dejavnostim v okviru Sedmega okvirnega programa (Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja).

2.   EIB zagotovi ta posojila ali jamstva v skladu z načeli pravičnosti, preglednosti, nepristranskosti in enake obravnave.

3.   Komisija ima pravico do nasprotovanja uporabi Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za določena posojila ali jamstva na podlagi pogojev, ki se določijo v sporazumu o dodelitvi sredstev v skladu z delovnimi programi.

Poglavje V

Začetek veljavnosti

Člen 53

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Mnenje z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 203, 25.8.2006, str. 1.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006.

(4)  UL L ....

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1248/2006 (UL L 227, 19.8.2006, str. 3).

(7)  UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

(8)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/548/ES, Euratom (UL L 215, 5.8.2006, str. 38).

(9)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(10)  UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

(11)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(12)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(13)  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.

PRILOGA

JAMSTVENI SKLAD ZA UDELEŽENCE

1. Sklad upravlja Skupnost, zastopa pa jo Komisija, ki v imenu udeležencev deluje kot pooblaščenec pod pogoji, določenimi v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

Komisija bo finančno upravljanje sklada zaupala Evropski investicijski banki ali v skladu s členom 14, točka (b), ustrezni finančni ustanovi (v nadaljnjem besedilu „depotna banka“). Depotna banka upravlja sklad v skladu z navodili Komisije.

2. Komisija lahko pri prvem predhodnem financiranju, ko sredstva nakaže konzorciju, poravna prispevek udeležencev ter ga v njihovem imenu vplača v sklad.

3. Če udeleženec dolguje znesek Skupnosti, lahko Komisija ukrepa, kar pa ne vpliva na kazni, ki se lahko naložijo udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, v skladu s Finančno uredbo; Komisija lahko stori naslednje:

a)

odredi depotni banki, naj dolgovani znesek prenese neposredno iz sklada koordinatorju posrednega ukrepa, če ta še poteka in če se ostali udeleženci strinjajo, da ga bodo izvedli v enaki meri glede na njegove cilje v skladu s členom 18(4). Zneski, preneseni iz sklada, se štejejo kot finančni prispevek Skupnosti; ali

b)

navedeni znesek izterja od sklada, če se je posredni ukrep prekinil ali že zaključil.

Komisija bo v korist sklada izdala nalog za izterjavo tega zneska od udeleženca. Komisija lahko v ta namen v skladu s Finančno uredbo sprejme odločitev o izterjavi.

4. Zneski, izterjani iz sklada v času Sedmega okvirnega programa, bodo predstavljali prihodek programa v smislu člena 18(2) Finančne uredbe.

Ko se izvajanje vseh sredstev v okviru Sedmega okvirnega programa zaključi, bo Komisija izterjala vse neporavnane vsote sklada in jih vključila v proračun Skupnosti v skladu z odločitvijo o Osmem okvirnem programu.

P6_TA(2006)0515

Dajanje pirotehničnih izdelkov v promet ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (KOM(2005)0457 — C6-0312/2005 — 2005/0194(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0457) (1),

ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0312/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0289/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0194

STALIŠČE EVROPSKEGA PARLAMENTA sprejeto na prvi obravnavi dne 30. novembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1) ,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v državah članicah za dajanje pirotehničnih izdelkov v promet , so različni, zlasti glede vidikov, kot sta varnost in učinkovitost.

(2)

Te določbe, ki lahko povzročijo trgovinske ovire v Skupnosti, je treba uskladiti, da se zagotovi prosti pretok pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, pri čemer se zagotavlja visoka raven zaščite zdravja in varstva ter zaščite potrošnikov in poklicnih končnih uporabnikov .

(3)

Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (3) pirotehnične izdelke izključuje iz področja uporabe in navaja, da pirotehnični izdelki zahtevajo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite potrošnikov in javne varnosti ter da se načrtujejo dodatni pravni akti na tem področju.

(4)

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (4) (t.i.„Direktiva Seveso II“), uvaja varnostne zahteve za organizacije, v katerih so med drugimi nevarnimi snovmi prisotni eksplozivi, vključno s pirotehničnimi snovmi.

(5)

Pirotehnični izdelki med drugim vključujejo izdelke za ognjemete, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in pirotehnične izdelke za tehnične namene, na primer plinske generatorje, ki se uporabljajo v zračnih blazinah ali zategovalnikih varnostnih pasov.

(6)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za pirotehnične izdelke, za katere se uporabljajo Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (5) in zadevne mednarodne konvencije, v skladu s členoma 1 in 3(3) navedene direktive.

(7)

Da se zagotovi ustrezno visoka raven zaščite, je treba pirotehnične izdelke razvrstiti zlasti glede na raven nevarnosti glede na vrsto uporabe , namen ali raven hrupa .

(8)

Fizična ali pravna oseba, ki uvaža pirotehnični izdelek v Skupnost, bi morala zagotoviti, da proizvajalec izpolni vse obveznosti, ki mu jih nalaga obstoječa direktiva, ali prevzeti vse obveznosti proizvajalca.

(9)

V skladu z načeli Resolucije Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu do tehničnega usklajevanja in standardov (6) bi moral pirotehnični izdelek izpolnjevati zahteve iz te direktive, ko se prvič daje v promet na trgu Skupnosti. Ob upoštevanju verskih, kulturnih in tradicionalnih praznikov v državah članicah se ognjemeti, ki jih proizvajalec izdela za lastno uporabo, ne obravnavajo, kot da so bili dani v promet, če države članice dovolijo njihovo uporabo na svojem ozemlju, zato ni potrebno, da so skladni s to direktivo.

(10)

Glede na nevarnosti, ki so sestavni del uporabe pirotehničnih izdelkov, je primerno določiti najnižje dovoljene starosti za njihovo prodajo potrošnikom in njihovo uporabo ter zagotoviti, da njihove oznake navajajo zadostne in ustrezne podatke o varni uporabi, da se zaščitijo zdravje in varnost ljudi ter okolje. Treba je oblikovati določbe za nekatere pirotehnične izdelke, ki bodo na voljo le pooblaščenim strokovnjakom s potrebnim znanjem, spretnostmi in izkušnjami. V zvezi s pirotehničnimi izdelki za vozila bi morale zahteve za označevanje upoštevati trenutno prakso in dejstvo, da se ti izdelki dobavljajo izključno gospodarskim uporabnikom.

(11)

Uporaba pirotehničnih izdelkov in zlasti uporaba izdelkov za ognjemete je predmet izrazito različnih kulturnih običajev in navad v različnih državah članicah. Zato je nujno omogočiti državam članicam, da sprejmejo nacionalne ukrepe za omejevanje uporabe ali prodaje nekaterih kategorij izdelkov za ognjemete širši javnosti zaradi javne varnosti ali varnostnih razlogov.

(12)

Ustrezno je uvesti bistvene varnostne zahteve za pirotehnične izdelke , da se zaščiti potrošnike in prepreči nesreče .

(13)

Odgovornost za zagotavljanje usklajenosti pirotehničnih izdelkov s to direktivo in zlasti z bistvenimi varnostnimi zahtevami bi moral imeti proizvajalec . Če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti, bi moral uvoznik zagotoviti, da proizvajalec izpolni vse obveznosti, ki mu jih nalaga obstoječa direktiva, ali prevzeti vse obveznosti proizvajalca .

(14)

Če so bistvene varnostne zahteve izpolnjene, države članice ne bi smele prepovedati, omejiti ali ovirati prostega pretoka pirotehničnih izdelkov. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalno zakonodajo o izdajanju dovoljenj proizvajalcem, distributerjem in uvoznikom v državah članicah.

(15)

Da se olajša proces skladnosti z bistvenimi varnostnimi zahtevami, se razvijajo usklajeni standardi v zvezi z načrtovanjem, proizvodnjo in preskušanjem pirotehničnih izdelkov.

(16)

Evropske usklajene standarde pripravljajo, sprejemajo in spreminjajo Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI). Te organizacije imajo pristojnosti za sprejemanje usklajenih standardov, ki jih pripravljajo v skladu s splošnimi smernicami za sodelovanje med seboj in Komisijo (7) ter postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (8). V zvezi s pirotehničnimi izdelki za vozila je treba upoštevati mednarodno usmeritev evropskih proizvajalcev avtomobilske opreme in spoštovati ustrezne mednarodne standarde ISO.

(17)

V skladu z novim pristopom do tehničnega usklajevanja in standardizacije se za pirotehnične izdelke, izdelane ob upoštevanju usklajenih standardov, domneva, da izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve, opredeljene v tej direktivi.

(18)

Svet je v Sklepu 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi (9), uvedel usklajene načine uporabe postopkov za ugotavljanje skladnosti. Uporaba teh modulov pri pirotehničnih izdelkih bo omogočila določitev odgovornosti proizvajalcev in organov, vključenih v postopek ugotavljanja skladnosti, ob upoštevanju narave zadevnih pirotehničnih izdelkov.

(19)

Skupine pirotehničnih izdelkov, ki so si podobni po zgradbi, namenu in delovanju, morajo priglašeni organi oceniti kot družine izdelkov.

(20)

Da se pirotehnični izdelki lahko dajo v promet, morajo imeti oznako CE, ki označuje skladnost z določbami te direktive, da lahko prosto krožijo v Skupnosti.

(21)

V skladu z novim pristopom k tehničnemu usklajevanju in standardizaciji je potreben postopek z zaščitno klavzulo, ki bo omogočil spodbijanje ustreznosti pirotehničnih izdelkov ali napak. Zato so države članice obvezane sprejeti vse ustrezne ukrepe za prepoved ali omejitev dajanja v promet izdelkov, ki nosijo oznako CE, ali za umik takšnih izdelkov iz prometa, če ogrožajo zdravje in varnost potrošnikov pri uporabi v predvidene namene.

(22)

V zvezi z varnostjo pri prevozu so predpisi glede prevoza pirotehničnih izdelkov vključeni v mednarodne konvencije in sporazume, vključno s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnih snovi.

(23)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s to direktivo, in zagotoviti, da se izvajajo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)

Dobava varnih izdelkov je v interesu proizvajalcev in uvoznikov, saj se ti tako izognejo plačilu stroškov odgovornosti za izdelke z napako, ki so poškodovali posameznike in zasebno lastnino. Ob upoštevanju slednjega Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (10) dopolnjuje to direktivo, saj ta direktiva uvaja strogo ureditev obveznosti za proizvajalce in uvoznike ter zagotavlja ustrezno raven varstva potrošnikov. Nadalje ta direktiva predvideva, da so priglašeni organi ustrezno zavarovani glede svojih strokovnih dejavnosti, razen če njihove odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo ali je za preskuse neposredno odgovorna sama država članica.

(25)

Bistveno je določiti prehodno obdobje, da se omogoči postopno sprejetje nacionalne zakonodaje na posebnih področjih. Proizvajalcem in uvoznikom je treba dati čas za uveljavljanje pravic iz nacionalnih predpisov, ki so veljali pred začetkom veljavnosti te direktive, da bodo na primer lahko prodali zaloge narejenih izdelkov. Poleg tega bi posebno prehodno obdobje za uporabo te direktive omogočilo dodaten čas za sprejetje usklajenih standardov in zagotovilo pospešeno izvajanje te direktive, s čimer bi povečali varstvo potrošnikov.

(26)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo doseči v zadostni meri in se lahko zato bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben, da se dosežejo ti cilji.

(27)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te direktive, se sprejmejo v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil  (11).

(28)

Komisiji bi bilo treba podeliti zlasti pooblastila za sprejemanje ukrepov Skupnosti v zvezi s priporočili Združenih narodov, zahtevami za označevanje pirotehničnih izdelkov ter prilagajanjem prilog II in III tehničnemu napredku, kar zadeva varnostne zahteve in postopke ugotavljanja skladnosti. Ker so ti ukrepi splošne narave in spreminjajo nebistvene elemente te direktive in/ali dopolnjujejo to direktivo z novimi nebistvenimi elementi, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (12) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1.   Ta direktiva uvaja predpise, oblikovane za doseganje prostega pretoka pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, hkrati pa zagotavlja visoko raven zaščite zdravja ljudi , javne varnosti ter zaščite in varstva potrošnikov ter upošteva pomembne vidike varstva okolja .

2.   Ta direktiva uvaja bistvene varnostne zahteve, ki jih morajo za dajanje v promet izpolnjevati pirotehnični izdelki.

3.   Ta direktiva se uporablja za pirotehnične izdelke, kakor so opredeljeni v členu 2(1) do (5) .

4.   Ta direktiva se ne uporablja za:

pirotehnične izdelke za nekomercialno uporabo , ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo uporabljajo oborožene sile , policija ali gasilske enote ;

izdelke, ki spadajo na področje uporabe Direktive 96/98/ES;

pirotehnične izdelke, ki so namenjeni za uporabo v letalski in vesoljski industriji ;

udarne kapice, namenjene posebej za igrače, in druge izdelke, ki spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 88/378/EGS z dne 3. maja 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z varnostjo igrač (13);

eksplozive, ki spadajo na področje uporabe Direktive 93/15/EGS;

streliva, v smislu projektilov , pogonskih nabojev in vadbenega streliva , ki se uporabljajo v ročnem strelnem , artilerijskem orožju in drugem strelnem orožju.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi:

1.

pirotehnični izdelek“pomeni vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim ali kombinacijo takšnih učinkov s samostojnimi eksotermnimi kemičnimi reakcijami;

2.

„dajanje v promet“pomeni prvo ponujanje posameznega izdelka na trgu Skupnosti, za namene distribucije in/ali uporabe, za plačilo ali brezplačno. Ognjemeti, ki jih proizvajalec izdela za lastno uporabo, se ne obravnavajo, kot da so bili dani v promet, če država članica dovoli njihovo uporabo na svojem ozemlju ;

3.

„izdelek za ognjemet“pomeni pirotehnični izdelek za zabavo;

4.

„pirotehnični izdelki za odrska prizorišča“ pomenijo pirotehnične izdelke, namenjene za uporabo na odrih v zaprtih prostorih in na prostem, vključno s filmsko in televizijsko produkcijo ali podobno uporabo;

5.

„pirotehničen izdelek za vozila“ pomeni sestavni del varnostnih naprav v vozilih , ki vsebuje pirotehnične snovi in se uporablja za aktiviranje teh ali drugih naprav ;

6.

„proizvajalec“pomeni fizično ali pravno osebo, ki oblikuje in/ali izdela izdelek, ki je predmet te direktive, ali ki je tak izdelek dala oblikovati in izdelati za dajanje v promet pod lastnim imenom ali blagovno znamko ;

7.

„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki je izdelek s poreklom iz tretje države prvič ponudila na trgu Skupnosti v okviru svojega poslovanja ;

8.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki izdelek ponuja na trgu v okviru svojega poslovanja;

9.

„usklajeni standard“pomeni evropski standard, ki ga je sprejel evropski organ za standardizacijo na podlagi pooblastila Komisije v skladu s postopki, ki jih določa Direktiva 98/34/ES, skladnost s katero ni obvezna;

10.

„oseba s strokovnim znanjem“pomeni osebo, ki so jo države članice pooblastile za ravnanje z in/ali uporabo izdelkov za ognjemet kategorije 4 , pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča kategorije T2 in/ali drugih pirotehničnih izdelkov kategorije P2 na svojem ozemlju, kakor je določeno v členu 3.

Člen 3

Razvrstitev

1.   Pirotehnične izdelke razvrsti proizvajalec glede na vrsto uporabe ali namen in raven nevarnosti , tudi glede na raven hrupa . Priglašeni organi iz člena 10 potrdijo razvrstitev kot del postopka ugotavljanja skladnosti v skladu s členom 9.

Razvrstitev je naslednja:

(a)

Izdelki za ognjemete

kategorija 1:

izdelki za ognjemete, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost , povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v zaprtih območjih, vključno z izdelki za ognjemete, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah;

kategorija 2:

izdelki za ognjemete, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem;

kategorija 3:

izdelki za ognjemete, ki predstavljajo srednjo veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi ;

kategorija 4:

izdelki za ognjemet, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le osebam s strokovnim znanjem (splošno znani kot „izdelki za ognjemete za poklicno uporabo“) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi.

(b)

Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča

kategorija T1:

pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost;

kategorija T2:

pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem.

(c)

Drugi pirotehnični izdelki

kategorija P1 :

pirotehnični izdelki in pirotehnični izdelki za odrska prizorišča , ki predstavljajo majhno nevarnost, brez izdelkov za ognjemete;

kategorija P2 :

pirotehnični izdelki in pirotehnični izdelki za odrska prizorišča , ki so namenjeni za ravnanje ali uporabo samo osebam s strokovnim znanjem, razen izdelkov za ognjemete.

2.   Države članice Komisijo obvestijo o postopkih, s katerimi določajo in pooblaščajo osebe s strokovnim znanjem.

Člen 4

Obveznosti proizvajalca , uvoznika in distributerja

1.   Proizvajalci zagotovijo, da pirotehnični izdelki, ponujeni na trgu , izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz Priloge I.

2.    Če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti , mora uvoznik zagotoviti, da proizvajalec izpolni vse obveznosti, ki mu jih nalaga ta direktiva, ali te obveznosti prevzeti sam .

Oblasti in organi v Skupnosti lahko stopijo v stik z uvoznikom v zvezi s temi obveznostmi.

3.     Distributerji ravnajo ustrezno in v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, vključno s to direktivo. Preverijo zlasti, da ima izdelek zahtevane oznake skladnosti in da mu je priložena potrebna dokumentacija.

4.   Proizvajalci pirotehničnih izdelkov:

a)

predložijo izdelek priglašenemu organu iz člena 10 , ki bo opravil postopek ugotavljanja skladnosti v skladu s členom 9;

b)

namestijo oznako CE in oznako pirotehničnega izdelka v skladu s členoma 11 in 12.

Člen 5

Dajanje v promet

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se pirotehnični izdelki dajo v promet le, če so skladni z zahtevami te direktive, nosijo oznako CE in so v skladu z zahtevami o ugotavljanju skladnosti.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da pirotehnični izdelki ne nosijo oznake CE neupravičeno.

Člen 6

Prost pretok

1.   Države članice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet pirotehničnih izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve te direktive.

2.   Določbe te direktive ne izključujejo ukrepov držav članic glede prepovedi ali omejitve posesti, uporabe in/ali prodaje izdelkov za ognjemete kategorij 2 in 3 , pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča in drugih pirotehničnih izdelkov širši javnosti, ki so upravičeni na podlagi javnega reda, javne varnosti ali varstva okolja .

3.   Na sejmih, razstavah in prikazih za trženje pirotehničnih izdelkov države članice ne preprečijo prikazovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov, ki niso v skladu z določbami te direktive, če viden znak jasno kaže ime in datum zadevnega sejma, razstave in prikaza in neskladnost in nerazpoložljivost teh izdelkov za prodajo, dokler jih proizvajalec , če ima sedež v Skupnosti , ne uskladi z določili , ali pa to stori uvoznik . Med takimi dogodki je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe v skladu z zahtevami, ki jih določi pristojni organ zadevne države članice, da se zagotovi varnost ljudi.

4.   Države članice ne preprečujejo prostega pretoka in uporabe pirotehničnih izdelkov, izdelanih za raziskovalne, razvojne in testne namene, ki niso v skladu z določbami te direktive, če viden znak jasno kaže na njihovo neskladnost z določili in nerazpoložljivost za namene, ki niso raziskovalni, razvojni ali testni.

Člen 7

Starostne omejitve

1.   Pirotehnični izdelki se ne prodajajo ali kako drugače dajejo na voljo potrošnikom, ki so mlajši od:

(a)

Izdelki za ognjemete

kategorija 1: 12 let

kategorija 2: 16 let

kategorija 3: 18 let

(b)

Drugi pirotehnični izdelki in pirotehnični izdelki za odrska prizorišča

kategorija T1 in P1 : 18 let

2.   Države članice lahko zvišajo najnižje dovoljene starosti iz odstavka 1, če je to upravičeno na podlagi javnega reda ali javne varnosti. Države članice lahko tudi znižajo najnižje dovoljene starosti za osebe, ki so poklicno usposobljene ali se poklicno usposabljajo.

3.   Proizvajalci , uvozniki in distributerji ne prodajajo ali kako drugače dajejo na voljo naslednjih pirotehničnih izdelkov, razen osebam s strokovnim znanjem:

a)

izdelkov za ognjemete kategorije 4,

b)

pirotehničnih izdelkov kategorije P2 in pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča kategorije T2 .

Člen 8

Usklajeni standardi

1.   Komisija lahko, v skladu s postopki, določenimi v Direktivi 98/34/ES, zahteva, da evropski standardizacijski organi pripravijo ali prilagodijo evropske standarde za podporo tej direktivi ali pristojne mednarodne organe spodbuja, da pripravijo ali prilagodijo mednarodne standarde .

2.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi sklicevanja na te usklajene standarde.

3.    Države članice zagotovijo, da bodo usklajeni standardi, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, priznani in sprejeti. Države članice obravnavajo pirotehnične izdelke, ki spadajo na področje uporabe te direktive in so v skladu z zadevnimi nacionalnimi standardi, ki prenašajo usklajene standarde, objavljene v Uradnem listu Evropske unije, kot skladne z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I. Države članice objavijo sklicevanja na nacionalne standarde, ki prenašajo usklajene standarde.

Ko države članice sprejmejo prenos usklajenih standardov na nacionalno raven, objavijo sklicne številke teh prenosov.

4.   Če država članica ali Komisija meni, da usklajeni standardi iz tega člena v celoti ne izpolnjujejo bistvenih zahtev iz Priloge I , Komisija ali zadevna država članica predloži zadevo Stalnemu odboru, ustanovljenemu z Direktivo 98/34/ES, in navede razloge. Odbor izda mnenje v šestih mesecih po predložitvi zadeve . Glede na mnenje Odbora Komisija obvesti države članice o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi z usklajenimi standardi in objavo iz odstavka 2.

Člen 9

Postopki ugotavljanja skladnosti

Za potrditev skladnosti pirotehničnih izdelkov upošteva proizvajalec enega od naslednjih postopkov:

a)

postopek ES-pregleda tipa (modul B) iz Priloge II(1), in, po izbiri proizvajalca:

postopek skladnosti s tipom (modul C) iz Priloge II(2), ali

postopek zagotavljanja kakovosti proizvodnje (modul D) iz Priloge II(3), ali

postopek zagotavljanja kakovosti proizvoda (modul E) iz Priloge II(4), ali

b)

postopek preverjanja enote (modul F) iz Priloge II(5) , ali

c)

celotni postopek zagotavljanja kakovosti izdelkov (modul G) iz Priloge II(6), v kolikor se nanaša na izdelke za ognjemet kategorije 4.

Člen 10

Priglašeni organi

1.   Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so jih imenovale za opravljanje postopkov ugotavljanja skladnosti iz člena 9, skupaj s posebnimi nalogami, za opravljanje katerih so bili imenovani ti organi, in identifikacijskimi številkami, ki jim jih je vnaprej dodelila Komisija.

2.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam priglašenih organov in njihovih identifikacijskih številk ter nalog, za katere so bili priglašeni. Komisija zagotovi, da se ta seznam dopolnjuje z najnovejšimi podatki.

3.   Države članice uporabljajo minimalna merila, določena v Prilogi III, za ocenjevanje organov, ki jih je treba priglasiti Komisiji. Za organe, ki izpolnjujejo ocenjevalna merila, določena z usklajenimi standardi, ki zadevajo priglašene organe, se šteje, da izpolnjujejo zadevna minimalna merila.

4.   Država članica, ki je Komisiji priglasila določen organ, umakne priglasitev, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več meril iz odstavka 3. O tem nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo.

5.     Če je bila priglasitev umaknjena, potrdila o skladnosti in priloženi dokumenti, ki jih je zagotovil zadevni organ, ostanejo veljavni, razen če je ugotovljeno, da sta neposredno ogrožena zdravje in varnost.

6.     Komisija objavi na svoji spletni strani, da je bila zadevnemu organu umaknjena priglasitev.

Člen 11

Obvezna namestitev oznake CE

1.   Po uspešnem zaključku ugotavljanja skladnosti v skladu s členom 9 namestijo proizvajalci oznako CE tako, da je vidna, čitljiva in neizbrisna, na same pirotehnične izdelke ali, če to ni mogoče, na pritrjeno identifikacijsko tablico ali na embalažo. Identifikacijska tablica mora biti narejena tako, da je ni mogoče ponovno uporabiti.

Vzorec, ki se uporablja za oznako CE, je v skladu s Sklepom 93/465/EGS.

2.    Na pirotehnični izdelek se ne namesti nobena oznaka ali napis, ki lahko zmede tretje osebe glede pomena in oblike oznake CE. Na pirotehnične izdelke se lahko pritrdi katera koli druga oznaka, če ne ovira vidljivosti in čitljivosti oznake CE.

3.   Če so pirotehnični izdelki predmet drugih pravnih aktov Skupnosti , ki vključujejo druge vidike in predpisujejo namestitev oznake CE, kaže ta oznaka, da se predvideva skladnost zgoraj navedenih izdelkov tudi z določbami drugih pravnih aktov, ki se uporabljajo zanje.

Člen 12

Označevanje izdelkov, ki niso pirotehnični izdelki za vozila

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so pirotehnični izdelki , ki niso pirotehnični izdelki za vozila, ustrezno vidno, čitljivo in neizbrisljivo označeni v uradnem jeziku/uradnih jezikih države članice , v kateri se izdelek prodaja potrošnikom.

2.   Označevanje pirotehničnih izdelkov vključuje vsaj ime in naslov proizvajalca ali , če se sedež proizvajalca ne nahaja na ozemlju Skupnosti, ime proizvajalca in ime in naslov uvoznika , ime in vrsto izdelka, najnižje dovoljene starosti iz člena 7(1) in (2), zadevne kategorije in navodila za uporabo , leto proizvodnje za kategoriji 3 in 4 in, če je primerno, varnostno razdaljo. Označevanje vključuje ustrezno neto količino aktivne eksplozivne snovi.

3.   Izdelki za ognjemete razen tega vsebujejo vsaj še naslednje minimalne podatke:

kategorija 1: če je primerno: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo;

kategorija 2: „le za uporabo na prostem“ in, če je primerno, najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

kategorija 3: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

kategorija 4: „le za osebe s strokovnim znanjem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje.

4.     Poleg tega pirotehnični izdelki za odrska prizorišča vsebujejo vsaj naslednje podatke:

kategorija T1: če je primerno: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo;

kategorija T2: „le za osebe s strokovnim znanjem“ in najmanjša varnostna razdalja/najmanjše varnostne razdalje.

5.   Če na pirotehničnem izdelku ni dovolj prostora za zahteve označevanja iz odstavkov 2 do 4, se podatek navede na najmanjšem kosu embalaže.

6.   Določbe tega člena se ne uporabljajo za pirotehnične izdelke, razstavljene na sejmih, razstavah in predstavitvah za namene trženja pirotehničnih izdelkov v skladu s členom 6(3), ali izdelane za namen raziskovanja, razvoja ali preizkušanja v skladu s členom 6(4) .

Člen 13

Označevanje pirotehničnih izdelkov za vozila

1.     Pri označevanju pirotehničnih izdelkov za vozila se navede ime proizvajalca ali, če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti, ime uvoznika, ime in vrsta izdelka in varnostna navodila.

2.     Če na izdelku ni dovolj prostora za izpolnitev zahteve glede označevanja iz odstavka 1, se podatki navedejo na embalaži.

3.     V skladu s Prilogo k Direktivi Komisije 2001/58/ES z dne 27. julija 2001 o drugi spremembi Direktive 91/155/EGS (14) se poklicnemu uporabniku dostavi izpolnjen varnostni list v jeziku, ki ga je uporabnik zahteval.

Varnostni list se lahko dostavi v papirnati ali elektronski obliki, če ima naslovnik ustrezna sredstva, ki mu omogočajo dostop do varnostnega lista v taki obliki.

Člen 14

Tržni nadzor

1.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se lahko pirotehnični izdelki dajo v promet le, ko ustrezno shranjeni in uporabljeni za predviden namen ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi.

2.     Države članice izvajajo redne preglede pirotehničnih izdelkov ob vstopu na ozemlje Skupnosti in tudi na krajih skladiščenja in proizvodnje.

3.     Države članice sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da so pri prenosu pirotehničnih izdelkov na ozemlje Skupnosti bile izpolnjene vse zahteve te direktive s področja varnosti, zaščite in javne varnosti.

4.   Države članice organizirajo in izvajajo ustrezen nadzor izdelkov, ki so bili dani v promet, ob upoštevanju domneve o skladnosti izdelkov, ki imajo oznako CE.

5.     Države članice vsako leto obvestijo Komisijo o svojih dejavnostih tržnega nadzora.

6.   Če država članica potrdi, da pirotehnični izdelek , ki ima oznako CE skupaj z izjavo ES o usklajenosti, in se uporablja v skladu s predvidenim namenom, lahko ogrozi zdravje in varnost ljudi, sprejme vse ustrezne začasne ukrepe za umik takšnega izdelka iz prometa, preprečitev dajanja v promet ali omejitev prostega pretoka tega izdelka. Država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

7.     Komisija na svoji spletni strani objavi imena izdelkov, ki so bili v skladu z odstavkom 6 umaknjeni, prepovedani ali za njihovo dajanje v promet velja omejitev.

Člen 15

Hitro obveščanje o izdelkih, ki predstavljajo resno tveganje

Če država članica upravičeno misli, da predstavlja pirotehnični izdelek resno tveganje, ki lahko ogrozi zdravje in/ali varnost ljudi v Evropski uniji, o tem obvesti Komisijo in druge države članice ter ga ustrezno oceni. Komisijo in druge države članice obvesti o ozadju in rezultatih ocene.

Člen 16

Zaščitna klavzula

1.   Če se država članica ne strinja z ukrepi, ki jih je druga država članica sprejela na podlagi člena 14 (6), ali če Komisija meni, da je tak ukrep v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, se Komisija nemudoma posvetuje z vsemi zadevnimi stranmi, oceni ukrep in zavzame stališče do tega, ali je ukrep upravičen ali ne. Komisija pošlje državam članicam uradno obvestilo o svojem stališču in o njem obvesti zainteresirane strani.

Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep upravičen, druga država članica naredi vse, kar je potrebno, da zagotovi umik nevarnega proizvoda z nacionalnega trga in o tem obvesti Komisijo.

Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep neupravičen, ga zadevna država članica prekliče.

2.    Če ukrepi iz odstavka 1 temeljijo na pomanjkljivostih usklajenih standardov, predloži Komisija zadevo Stalnemu odboru, ustanovljenemu z Direktivo 98/34/ES, če država članica, iz katere izhajajo ukrepi, vztraja na svojem stališču, Komisija ali država članica pa sproži postopek iz člena 8.

3.   Če pirotehnični izdelek ni usklajen z določili in nosi oznako CE, sprejme pristojna država članica ustrezne ukrepe proti tistim, ki so namestili oznako, in o tem obvesti Komisijo. Komisija obvesti ostale države članice .

Člen 17

Ukrepi, ki povzročijo zavrnitev ali omejitev

1.   Vsak ukrep, sprejet v skladu s to direktivo:

a)

za prepoved ali omejitev dajanja izdelka v promet; ali

b)

za umik izdelka iz prometa,

se utemelji z natančnimi razlogi. Takšen ukrep se nemudoma sporoči zadevni strani, ki se istočasno obvesti o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, veljavno v zadevni državi članici, in o rokih, ki veljajo za ta sredstva.

2.   V primeru ukrepa iz odstavka 1 ima proizvajalec priložnost, da vnaprej predstavi svoje stališče, razen če tako posvetovanje ni mogoče zaradi nujnosti sprejetja ukrepa, zlasti če je ta upravičen na podlagi zahtev o javnem zdravju in varnostnih zahtev.

Člen 18

Ukrepi za izvajanje

1.    V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(2) se sprejmejo naslednji ukrepi , namenjeni spremembi nebistvenih elementov te direktive, vključno z njeno dopolnitvijo z dodajanjem novih nebistvenih elementov:

a)

prilagoditve, potrebne za upoštevanje vseh prihodnjih sprememb priporočil Združenih narodov;

b)

prilagoditve prilog II in III tehničnemu napredku;

c)

prilagoditve zahtev za označevanje iz člena 12.

2.     Naslednji ukrepi se sprejmejo v skladu postopkom iz člena 19(3):

a)

sestava sistema za sledenje, vključno z registracijsko številko in registrom na ravni EU, zaradi identificiranja različnih vrst pirotehničnih izdelkov in njihovih proizvajalcev;

b)

opredelitev skupnih meril za redno zbiranje in posodabljanje podatkov o nesrečah, povezanih s pirotehničnimi izdelki.

Člen 19

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.     Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 20

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s to direktivo, in zagotovijo, da se izvajajo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo zadržati pošiljke pirotehničnih izdelkov, ki niso v skladu s to direktivo .

Člen 21

Prenos

1.   Države članice najpozneje do ... (15) sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila teh določb.

2.   Države članice uporabljajo navedene določbe od ... (16) za izdelke za ognjemete kategorij 1, 2 in 3 in od ... (17)za druge pirotehnične izdelke , za izdelke za ognjemete kategorije 4 in za pirotehnične izdelke za odrska prizorišča .

3.   Ko države članice sprejmejo navedene določbe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali navedejo takšno sklicevanje ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

4.   Države članice sporočijo Komisiji vsebino besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga pokriva ta direktiva.

5.   Nacionalna dovoljenja, izdana pred datumom iz odstavka 2, še naprej veljajo na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, do datuma prenehanja veljavnosti ali 10 let po začetku veljavnosti te Direktive, če je to krajše.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5 veljajo nacionalna dovoljenja za pirotehnične izdelke za vozila , izdana pred datumom iz odstavka 2, do prenehanja njihove veljavnosti.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 195, 18.8.2006, str. 7 .

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006.

(3)  UL L 121, 15.5.1993, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 31.12.2003, str. 97).

(5)  UL L 46, 17.2.1997, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).

(6)  UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

(7)  UL C 91, 16.4.2003, str. 7.

(8)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(9)   UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

(10)  UL L 210, 7.8.1985, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 141, 4.6.1999, str. 20).

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(12)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(13)  UL L 187, 16.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

(14)  UL L 212, 7.8.2001, str. 24.

(15)   30 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive .

(16)   Tri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive .

(17)   Šest let po dnevu začetka veljavnosti te direktive .

PRILOGA I

BISTVENE VARNOSTNE ZAHTEVE

(1)

Vsak pirotehnični izdelek mora doseči zmogljivost, ki jo je določil proizvajalec pri priglašenem organu, da se zagotovita največja varnost in zanesljivost.

(2)

Vsak pirotehnični izdelek mora biti zasnovan in izdelan tako, da ga je mogoče varno odstraniti z uporabo ustreznega postopka z najmanjšim vplivom na okolje.

(3)

Vsak pirotehnični izdelek mora delovati pravilno, ko se uporablja za predvideni namen.

Naslednji podatki in lastnosti - če je to je primerno - se morajo upoštevati ali preskusiti. Vsak pirotehnični izdelek je treba preskusiti v resničnih razmerah. Če to ni mogoče v laboratoriju, se morajo preskusi opraviti v okoliščinah, v katerih se bo pirotehnični izdelek uporabljal.

(a)

Zasnova, sestava ter značilne lastnosti, vključno s podrobno kemično sestavo (masa in odstotek uporabljenih snovi) in dimenzijami.

(b)

Fizikalna in kemijska stabilnost pirotehničnega izdelka v vseh običajnih, predvidljivih okoljskih pogojih.

(c)

Občutljivost na običajno, predvidljivo ravnanje in prevoz.

(d)

Skladnost vseh sestavin, kar zadeva njihovo kemijsko stabilnost.

(e)

Odpornost pirotehničnega izdelka proti vodi, če je namenjen uporabi v vlagi ali mokroti in če lahko voda neugodno vpliva na njegovo varnost in zanesljivost.

(f)

Odpornost proti nizkim in visokim temperaturam, če je pirotehnični izdelek namenjen shranjevanju ali uporabi pri takšnih temperaturah in lahko ohlajanje ali segrevanje sestavnega dela ali pirotehničnega izdelka kot celote neugodno vpliva na njegovo varnost in zanesljivost.

(g)

Varnostne lastnosti za preprečevanje nepravočasne ali nenamerne detonacije ali vžiga.

(h)

Ustrezna navodila in, če je potrebno, oznake v zvezi z varnim ravnanjem, skladiščenjem, uporabo (vključno z varnostnimi razdaljami) in odlaganjem v uradnem jeziku ali jezikih sprejemne države članice.

(i)

Sposobnost pirotehničnega izdelka, njegove embalaže ali drugih sestavnih delov, da se med skladiščenjem v skladu z običajnimi, predvidljivimi pogoji skladiščenja ne pokvari.

(j)

Specifikacija vseh potrebnih naprav in pripomočkov ter navodila za uporabo za varno delovanje pirotehničnega izdelka.

(k)

Med prevozom in običajno uporabo, morajo pirotehnični izdelki imeti pirotehnično sestavo, razen če je z navodili proizvajalca določeno drugače.

(4)

Pirotehnični izdelki ne smejo vsebovati vsebujejo:

tržnih eksplozivnih sestavin, razen črnega praška ali snovi za bliskanje;

vojaških eksplozivov.

(5)

Različne skupine pirotehničnih izdelkov morajo biti skladne vsaj z naslednjimi zahtevami:

A.

Izdelki za ognjemete

(a)

Proizvajalec v skladu s členom 3 razdeli izdelke za ognjemete v različne kategorije, za katere je značilna neto vsebina eksploziva, varnostne razdalje, raven hrupa ali podobno. Kategorija mora biti jasno navedena na oznaki.

i)

izdelki za ognjemete kategorije 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

varnostna razdalja mora biti najmanj 1 meter (1) ;

najvišja raven hrupa na točki varnostne razdalje ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjene z drugačno primerno metodo;

v kategorijo 1 ne smejo biti vključene petarde, ognjemetne baterije, svetlobne petarde in ognjemetne svetlobne baterije;

metalci v kategoriji 1 ne smejo vsebovati več kot 2,5 mg srebra za pokanje.

ii)

izdelki za ognjemete kategorije 2 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

varnostna razdalja mora biti najmanj 8 metrov (1);

najvišja raven hrupa na točki varnostne razdalje ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjene z drugačno primerno metodo.

iii)

izdelki za ognjemete kategorije 3 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

varnostna razdalja mora biti najmanj 15 metrov (1);

najvišja raven hrupa na točki varnostne razdalje ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjene z drugačno primerno metodo.

(b)

Izdelki za ognjemete lahko vsebujejo le sestavne materiale, ki čim bolj zmanjšajo tveganje za zdravje, lastnino in okolje zaradi odpadkov.

(c)

Metoda vžiga mora biti jasno vidna ali mora biti navedena na oznaki ali v navodilih.

(d)

Izdelki za ognjemete se ne smejo premikati na napačen in nepredvidljiv način.

(e)

Izdelki za ognjemet kategorije 1, 2 in 3 morajo biti zaščiteni proti nenamernim vžigom z zaščitnim pokrovom, embalažo ali zgradbo izdelka. Izdelki za ognjemete kategorije 4 morajo biti zaščiteni proti nepredvidenim vžigom z metodami, ki jih določi proizvajalec.

B.

Drugi pirotehnični izdelki

(a)

Pirotehnični izdelki morajo biti zasnovani tako, da med običajno uporabo čim bolj zmanjšajo tveganje za zdravje, lastnino in okolje.

(b)

Metoda vžiga mora biti jasno vidna ali mora biti navedena na oznaki ali v navodilih.

(c)

Pirotehnični izdelek mora biti načrtovan tako, da čim bolj zmanjša tveganje za zdravje, lastnino in okolje zaradi odpadkov, ko se sproži nenamerno.

(d)

Če je primerno, mora pirotehnični izdelek pravilno delovati do „datuma uporabe“, ki ga je določil proizvajalec.

C.

Vžigalne naprave

(a)

Vžigalne naprave morajo biti sposobne zanesljivega vžiga in imeti zadostno zmožnost vžiga v vseh običajnih, predvidljivih pogojih uporabe.

(b)

Vžigalne naprave morajo biti zaščitene proti elektrostatični razelektritvi v običajnih, predvidljivih pogojih shranjevanja in uporabe.

(c)

Električne vžigalne naprave morajo biti zaščitene proti elektromagnetnim poljem v običajnih, predvidljivih pogojih shranjevanja in uporabe.

(d)

Zaščitni ovoj vžigalnih vrvic mora imeti ustrezno mehansko trdnost in primerno varovati eksplozivno polnilo, če je izpostavljeno običajnim, predvidljivim mehanskim obremenitvam.

(e)

Izdelek mora vsebovati navedbo parametrov za čas gorenja vžigalnih vrvic.

(f)

Električne lastnosti (npr. električni tok, upor itd.) električnih vžigalnih naprav morajo biti navedene na izdelku.

(g)

Žice električnih vžigalnih naprav morajo biti ustrezno izolirane in mehansko trdne, vključno s trdnostjo povezave z vžigalno napravo, ob upoštevanju njihove načrtovane uporabe.


(1)  Če razmere to dopuščajo, je lahko varnostna razdalja manjša.

PRILOGA II

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI

1.   MODUL B: tipski preskus ES

1.   V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da vzorec, reprezentativen za predvideno proizvodnjo, izpolnjuje ustrezne določbe direktive.

2.   Vlogo za tipski preskus ES vloži proizvajalec pri priglašenem organu, ki ga izbere sam.

Vloga mora vključevati:

ime in naslov proizvajalca,

pisno izjavo, da enaka vloga ni bila vložena pri nobenem drugem priglašenem organu,

tehnično dokumentacijo, kot je opisana v oddelku 3.

Prosilec mora dati priglašenemu organu na voljo vzorec, reprezentativen za predvideno proizvodnjo, v nadaljevanju imenovan „tip“. Če je treba, lahko priglašeni organ za izvedbo preskusnega programa zahteva nadaljnje vzorce.

3.   Tehnična dokumentacija mora omogočiti ocenitev skladnosti naprave z zahtevami direktive. Če je to pomembno za takšno oceno, mora vključevati načrt, izdelavo in delovanje naprave ter vsebovati, če je to pomembno za oceno:

splošen opis tipa,

predštudijo, skice izdelave in diagrame sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje skic, diagramov in delovanja proizvoda,

seznam usklajenih standardov iz člena 8, ki so uporabljeni v celoti ali deloma, in opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih varnostnih zahtev Direktive, če usklajeni standardi iz člena 8 niso bili uporabljeni,

rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov itd.,

poročila o preskusih.

4.   Priglašeni organ mora:

4.1.

pregledati tehnično dokumentacijo, preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s to dokumentacijo, ter identificirati elemente, ki so bili oblikovani v skladu z ustreznimi določbami usklajenih standardov iz člena 8, in sestavne dele, ki so bili oblikovani brez uporabe ustreznih določb teh usklajenih standardov;

4.2.

opravljati ali dati opravljati ustrezne preglede in potrebne preskuse, da preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, če usklajeni standardi iz člena 8 niso bili uporabljeni, izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve Direktive;

4.3.

opravljati ali dati opravljati ustrezne preglede in potrebne preskuse, da preveri, ali so, če se je proizvajalec odločil, da bo uporabil ustrezne usklajene standarde, ti res bili uporabljeni;

4.4.

se sporazumeti s prosilcem o kraju, v katerem se bodo opravljali pregledi in potrebni preskusi.

5.   Če tip izpolnjuje ustrezne določbe te direktive, izda priglašeni organ prosilcu certifikat tipskega preskusa ES. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, zaključke pregleda in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa.

Seznam ustreznih delov tehnične dokumentacije je priložen certifikatu, priglašeni organ pa hrani njegov izvod.

Če priglašeni organ zavrne izdajo tipskega certifikata, mora proizvajalcu navesti podrobne razloge za takšno zavrnitev.

Omogočiti je treba pritožbeni postopek.

6.   Prosilec obvesti priglašeni organ, ki ima tehnično dokumentacijo o certifikatu tipskega preskusa ES, o vseh spremembah odobrene vloge, za katere je potrebna dodatna odobritev, če bi takšne spremembe lahko vplivale na skladnost z bistvenimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe izdelka. Dodatna odobritev se izda v obliki dodatka izvirnemu certifikatu tipskega preskusa ES.

7.   Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom sporočiti ustrezne podatke o certifikatih tipskega preskusa ES ter izdanih in umaknjenih certifikatih.

8.   Drugi priglašeni organi lahko prejmejo izvode certifikatov tipskih preskusov ES in/ali njihovih dodatkov. Priloge k certifikatom se morajo hraniti, da so na voljo drugim priglašenim organom.

9.   Proizvajalec mora s tehnično dokumentacijo hraniti izvode certifikatov tipskega preskusa ES in njihove dodatke še vsaj deset let od zadnjega datuma izdelave zadevnega izdelka.

Če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek v promet v Skupnosti.

2.   MODUL C: Skladnost s tipom

1.   V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim proizvajalec zagotovi in izjavi, da so zadevni pirotehnični izdelki skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo zahteve te direktive, ki se uporabljajo zanje. Proizvajalec mora namestiti oznako CE na vsak pirotehnični izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

2.   Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelanega izdelka s tipom, kot je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z bistvenimi varnostnimi zahtevami Direktive.

3.   Proizvajalec mora hraniti izvod izjave o skladnosti še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave zadevnega proizvoda.

Če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek v promet v Skupnosti.

4.   Priglašeni organ, ki ga je izbral proizvajalec, mora v naključnih časovnih razmikih opravljati ali dati opravljati preglede izdelka. Primeren vzorec končnih proizvodov, ki ga na kraju izdelave vzame priglašeni organ, se pregleda in opravijo se ustrezni preskusi, opredeljeni v veljavnem usklajenem standardu iz člena 8, ali enakovredni preskusi za pregled skladnosti izdelka z zahtevami ustrezne direktive. Če eden ali več vzorcev pregledanih proizvodov ne ustrezajo, mora priglašeni organ sprejeti ustrezne ukrepe.

V skladu z odgovornostjo priglašenega organa pritrdi proizvajalec identifikacijsko številko tega organa med procesom proizvodnje.

3.   MODUL D: Zagotavljanje kakovosti proizvodnje

1.   V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje zahteve iz oddelka 2, zagotovi in izjavi, da so zadevni pirotehnični izdelki skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in izpolnjujejo zahteve te direktive. Proizvajalec pritrdi oznako CE na vsak pirotehnični izdelek in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE spremlja identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za preglede iz oddelka 4.

2.   Proizvajalec mora upravljati odobren sistem zagotavljanja kakovosti za proizvodnjo, končni pregled izdelka in preskušanje, kot je opredeljeno v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi iz oddelka 4.

3.   Sistem kakovosti

3.1.

Proizvajalec vloži pri priglašenem organu, ki ga sam izbere, vlogo za oceno svojega sistema kakovosti, za zadevne pirotehnične izdelke.

Vloga mora vključevati:

vse ustrezne informacije za predvideno kategorijo pirotehničnih izdelkov,

dokumente, ki se nanašajo na sistem kakovosti,

tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in izvod certifikata tipskega preskusa ES.

3.2.

Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost pirotehničnih izdelkov s tipom, ki je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES, in z zahtevami te direktive, ki se uporabljajo zanje.

Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumenti sistema kakovosti morajo omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti pirotehničnih izdelkov,

sistemskih ukrepov, tehnik in postopkov v proizvodnji, nadzora in zagotavljanja kakovosti, ki bodo uporabljeni,

pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja,

dokumentacije o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.,

sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti pirotehničnih izdelkov in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3.

Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti, da odloči, ali izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. Predvideti mora skladnost s temi zahtevami o sistemih kakovosti, ki veljajo za ustrezni usklajeni standard. Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja vključuje inšpekcijski obisk proizvajalčevih prostorov.

Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi. Sporočilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in primerno utemeljeno odločitev o oceni.

3.4.

Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, ter ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

Proizvajalec mora obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli predlagani spremembi sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. in ali je potrebna vnovična presoja.

O odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4.   Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

4.1.

Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec primerno izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2.

Proizvajalec mora priglašenemu organu dovoliti dostop do krajev proizvodnje, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcijskih namenov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

dokumentacijo o sistemu kakovosti,

pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

4.3.

Priglašeni organ mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, če proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter zagotoviti poročilo o nadzoru proizvajalcu.

4.4.

Razen tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski sme priglašeni organ opraviti ali dati opraviti preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti; če je treba, priglašeni organ proizvajalcu zagotovi poročilo o obisku in, če je bil opravljen preskus, poročilo o preskusu.

5.   Proizvajalec mora za pristojni nacionalni organ še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

dokument iz druge alinee oddelka 3.1,

dopolnitve iz drugega odstavka oddelka 3.4,

odločbe in poročila priglašenega iz zadnjega odstavka oddelka 3.4 ter oddelkov 4.3 in 4.4.

6.   Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

4.   MODUL E: Zagotavljanje kakovosti proizvoda

1.   V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje zahteve oddelka 2, zagotovi in izjavi, da so pirotehnični izdelki skladni s tipom, kot je opisan v certifikatu tipskega preskusa ES. Proizvajalec mora na vsak izdelek namestiti oznako CE in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE mora spremljati identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za preglede iz oddelka 4.

2.   Proizvajalec mora uporabljati odobren sistem kakovosti za končni nadzor in preskušanje pirotehničnega izdelka, kot je opredeljeno v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi iz oddelka 4.

3.   Sistem kakovosti

3.1.

Proizvajalec vloži pri priglašenem organu, ki ga sam izbere, prošnjo za oceno sistema kakovosti za svoje pirotehnične izdelke.

Vloga mora vključevati:

vse ustrezne informacije za predvideno pirotehnično kategorijo,

dokumentacijo o sistemu kakovosti,

tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in izvod certifikata tipskega preskusa ES.

3.2.

V skladu s sistemom kakovosti je treba vsak pirotehnični izdelek pregledati in opraviti primerne preskuse, ki so določeni v ustreznem usklajenem standardu/ustreznih usklajenih standardih iz člena 8, ali enakovredne preskuse, da se overi njegova skladnost z ustreznimi zahtevami direktive. Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati enotno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

Še zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva v zvezi s kakovostjo izdelkov,

pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni po koncu proizvodnje,

sredstev nadzorovanja učinkovitega delovanja sistema kakovosti,

pisnih poročil o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

3.3.

Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti, da odloči, ali izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. Predvideti mora skladnost s temi zahtevami v zvezi s sistemi kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezni usklajeni standard.

Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati inšpekcijski obisk proizvajalčevih prostorov.

Proizvajalec mora biti obveščen o odločitvi. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

3.4.

Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, ter ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

Proizvajalec mora priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, obveščati o kakršni koli predlagani spremembi sistema kakovosti. Priglašeni organ mora oceniti predlagane spremembe in odločiti, ali spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. in ali je potrebna ponovna presoja. O odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4.   Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

4.1.

Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec primerno izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2.

Proizvajalec mora priglašenemu organu omogočiti dostop do krajev pregledovanja, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcijskih namenov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

dokumentacijo o sistemu kakovosti,

tehnične dokumente,

pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

4.3.

Priglašeni organ mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, , ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter mora proizvajalcu zagotoviti poročilo o pregledu.

4.4.

Razen tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski sme priglašeni organ opraviti ali dati opraviti preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti; če je treba, priglašeni organ proizvajalcu zagotovi poročilo o obisku, če je bil opravljen preskus, pa tudi poročilo o preskusu.

5.   Proizvajalec mora za pristojni nacionalni organ še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

dokumente iz druge alinee oddelka 3.1,

spremembe iz drugega odstavka oddelka 3.4,

odločbe in poročila priglašenega iz zadnjega odstavka oddelka 3.4 ter oddelkov 4.3 in 4.4.

6.   Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom predložiti ustrezne informacije, ki zadevajo izdane in preklicane odobritve sistema kakovosti.

5.     MODUL F : Preverjanje enote

1.   V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec zagotovi in izjavi, da pirotehnični izdelek, za katerega je bil izdan certifikat iz oddelka 2, izpolnjuje ustrezne zahteve Direktive. Proizvajalec mora na pirotehnični izdelek namestiti oznako CE in sestaviti izjavo o skladnosti.

2.   Priglašeni organ mora pregledati pirotehnični izdelek in opraviti ustrezne preskuse, kot je določeno v ustreznem usklajenem standardu/ustreznih usklajenih standardih iz člena 8, ali enakovredne preskuse, da zagotovi njegovo skladnost z ustreznimi zahtevami te Direktive.

Priglašeni organ mora namestiti ali dati namestiti svojo identifikacijsko številko na odobren pirotehnični izdelek in sestaviti certifikat o skladnosti, ki se nanaša na opravljene preskuse.

3.   Namen tehnične dokumentacije je omogočiti ocenitev skladnosti z zahtevami Direktive in razumevanje načrta, izdelave in delovanja pirotehničnega izdelka.

Če je to potrebno za oceno, morajo dokumenti vsebovati:

splošen opis tipa,

načrt, skice izdelave in sheme sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

opise in pojasnila, potrebna za razumevanje navedenih skic in shem ter delovanja pirotehničnega izdelka,

seznam usklajenih standardov iz člena 8, ki so uporabljeni v celoti ali deloma, in opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih varnostnih zahtev Direktive, če usklajeni standardi iz člena 8 niso bili uporabljeni,

rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov itd.,

poročila o preskusih.

6.     MODUL G: Popolno zagotavljanje kakovosti

1.    V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje zahteve iz oddelka 2, zagotovi in izjavi, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve te direktive, ki se zanje uporabljajo. Proizvajalec ali uvoznik mora pritrditi oznako CE na vsak izdelek in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE mora spremljati identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za preglede iz oddelka 4.

2.    Proizvajalec mora izvajati odobren sistem zagotavljanja kakovosti za načrtovanje, proizvodnjo, končni pregled izdelka in preskušanje, kakor je opredeljeno v oddelku 3. Zanj veljajo pregledi, navedeni v oddelku 4.

3.    Sistem kakovosti

3.1.

Proizvajalec mora vložiti vlogo za ocenitev svojega sistema kakovosti pri priglašenem organu.

Vloga mora vključevati:

vse ustrezne informacije za predvideno kategorijo pirotehničnih izdelkov,

dokumente, ki se nanašajo na sistem kakovosti.

3.2.

Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost izdelkov z zahtevami te direktive, ki veljajo za te izdelke.

Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumenti sistema kakovosti morajo omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti. Zlasti mora vsebovati ustrezen opis:

ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva v zvezi z načrtovanjem in kakovostjo izdelkov;

tehničnih specifikacij izdelave, vključno z veljavnimi standardi in, če standardi iz člena 8 niso bili v celoti spoštovani, sredstva, s katerimi se zagotovi izpolnjevanje ustreznih temeljnih zahtev direktive;

tehnik za nadzor in oceno razvojnih rezultatov, postopkov in sistematičnih ukrepov za razvoj izdelkov, ki sodijo v zadevno kategorijo izdelkov;

uporabljenih tehnik za proizvodnjo, nadzor in zagotavljanje kakovosti ter uporabljenih postopkov in sistematičnih ukrepov;

pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja;

dokumentacije o kakovosti, kot so poročila o preverjanju in podatki o preskusu, podatki o kalibraciji, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd.;

sredstev za nadzor, ki omogočajo kontrolo zahtevane kakovosti načrtovanja in izdelkov ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3.

Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. Predvideti mora skladnost s tistimi zahtevami glede sistemov kakovosti, s katerimi se izvaja ustrezen usklajen standard.

Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami na področjuocenjevanja ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja vključuje obisk proizvajalčevih prostorov. Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi. Sporočilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in primerno utemeljeno odločitev o oceni.

3.4.

Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, ter ga ohranjati na primerni in učinkoviti ravni.

Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli predlagani posodobitvi sistema kakovosti. Priglašeni organ mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve iz oddelka 3.2. in ali je potrebna vnovična ocena. O odločitvi mora obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4.    Nadzor ES, za katerega je odgovoren priglašeni organ.

4.1.

Namen nadzora ES je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje zahteve iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2.

Proizvajalec mora priglašenemu organu dovoliti dostop do krajev proizvodnje, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcijskih namenov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

dokumentacijo o sistemu kakovosti;

dokumentacijo o kakovosti, predvideno v okviru sistema kakovosti za razvojno področje, kot so rezultati analiz, izračuni, preskusi itd.;

dokumentacijo o kakovosti, predvideno v okviru sistema kakovosti za področje proizvodnje, kot so poročila o preverjanju in podatki o preskusu, podatki o kalibraciji, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd.

4.3.

Priglašeni organ mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, če proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter zagotoviti poročilo o nadzoru proizvajalcu.

4.4.

Razen tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Priglašeni organ lahko med takšnimi obiski, če je potrebno, opravi ali da opraviti preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ proizvajalcu zagotovi poročilo o obisku in, če je bil opravljen preskus, poročilo o preskusu.

5.    Proizvajalec mora za nacionalni organ še vsaj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

dokument iz druge alinee oddelka 3.1;

dopolnitve iz drugega odstavka oddelka 3.4;

odločbe in poročila priglašenega organa iz zadnjega odstavka oddelka 3.4 ter oddelkov 4.3 in 4.4.

6.    Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

PRILOGA III

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI DRŽAVE ČLANICE GLEDE ORGANOV ZA OCENO SKLADNOSTI

1. Organ, njegov direktor in osebje, odgovorni za opravljanje preveritvenih poskusov, ne smejo biti niti načrtovalci, izdelovalci, dobavitelji, monterji ali uvozniki pirotehničnih izdelkov, ki jih pregledujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli od teh strank. Niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki ne smejo biti vpleteni v načrtovanje, izdelavo, trženje, vzdrževanje ali uvoz teh izdelkov. To ne izključuje možnosti izmenjav tehničnih informacij med proizvajalcem in organom.

2. Organ in njegovo osebje opravljajo preskuse preverjanja z najvišjo stopnjo strokovne integritete in tehnične usposobljenosti ter niso pod pritiskom in finančno odvisnostjo, ki bi lahko vplivala na njihovo presojo ali rezultate pregleda, posebno od ljudi ali skupin ljudi, ki imajo korist od rezultatov preverjanj.

3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje, prostore in opremo, ki mu omogočajo pravilno opravljanje upravnih in tehničnih nalog, povezanih s preverjanjem. Imeti mora tudi dostop do opreme, ki se zahteva za posebna preverjanja.

4. Osebje, ki je odgovorno za nadzor, mora imeti:

primerno tehnično in strokovno usposobljenost,

zadostno znanje o zahtevah pri preskušanjih, ki jih opravlja, in ustrezne izkušnje s takšnimi preskusi,

sposobnost sestaviti certifikate, zapiske in poročila, ki se zahtevajo za potrditev rezultatov preskusov.

5. Zagotovljena mora biti nepristranskost inšpekcijskega osebja. Njihovo nagrajevanje ne sme biti odvisno od števila opravljenih preskusov ali rezultatov takšnih preskusov.

6. Organ sklene zavarovanje civilne odgovornosti, razen če njegove odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalno zakonodajo ali je za preskuse neposredno odgovorna sama država članica.

7. Osebje organa mora spoštovati varovanje poslovne skrivnosti glede vseh informacij, pridobljenih pri opravljanju nalog (razen pred pristojnimi upravnimi organi države, v kateri potekajo njegove dejavnosti), v skladu s to direktivo ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki ga pooblašča.

PRILOGA IV

OZNAKA SKLADNOSTI

Oznaka skladnosti CE je sestavljena iz velikih črtk „CE“ v naslednji obliki:

Če se oznaka pomanjša ali poveča, se morajo upoštevati razmerja, določena v zgornji skici.

P6_TA(2006)0516

Evropski sistem integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS) (KOM(2006)0011 — C6-0024/2006 — 2006/0004(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0011) (1),

ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0024/2006),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0324/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2006)0004

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 30. novembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti navaja spodbujanje visoke ravni socialne zaščite kot eno od nalog Evropske skupnosti.

(2)

Lizbonski Evropski svet marca 2000 je dal zagon procesu političnih izmenjav med državami članicami EU glede modernizacije sistemov socialne zaščite.

(3)

Odbor za socialno zaščito je bil ustanovljen z Sklepom Sveta 2004/689/ES z dne 4. oktobra 2004 (3) , da bi služil kot sredstvo za kooperativno izmenjavo med Evropsko komisijo in državami članicami EU glede modernizacije in izboljšave sistemov socialne zaščite.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 27. maja 2003 (4) je poudarilo strategijo za racionalizacijo procesa odprte koordinacije na področju socialne zaščite s ciljem krepitve položaja socialne zaščite in socialne vključenosti v okviru Lizbonske strategije. Kot je bilo sprejeto na Svetu dne 20. oktobra 2003, bo racionalizacija začela veljati z letom 2006. V tem okviru bo letno skupno poročilo postalo temeljni instrument poročanja z nalogo združevanja ključnih analitičnih izsledkov in političnih sporočil, bistvenih tako za Odprto metodo koordinacije (OMK) na različnih področjih, kje se uporablja, in za medsektorska vprašanja v zvezi s socialno zaščito.

(5)

OMK je v središče na novo postavila potrebo po primerljivih, pravočasnih in zanesljivih statističnih podatkih s področja socialne zaščite. Zlasti bodo primerljivi statistični podatki o socialni zaščiti uporabljeni v letnih skupnih poročilih.

(6)

Komisija (Eurostat) že letno na prostovoljni osnovi zbira podatke o socialni zaščiti od držav članic. Ta ukrep je stalna praksa v državah članicah in temelji na skupnih metodoloških načelih, namenjenih zagotavljanju primerljivosti podatkov.

(7)

Zbiranje posebnih statističnih podatkov Skupnosti urejajo pravila, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (5).

(8)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(9)

Zlasti bi bilo treba dati Komisiji pooblastila, da določi prvo leto, za katero se bodo podatki morali zbirati, in sprejme ukrepe v zvezi s podrobno klasifikacijo zajetih podatkov, uporabljenimi opredelitvami in posodabljanjem pravil za diseminacijo. Ker so taki ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb ter dopolnjevanju te uredbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(10)

Ker države članice cilja uredbe, in sicer oblikovanja skupnih statističnih standardov, ki omogočajo pripravo usklajenih podatkov, ne morejo zadovoljivo doseči in se ga da bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(11)

Na področju neto socialnih prejemkov poteka sodelovanje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

(12)

Po posvetovanju z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (7)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Cilj te uredbe je vzpostaviti Evropski sistem integrirane statistike socialne zaščite, v nadaljevanju „ESSPROS“, z zagotavljanjem:

a)

metodološkega okvira (na osnovi skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil) za urejanje statističnih podatkov na primerljivi osnovi v korist Skupnosti; in

b)

časovnega okvira za pošiljanje statističnih podatkov, urejenih v skladu z ESSPROS.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

a)

„Statistični podatki Skupnosti“: imajo pomen iz člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97.

b)

„Socialna zaščita“: zajema prispevke javnih ali zasebnih organov, namenjene razbremenitvi gospodinjstev in posameznikov celote tveganj ali potreb, pod pogojem, da ni sočasne recipročnosti niti posamične ureditve. Seznam tveganj in potreb, ki bi lahko upravičile socialno zaščito, je določen z naslednjim dogovorom: bolezen in/ali zdravstveno varstvo; invalidnost; starost; preživeli družinski člani; družina/otroci; brezposelnost; stanovanje; drugje neomenjena socialna izključenost.

c)

„Sistem socialne zaščite“: ločen sklop pravil, ki jih podpira ena ali več institucionalnih enot, ki urejajo določbo o prejemkih socialne zaščite in njihovo financiranje.

d)

„Skupina sistemov“: merila za razvrstitev posameznega sistema socialne zaščite, in sicer odločanje, izvajanje zakona, ugotavljanje pravic, obseg in raven zaščite. Vsak sistem je razvrščen v eno samo kategorijo po posameznem merilu.

e)

„Prejemki socialne zaščite“: transferji v denarju ali v naravi, s strani sistemov socialne zaščite gospodinjstvom in posameznikom, da se razbremenijo enega ali več tveganj ali potreb.

Člen 3

Področje uporabe sistema

1.   Statistični podatki, ki se nanašajo na temeljni sistem ESSPROS, zajemajo finančne tokove odhodkov in prihodkov socialne zaščite.

Ti podatki so poslani na ravni sistemov socialne zaščite; za vsak sistem se v skladu s klasifikacijo ESSPROS zagotovijo podrobni odhodki in prihodki.

Za količinske podatke, so podatki, ki se pošljejo s sklicem na agregatno klasifikacijo, in ukrepi za zagotavljanje podatkov in diseminacijo določeni v točki 1 Priloge I. Za kakovostne informacije po sistemih in podrobnih prejemkih, so zajete vsebine in ukrepi za zagotavljanje podatkov, posodabljanje kakovostnih informacij in diseminacija določeni v točki 2 Priloge I.

Prvo leto, za katero se zbirajo podatki, je koledarsko leto po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

2.   K temeljnemu sistemu se dodajo moduli, ki zajemajo dodatne statistične informacije o pokojninskih upravičencih in neto prejemkih socialne zaščite.

Člen 4

Modul o pokojninskih upravičencih

1.   Modul o pokojninskih upravičencih se letno dodaja od prvega leta zbiranja podatkov v skladu s to uredbo. Zajeta vsebina in ukrepi za zagotavljanje podatkov in diseminacija so določeni v Prilogi II.

2.     Prvo leto, za katero se zbirajo podatki, je koledarsko leto po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Modul o neto prejemkih socialne zaščite

1.    Za uvedbo modula o neto prejemkih socialne zaščite se v državah članicah za leto 2005 izvede pilotsko zbiranje podatkov do konca leta 2008. Zajeta vsebina in ukrepi za zagotavljanje podatkov sta določeni v Prilogi III.

2.    Na podlagi sinteze te nacionalne pilotske podatkovne zbirke in pod pogojem, da bo izid velike večine teh pilotskih raziskav pozitiven , se sprejmejo ukrepi za začetek polnega zbiranja podatkov v zvezi s tem modulom , in sicer ne pred letom 2010, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3).

Člen 6

Viri podatkov

Statistika temelji na naslednjih virih podatkov v skladu z njihovo razpoložljivostjo v državi članici in v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami:

a)

registri in drugi upravni viri;

b)

statistična raziskovanja; in/ali

c)

ocene.

Člen 7

Način izvajanja

1.   Načini izvajanja te uredbe upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi in zadevajo temeljni sistem ESSPROS (Priloga I), modul o pokojninskih upravičencih (Priloga II) in modul o neto prihodkih socialne zaščite (člen 5).

2.     Ukrepi, ki se nanašajo na formate za pošiljanje podatkov, rezultate, ki jih je treba poslati, in merila za merjenje kakovosti, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 8(2).

3.     Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim tudi z dopolnitvijo, v zvezi z odločitvijo o prvem letu, za katero se bodo zbirali ti podatki, in ukrepi v zvezi s podrobno klasifikacijo zajetih podatkov, uporabljenimi opredelitvami in posodabljanjem pravil za diseminacijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3).

Člen 8

Postopek

1.   Komisiji bo pomagal Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa..

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.     Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a (1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredna uporablja v vseh državah članicah.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Mnenje z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006.

(3)  UL L 314, 13.10.2004, str. 8.

(4)  KOM(2003)0261.

(5)   UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(6)   UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(7)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

PRILOGA I

TEMELJNI SISTEM ESSPROS

1.   Količinski podatki po sistemih in podrobnih prejemkih

1.1.   Poslani podatki

S sklicem na agregatno klasifikacijo bodo s poslanimi podatki zajeti:

1.1.1.

Odhodki

1.1.1.1.

Prejemki socialne zaščite, klasificirani po:

a)

funkcijah (glede na vsako tveganje ali potrebo), in

b)

za vsako funkcijo z dvojno razčlenitvijo: na socialne prejemke, vezane na osebni prejemek, in na socialne prejemke, ki niso vezani na osebni prejemek, na prejemke v denarju (razčlenitev po periodičnih in pavšalnih prispevkih) in prejemke v naravi.

1.1.1.2.

Upravni stroški

1.1.1.3.

Transferji v druge sisteme

1.1.1.4.

Drugi odhodki

1.1.2.

Prejemki

1.1.2.1.

Socialni prispevki

1.1.2.2.

Državni prispevki

1.1.2.3.

Transferji iz drugih sistemov

1.1.2.4.

Drugi prihodki

Zajeti podatki (s sklicem na podrobno klasifikacijo) bodo zagotovljeni v skladu s postopkom iz člena 8.

1.2.   Zagotavljanje podatkov

Statistični podatki se bodo zagotavljali letno. Podatki se nanašajo na koledarsko leto v skladu z nacionalnimi praksami. Rok za pošiljanje podatkov je leto N+18 mesecev, tj. podatki za koledarsko leto N skupaj s kakršno koli revizijo prejšnjih let morajo biti poslani najpozneje junija leta N+2.

1.3.   Diseminacija

Komisija (Eurostat) bo objavila podatke o odhodkih socialne zaščite na ravni skupnih sistemov do konca leta N+22 mesecev (oktobra leta N+2) na osnovi podatkov, ki se nanašajo na koledarsko leto N. Komisija (Eurostat) bo sočasno posredovala podrobne podatke po sistemih posebnim uporabnikom (nacionalnim uradom, ki urejajo podatke ESSPROS, oddelkom Komisije in mednarodnim ustanovam). Ti posebni uporabniki bodo lahko objavili le skupine sistemov.

2.   Kakovostne informacije po sistemih in podrobnih prejemkih

2.1.   Zajete vsebine

Kakovostne informacije vsebujejo za vsak sistem splošen opis sistema, podroben opis prejemkov in informacij o zadnjih spremembah in reformah.

2.2.   Zagotavljanje podatkov in posodabljanje kakovostnih informacij

Letno posodabljanje celotnega sklopa kakovostnih informacij, ki so že bile zagotovljene, bo omejeno na spremembe v sistemu socialne zaščite in bo poslano skupaj s količinskimi podatki.

2.3.   Diseminacija

Komisija (Eurostat) bo razširila kakovostne informacije na ravni sistema do konca leta N+22 mesecev (oktobra leta N+2).

PRILOGA II

MODUL O POKOJNINSKIH UPRAVIČENCIH

1.   Zajete vsebine

Ta modul zajema podatke o pokojninskih upravičencih, ki so opredeljeni kot prejemniki enega ali več naslednjih periodičnih prejemkov sistema socialne zaščite v gotovini:

a)

invalidska pokojnina;

b)

predčasna pokojnina zaradi zmanjšane sposobnosti za delo;

c)

starostna pokojnina;

d)

predčasna starostna pokojnina;

e)

delna pokojnina;

f)

družinska pokojnina;

g)

predčasna pokojnina zaradi razlogov na trgu delovne sile.

2.   Zagotavljanje podatkov

Statistični podatki se bodo zagotavljali letno. Podatki bodo obstoječi podatki, ki se nanašajo na konec leta (31.12./1. 1). Rok za pošiljanje podatkov leta N je konec maja leta N+2, pri čemer so podatki razčlenjeni:

a)

po sistemu socialne zaščite;

b)

po spolu za celoto sistemov.

3.   Diseminacija

Komisija (Eurostat) bo objavila podatke za vse sisteme do konca leta N+22 mesecev (oktobra leta N+2) na osnovi podatkov, ki se nanašajo na finančno leto N. Komisija (Eurostat) bo sočasno razširila podrobne podatke po sistemih posebnim uporabnikom (nacionalnim uradom, ki urejajo podatke ESSPROS, oddelkom Komisije in mednarodnim ustanovam). Le ti posebni uporabniki bodo lahko objavili skupine sistemov.

Komisija (Eurostat) bo za posebne uporabnike (nacionalne ustanove, ki zbirajo podatke za ESSPROSS, oddelke Komisije in mednarodne ustanove) objavila in razširila celoto vseh sedmih kategorij do konca leta N+22 mesecev (oktobra leta N+2) na osnovi podatkov, ki se nanašajo na koledarsko leto N.

PRILOGA III

PILOTSKA PODATKOVNA ZBIRKA O NETO PREJEMKIH SOCIALNE ZAŠČITE

1.   Zajete vsebine

Ta zbirka zajema izračun „neto prejemkov socialne zaščite“. Neto prejemki socialne zaščite so opredeljeni kot vrednost prejemkov socialne zaščite razen davkov in socialnih prispevkov, ki so jih plačali prejemniki prejemkov, dopolnjeni z vrednostjo „davčnih olajšav“.

„Davčne olajšave“ so opredeljene kot socialna zaščita, zagotovljena v obliki neobdavčenih zneskov, ki se opredeli kot prejemki socialne zaščite, če so izplačani v denarju. Neobdavčeni zneski za zagotavljanje socialne zaščite ali za spodbujanje zasebnih varčevalnih shem so izvzeti.

2.   Zagotavljanje podatkov

Ustrezen del dohodnine in prispevkov, pobranih od prejemkov socialne zaščite za leto 2005, mora biti naveden v skladu z različnimi vrstami denarnih prejemkov socialne zaščite, po možnosti nadalje razdeljen na posebne skupine homogeno obdavčenih sistemov. V težjih primerih je treba rezultate sporočiti po ustreznih skupinah prejemkov, tj. celota vseh sedmih pokojninskih kategorij iz Priloge II ali celota denarnih prejemkov posebne funkcije. Davčne olajšave se lahko zagotovijo za vsako točko posebej z uporabo metode izpada dohodka.

P6_TA(2006)0517

Pravila za udeležbo — Sedmi okvirni program Euratom *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta (Euratom) o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in razširjanje rezultatov raziskav (2007-2011) (KOM(2006)0042 — C6-0080/2006 — 2006/0014(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0042) (1),

ob upoštevanju členov 7 in 10 Pogodbe Euratom, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0080/2006),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A6-0305/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi drugega odstavka člena 119 Pogodbe Euratom;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 39

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

(3a) Obdelavo zaupnih podatkov ureja vsa ustrezna zakonodaja Skupnosti, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 (2) o spremembah njenega poslovnika v zvezi z določbami glede varnosti.

Sprememba 40

Uvodna izjava 4

(4) Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz morajo zagotoviti skladen in pregleden okvir za zagotovitev učinkovitega izvajanja in lahkega dostopa za vse udeležence sedmega okvirnega programa .

(4) Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz bi morala zagotoviti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotovitev kar najbolj učinkovitega izvajanja, ob upoštevanju potrebe po lahkem dostopu za vse udeležence s pomočjo poenostavljenih postopkov v skladu z načelom sorazmernosti .

Sprememba 41

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

(4a) Pravila bi morala omogočati tudi lažje izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo je razvil udeleženec, obenem pa upoštevati način, kako se udeleženec lahko organizira v mednarodnem okviru, ter hkrati ščititi legitimne interese drugih udeležencev in Skupnosti.

Sprememba 42

Uvodna izjava 7

(7) Zato je primerno dovoliti udeležbo ne samo pravnih oseb, pod pogojem da so upravičene do uresničevanja pravic in prevzemanja obveznosti, ampak tudi fizičnih oseb. Udeležba fizičnih oseb bo zagotovila, da ustvarjanje in razvoj raziskovalne odličnosti in zmogljivosti nista omejena na financiranje projektov s strani Skupnosti, ki vključujejo samo pravne osebe, ampak bo zagotovila tudi udeležbo MSP, ki niso pravne osebe .

črtano

Sprememba 43

Uvodna izjava 9

(9) Primerno je, da se lahko prosto udeleži katera koli pravna oseba takoj, ko so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, ki presega mejno vrednost, mora zagotoviti učinkovito izvedbo zadevnega posrednega ukrepa.

(9) Primerno je, da se lahko prosto udeleži katera koli pravna oseba takoj, ko so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, ki presega minimum, bi morala zagotoviti učinkovito izvajanje zadevnega posrednega ukrepa.

Sprememba 44

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

(11a) V skladu s členom 198 Pogodbe pravni subjekti neevropskih ozemelj držav članic v njihovi pristojnosti izpolnjujejo pogoje za udeležbo v Sedmem okvirnem programu.

Sprememba 45

Uvodna izjava 12 a (novo)

 

(12a) Zagotoviti bi morali učinkovit in nemoten prehod z ureditve izračuna stroškov, ki se je uporabljal v Šestem okvirnem programu. V korist upravičencev bi moral zato proces spremljanja Sedmega okvirnega programa obravnavati vplive te spremembe na proračun in zlasti na upravno obremenitev udeležencev.

Sprememba 46

Uvodna izjava 13

(13) Potrebno je, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje predložitve, ocenjevanja , izbire in dodelitve predlogov . Določiti bi bilo treba zlasti pravila, ki urejajo udeležbo neodvisnih strokovnjakov.

(13) Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje ter tej uredbi , vzpostaviti nadaljnja pravila in postopke za ureditev predložitve, ocenjevanja in izbire predlogov , dodelitve sredstev in postopkov pritožb za udeležence . Določiti bi bilo treba zlasti pravila, ki urejajo udeležbo neodvisnih strokovnjakov.

Sprememba 47

Uvodna izjava 14

(14) Primerno bi bilo, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev pri posrednih ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa.

(14) Primerno bi bilo, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev pri posrednih ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa. V takšnih pravilih bi bilo treba doseči pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov Skupnosti ter poenostavitvijo in olajšanjem udeležbe pravnih subjektov v okvirnem programu.

Sprememba 48

Uvodna izjava 15

(15) V zvezi s tem finančna uredba in pravila za izvajanje med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za povračilo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz pogodbe, postopke dodelitve sredstev in s tem povezane kazni ter revizije in preglede Komisije ter Računskega sodišča v skladu s členom 160c Pogodbe.

(15) V zvezi s tem finančna uredba in pravila za izvajanje ter Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (3) med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za povračilo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz postopkov za dodelitev pogodbe in sredstev ter s tem povezane kazni in revizije, preglede ter inšpekcije Komisije in Računskega sodišča v skladu s členom 160(c) Pogodbe.

Sprememba 49

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

(15a) Finančni prispevek Skupnosti bi morali udeleženci prejeti brez nepotrebnih zamud.

Sprememba 50

Uvodna izjava 17

(17) Komisija bi morala spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa ter tudi Sedmi okvirni program in njegove posebne programe.

(17) Komisija bi morala spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa ter tudi Sedmi okvirni program in njegove posebne programe. Da bi zagotovili učinkovito in skladno spremljanje ter ocenjevanje izvajanja posrednih ukrepov, bi morala Komisija vzpostaviti in ohranjati ustrezen informacijski sistem.

Sprememba 51

Uvodna izjava 17 a (novo)

 

(17a) Sedmi okvirni program bi moral odražati in spodbujati splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, obenem pa spoštovati njun prostovoljni značaj.

Sprememba 52

Uvodna izjava 19

(19) Ob upoštevanju pravic lastnikov intelektualne lastnine morajo biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za nadaljevanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

(19) Ob upoštevanju pravic imetnikov intelektualne lastnine bi morala biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem in po potrebi njim pridruženim subjektom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za opravljanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

Sprememba 53

Uvodna izjava 20

(20) Opustila se bo vzpostavljena obveznost v šestem okvirnem programu, da nekateri udeleženci prevzamejo finančno odgovornost za svoje partnerje v istem konzorciju. Glede na stopnjo tveganja, povezano z nevračilom sredstev, se lahko del finančnega prispevka Skupnosti zadrži za pokrivanje zneskov, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili partnerji, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Udeleženci, ki bi morali pokriti finančno obveznost za druge udeležence, bi prispevali k preprečevanju tveganja, ki si ga Komisija pridrži v času opravljanja izplačil.

(20) Opustila se bo vzpostavljena obveznost v šestem okvirnem programu, da nekateri udeleženci prevzamejo finančno odgovornost za svoje partnerje v istem konzorciju. Zato bi moral biti ustanovljen jamstveni sklad za udeležence, ki bi ga upravljala Komisija in bi kril dolgovane zneske, ki jih niso povrnili partnerji, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Takšen pristop bo spodbudil poenostavitev in olajšal udeležbo, obenem pa varoval finančne interese Skupnosti na način, ki ustreza okvirnemu programu.

Sprememba 55

Člen 2, točka (1) do (3)

 

-1.

„pravni subjekt“ je katera koli fizična oseba ali katera koli pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, zakonodajo Skupnosti ali mednarodnim pravom, ki ima status pravne osebe ter ki v svojem imenu lahko uresničuje pravice in za katero veljajo obveznosti. V primeru fizičnih oseb se sklicevanje na sedež šteje kot sklicevanje na običajno prebivališče;

 

-1a.

„pridruženi subjekt“ je pravni subjekt, ki ga udeleženec neposredno ali posredno nadzoruje ali je pod enakim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec; možne oblike nadzora so opredeljene v členu 7(2);

 

-1b.

„pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, vključno z možnimi finančnimi, ob upoštevanju posebnih okoliščin pri prošnjah za dostop, na primer dejanske ali potencialne vrednosti novega ali že obstoječega znanja in pravic, ki sta predmet prošnje za dostop, in/ali obsega, trajanja ali drugih značilnosti predvidene uporabe;

1.

„novo znanje in pravice“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ki so lahko varovane ali ne, in so pridobljene z ukrepi . Takšni rezultati vključujejo pravice, povezane z avtorskimi pravicami, pravice iz modela, patentne pravice, žlahtniteljske pravice, ali podobne oblike zaščite;

1.

„novo znanje in pravice“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ne glede na to, ali so varovani ali ne, in so pridobljeni z zadevnim posrednim ukrepom . Takšni rezultati vključujejo pravice, povezane z avtorskimi pravicami, pravice iz modela, patentne pravice, žlahtniteljske pravice, ali podobne oblike zaščite;

2.

„že obstoječe znanje in pravice“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, kot tudi avtorske pravice ali druge pravice intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, zahtevke, ki so bili izpolnjeni pred njihovim pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev in ki so potrebni za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa;

2.

„že obstoječe znanje in pravice“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, kot tudi avtorske pravice ali druge pravice intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, zahtevke, ki so bili izpolnjeni pred njihovim pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev in ki so potrebni za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa;

 

2a.

„udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki prispeva k posrednemu ukrepu ter ima v skladu s to uredbo pravice in obveznosti v okviru Skupnosti;

3.

„raziskovalna organizacija“ pomeni neprofitno organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene ali tehnične raziskave;

3.

„raziskovalna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je ustanovljen kot neprofitna organizacija in ima za enega od glavnih ciljev izvajanje raziskav ali tehnološki razvoj ;

Sprememba 56

Člen 8, odstavek 2

Prvi odstavek se ne uporablja v primeru ukrepov, ki so namenjeni usklajevanju raziskovalnih dejavnosti.

Prvi odstavek se ne uporablja v primeru ukrepov, katerih namen je usklajevanje raziskovalnih dejavnosti.

Sprememba 57

Člen 12, odstavek 2, pododstavek 1 a

 

V razpisih za zbiranje predlogov morajo biti jasno opredeljeni cilji, da se prepreči nepotreben odziv vlagateljev.

Sprememba 58

Člen 14

Ocenjevanje , izbira in dodelitev

Načela ocenjevanja ter merila za izbiro in dodelitev

1. Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev , določenih v vsakem posebnem programu in delovnem programu, oceni predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

1. Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev oceni vse predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

 

Pri tem se uporabljajo naslednja merila:

(a)

znanstvena in tehnološka odličnost ter stopnja inovativnosti;

(b)

zmožnost uspešnega izvajanja posrednih ukrepov in zagotavljanja njihovega učinkovitega upravljanja, ki se ocenjuje glede na vire in strokovno znanje, predvsem kar zadeva način organizacije, ki ga opredelijo udeleženci;

(c)

pomen za cilje posameznega programa;

(d)

kritična masa zbranih sredstev in njihov prispevek k politikam Skupnosti;

(e)

kakovost načrta za uporabo in razširjanje pridobljenega znanja, potencial za spodbujanje inovacij in jasni načrti za ravnanje z intelektualno lastnino.

Delovni program lahko določi posebna merila ali dodatne podrobnosti glede uporabe meril.

V tem okviru se bodo v delovnih programih določila merila za ocenjevanje in izbiro, lahko pa bodo postavljene dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti ali pa bodo lahko določene nadaljnje podrobnosti za uporabo meril.

2. Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

2. Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

3. Predlogi se izberejo na podlagi rezultatov ocenjevanja.

3. Predlogi se razporedijo glede na rezultate ocenjevanja. Odločitve o financiranju se sprejmejo na podlagi tega razporeda.

Sprememba 59

Člen 15

1. Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter tudi s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek oddaje in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

1. Kadar se v razpisu za zbiranje predlogov uporablja dvostopenjski postopek ocenjevanja, gredo v nadaljnje ocenjevanje le tisti predlogi, ki so sprejeti na prvi stopnji, in sicer na podlagi ocene, da izpolnjujejo omejen sklop meril.

2. Kadar razpis za zbiranje predlogov določi dvostopenjski postopek oddaje, se samo od tistih predlogov, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje za prvo stopnjo, zahteva, da predložijo popoln predlog na drugi stopnji.

2. Kadar je v razpisu za zbiranje predlogov določen dvostopenjski postopek oddaje, se predložitev popolnega predloga na drugi stopnji zahteva samo od tistih vlagateljev, katerih predlogi so bili sprejeti v okviru ocenjevanja na prvi stopnji.

 

Vsi vlagatelji so nemudoma obveščeni o rezultatih ocenjevanja na prvi stopnji.

3. Kadar razpis za zbiranje predlogov določi dvostopenjski postopek ocenjevanja, gredo v nadaljnje ocenjevanje le tisti predlogi, ki so sprejeti v prvi stopnji, ki temelji na ocenjevanju omejenega sklopa meril.

3. Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek za predložitev predlogov, in s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve ter objavi navodila za vlagatelje, vključno s smernicami za ocenjevalce. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek oddaje (vključno s pravili glede področja uporabe in narave prve stopnje predloga ter celotne druge faze predloga) in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

 

Komisija priskrbi informacije in določi postopke za pritožbe, ki jih lahko vložijo vlagatelji.

4. Komisija sprejme in objavi pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa udeležencev pri posrednih ukrepih ter tudi njihove finančne sposobnosti.

4. Komisija sprejme in objavi pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa udeležencev pri posrednih ukrepih ter tudi njihove finančne sposobnosti.

 

Komisija ne obnovi takšnega preverjanja, razen če se je položaj zadevnega udeleženca spremenil.

Sprememba 60

Člen 16

1. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju, ki ga zahtevajo sedmi okvirni program in njegovi posebni programi.

1. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju predlogov .

Za usklajevalne in podporne ukrepe, navedene v členu 13, se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

Za usklajevalne in podporne ukrepe, navedene v členu 13, se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

2. Neodvisni strokovnjaki se izberejo ob upoštevanju usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim bile dodeljene.

2. Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim bile dodeljene. Če bodo morali neodvisni strokovnjaki obdelovati zaupne informacije, se za njihovo imenovanje zahteva ustrezno varnostno potrdilo.

Neodvisni strokovnjaki se opredelijo in izberejo na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov za nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, katerih namen je sestaviti seznam primernih kandidatov.

Neodvisni strokovnjaki so določeni in izbrani na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, katerih namen je sestaviti seznam primernih kandidatov.

Komisija lahko, če se ji to zdi primerno, izbere katerega koli posameznika izven seznama, ki je ustrezno usposobljen.

Komisija lahko, če se ji to zdi primerno, izbere katerega koli posameznika izven seznama, ki je ustrezno usposobljen.

Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev ustrezne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.

Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev ustrezne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.

3. Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka prepriča, da se strokovnjak ne sooča z navzkrižjem interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

3. Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka prepriča, da se strokovnjak ne sooča z navzkrižjem interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

4. Komisija sprejme vzorec obvestila o imenovanju, v nadaljnjem besedilu „obvestilo o imenovanju“, ki vključuje izjavo, da pri neodvisnem strokovnjaku v času imenovanja ne obstaja navzkrižje interesov in da se obvezuje, da bo obvestil Komisijo, če se le-to pojavi med podajanjem njegovega mnenja ali med opravljanjem njegovih dolžnosti. Komisija sklene obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim od neodvisnih strokovnjakov.

4. Komisija sprejme vzorec obvestila o imenovanju, v nadaljnjem besedilu „obvestilo o imenovanju“, ki vključuje izjavo, da pri neodvisnem strokovnjaku v času imenovanja ne obstaja navzkrižje interesov in da se obvezuje, da bo obvestil Komisijo, če se tovrstno navzkrižje pojavi med podajanjem njegovega mnenja ali med opravljanjem njegovih dolžnosti. Komisija sklene obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim od neodvisnih strokovnjakov.

5. Komisija za vsak posebni program in v vseh ustreznih sredstvih obveščanja redno objavlja seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali.

5. Komisija za vsak okvirni in vsak posebni program v vseh ustreznih sredstvih obveščanja enkrat letno objavlja seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali.

Sprememba 61

Člen 17, odstavki 4 do 6

4. Če kateri udeleženec ne izpolni svojih obveznosti, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.

4. Če kateri udeleženec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem posrednega ukrepa, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.

5. Če izvedba ukrepa postane nemogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha z ukrepom.

5. Če izvedba ukrepa postane nemogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha z ukrepom.

6. Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.

6. Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.

 

6a. Če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, lahko udeleženci v posrednem ukrepu za določene elemente dela sklenejo podizvajalske pogodbe s tretjimi strankami.

 

6b. Komisija določi postopke za pritožbe, ki jih lahko vložijo udeleženci.

Sprememba 63

Člen 18, odstavek 7

7. Komisija v skladu s to uredbo sestavi vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev.

7. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami v skladu s to uredbo sestavi vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev. Če se izkaže, da je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o dodelitvi sredstev, ga Komisija ustrezno spremeni in pri tem tesno sodeluje z državami članicami.

Sprememba 62

Člen 18, odstavek 8a in 8b (novo)

 

8a. V vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev sta predvidena kontrola in finančni nadzor, ki ju izvajata Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je ta pooblastila, in Računsko sodišče.

 

8b. V sporazumu o dodelitvi sredstev so lahko določeni časovni roki, v okviru katerih lahko udeleženci oddajajo različna obvestila iz te uredbe.

Sprememba 64

Člen 1, odstavek 1, pododstavek 1

1. Sporazum o dodelitvi sredstev določa obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabi in razširjanju, če teh obveznosti ne določa ta uredba.

1. Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabi in razširjanju, če teh pravic in obveznosti ne določa ta uredba.

Sprememba 65

Člen 23

1. Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, morajo vsi pravni subjekti , ki želijo sodelovati v posrednem ukrepu, sestaviti pogodbo, v nadaljnjem besedilu „konzorcijsko pogodbo“, ki zajema naslednje:

1. Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, morajo vsi udeleženci v posrednem ukrepu skleniti pogodbo, v nadaljnjem besedilu „konzorcijsko pogodbo“, ki med drugim ureja naslednje:

(a) notranjo organizacijo konzorcija;

(a) notranjo organizacijo konzorcija;

(b) razdelitev finančnih prispevkov Skupnosti;

(b) razdelitev finančnih prispevkov Skupnosti;

(c)

dodatna pravila za razširjanje in uporabo, vključno z dogovori o pravicah intelektualne lastnine, kjer je to primerno ;

(c)

pravila , poleg pravil iz Poglavja III o razširjanju in uporabi ter pravicah dostopa in poleg pravil iz ustreznih določb v sporazumu o dodelitvi sredstev;

(d) rešitev notranjih sporov.

(d)

reševanje notranjih sporov, vključno s primeri zlorabe moči;

 

(da)

ureditve glede odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci.

 

2. Komisija določi in objavi smernice za glavna vprašanja, ki jih lahko v svojih konzorcijskih pogodbah obravnavajo udeleženci.

Sprememba 66

Člen 24, odstavek 1

1. Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednih ukrepih, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, finančno uredbo, pravili za izvedbo in sporazumom o dodelitvi sredstev:

1. Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednih ukrepih, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, finančno uredbo, pravili za izvedbo in sporazumom o dodelitvi sredstev:

 

(-a)

spremlja kako udeleženci spoštujejeo obveznosti v posrednem ukrepu;

(a)

zagotavlja, da pravni subjekti iz sporazuma o dodelitvi sredstev zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu, kot predvidevajo določbe iz sporazuma ;

(a)

preverja, ali pravni subjekti iz sporazuma o dodelitvi sredstev zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu;

(b) prejme finančni prispevek Skupnosti in ga razdeli;

(b)

prejme finančni prispevek Skupnosti in ga razdeli v skladu s konzorcijsko pogodbo in sporazumom o dodelitvi sredstev;

(c)

hrani finančna poročila in vodi evidenco ter obvešča Komisijo o razdelitvi finančnega prispevka Skupnosti v skladu s členom 35 ;

(c)

vodi evidenco in hrani finančna poročila, ki se nanašajo na finančni prispevek Skupnosti, ter obvešča Komisijo o razdelitvi tega prispevka v skladu s členoma 23(b) in 35;

(d)

zagotavlja učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci in Komisijo.

(d)

deluje kot posrednik za učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci ter redno poroča udeležencem in Komisiji o napredovanju projekta.

Sprememba 67

Člen 25

1. Udeleženci v posrednem ukrepu lahko predlagajo pristop novega udeleženca ali odstop obstoječega.

1. Udeleženci v posrednem ukrepu se lahko dogovorijo, da vključijo novega udeleženca ali sprejmejo odstop obstoječega v skladu z ustreznimi določbami iz konzorcijske pogodbe .

2. Vsak pravni subjekt, ki se pridruži ukrepu, ki se že izvaja, mora pristopiti k sporazumu o dodelitvi sredstev.

2. Vsak pravni subjekt, ki se pridruži ukrepu, ki se že izvaja, mora pristopiti k sporazumu o dodelitvi sredstev.

3. Če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, konzorcij objavi odprti razpis in ga na široko oglaša s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur ter nacionalnih točk za stike, ki jih za informacije in podporo ustanovijo države članice in pridružene države.

3. V posebnih primerih , če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, konzorcij objavi odprt razpis in ga objavi širši javnosti s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur ter nacionalnih točk za stike, ki jih za razširjanje informacij in podporo ustanovijo države članice in pridružene države.

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala izbiro prvotnega ukrepa, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval v skladu z načeli iz člena 14 oziroma iz člena 16.

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala izbiro prvotnega ukrepa, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval v skladu z načeli iz člena 14 oziroma člena 16.

4. Konzorcij o vsaki spremembi v svoji sestavi uradno obvesti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po uradnem obvestilu.

4. Konzorcij o vsaki predlagani spremembi v svoji sestavi obvesti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.

Spremembe v sestavi konzorcija, ki so povezane s predlogi za druge spremembe v zvezi s sporazumom o dodelitvi sredstev in niso neposredno povezane s spremembo v sestavi konzorcija, mora pisno odobriti Komisija.

Spremembe v sestavi konzorcija, ki so povezane s predlogi za druge spremembe v zvezi s sporazumom o dodelitvi sredstev in niso neposredno povezane s spremembo v sestavi konzorcija, mora pisno odobriti Komisija.

Sprememba 77

Pododdelek 5, naslov

SPREMLJANJE PROGRAMOV IN POSREDNIH UKREPOV TER SPOROČANJE INFORMACIJ

SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE PROGRAMOV IN POSREDNIH UKREPOV TER SPOROČANJE INFORMACIJ

Sprememba 68

Člen 26

Spremljanje

Spremljanje in ocenjevanje

Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 18(4).

1. Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 18(4).

Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja in pravic, ki ga je treba predložiti v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1).

Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja, ki ga je treba predložiti v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1).

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 16.

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 16.

Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, imenovanih v skladu s členom 16, spremlja sedmi okvirni program, njegove posebne programe in, kjer je primerno, prejšnje okvirne programe.

2. Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem za učinkovito in usklajeno spremljanje celotnega okvirnega programa.

 

V skladu s členom 3 Komisija objavi informacije o financiranih projektih preko ustreznih medijev.

 

3. Spremljanje in ocenjevanje iz člena 6 Sklepa o vzpostavitvi Sedmega okvirnega programa vključuje vidike, povezane z izvajanjem te uredbe, in obravnava vpliv sprememb v ureditvi izračuna stroškov na proračun v primerjavi s Šestim okvirnim programom ter posledice tega za upravno obremenitev udeležencev.

 

4. Komisija v skladu s členom 16 imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri zahtevanem ocenjevanju v okviru Sedmega okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter po potrebi za ocenjevanje prejšnjih okvirnih programov.

Poleg tega lahko v skladu s členom 16 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanje glede izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.

5. Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 16 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanje glede oblikovanja in izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.

Sprememba 69

Člen 27, odstavek 1, uvodni del

1. Komisija da kateri koli državi članici ali pridruženi državi na zahtevo na razpolago kakršne koli uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja in pravic, ki so pridobljeni iz dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Komisija da na zahtevo in ob upoštevanju člena 3 državi članici ali pridruženi državi na razpolago vse uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja in so pridobljene v okviru dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Sprememba 70

Člen 28

1. Kateri koli izmed naslednjih pravnih subjektov , ki sodeluje v posrednem ukrepu , lahko prejme finančni prispevek Skupnosti :

1. Finančni prispevek Skupnosti lahko prejmejo naslednji pravni subjekti, ki sodelujejo v posrednem ukrepu:

(a)

vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi, ali ki je bil ustanovljen v skladu s pravom Skupnosti,

(a)

vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi, ali ki je bil ustanovljen v skladu s pravom Skupnosti,

(b) vsaka mednarodna evropska interesna organizacija.

(b) vsaka mednarodna evropska interesna organizacija.

2. Za sodelujoče mednarodne organizacije razen mednarodne evropske interesne organizacije ali za pravni subjekt s sedežem v tretji državi se lahko odobri finančni prispevek Skupnosti, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

2. Finančni prispevek Skupnosti se lahko odobri za sodelujoče mednarodne organizacije, razen mednarodne evropske interesne organizacije, ali za pravni subjekt s sedežem v tretji državi , ki ni pridružena država, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

(a)

prispevek je predviden v posebnih programih ali ustreznem delovnem programu,

(a)

prispevek je predviden v posebnih programih ali ustreznem delovnem programu,

(b) prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa,

(b) prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa,

(c)

tako financiranje je predvideno v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu ali katerem koli drugem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

(c)

tako financiranje je predvideno v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu ali katerem koli drugem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

Sprememba 71

Člen 29

1. Finančni prispevek Skupnosti za nepovratna sredstva iz dela (a) Priloge II k sedmemu okvirnemu programu temelji na povračilu upravičenih stroškov.

Finančni prispevek Skupnosti za nepovratna sredstva iz dela (a) Priloge II k Sedmemu okvirnemu programu temelji na celotnem ali delnem povračilu upravičenih stroškov.

Finančni prispevek Skupnosti pa lahko zavzame obliko pavšalnega financiranja, vključno z obsegom stroškov na enoto, ali povprečnin ali lahko kombinira povračilo upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski in povprečninami. Finančni prispevek Skupnosti je prav tako lahko v obliki štipendij ali nagrad.

Finančni prispevek Skupnosti pa lahko ima obliko pavšalnega financiranja, vključno z obsegom stroškov na enoto, ali povprečnin oziroma lahko kombinira povračilo upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski in povprečninami. Finančni prispevek Skupnosti je prav tako lahko v obliki štipendij ali nagrad.

2. Medtem ko se finančni prispevek Skupnosti izračuna s sklicevanjem na stroške celotnega posrednega ukrepa, pa temelji na stroških, ki jih poroča vsak udeleženec.

V delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov je treba določiti oblike dodeljevanja sredstev v zadevnih ukrepih.

Sprememba 72

Člen 30

1. Nepovratna sredstva sofinancirajo udeleženci.

1. Posredne ukrepe, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, sofinancirajo udeleženci.

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.

2. Za plačilo nepovratnih sredstev se po koncu izvajanja ukrepa upoštevajo prejemki.

2. Za plačilo nepovratnih sredstev se po koncu izvajanja ukrepa upoštevajo prejemki.

3. Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

3. Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) morajo biti dejanski;

(a) morajo biti dejanski;

(b)

nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen finančnih poročil, če je tako določeno s sporazumom o dodelitvi sredstev;

(b)

nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen finančnih poročil, če je tako določeno s sporazumom o dodelitvi sredstev;

(c)

morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljalnimi načeli ter praksami posameznega udeleženca in uporabljeni z edinim namenom doseganj ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov, na način, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(c)

morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljalnimi načeli ter praksami posameznega udeleženca in uporabljeni z edinim namenom doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov, na način, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(d)

zabeleženi morajo biti v računovodski evidenci udeleženca in plačani ter, v primeru prispevkov s strani tretjih strank, zabeleženi v računovodski evidenci navedenih tretjih strank;

(d)

zabeleženi morajo biti v računovodski evidenci udeleženca in plačani ter, v primeru prispevkov s strani tretjih strank, zabeleženi v računovodski evidenci navedenih tretjih strank;

(e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z davkom na dodano vrednost, dajatve, dolgovane obresti, izločitve za primer možnih izgub ali dajatev, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, napovedane ali nastale stroške ali povrnjene za drugi projekt Skupnosti, dolgove in stroške dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

(e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z davkom na dodano vrednost, dajatve, dolgovane obresti, izločitve za primer možnih izgub ali dajatev, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, napovedane ali nastale stroške ali povrnjene za drugi projekt Skupnosti, dolgove in stroške dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

Za namene iz točke (a) se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljalnimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

Za namene iz točke (a) se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljalnimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

 

3a. Medtem ko se pri izračunu finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo stroški celotnega posrednega ukrepa, vračilo temelji na stroških, ki jih prijavijo udeleženci.

Sprememba 73

Člen 31, odstavka 2 in 3

2. Za kritje posrednih upravičenih stroškov lahko vsak udeleženec izbere pavšalni znesek svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen svojih neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci.

2. Povračilo stroškov udeležencem temelji na njihovih upravičenih neposrednih in posrednih stroških.

 

V skladu s členom 30(3)(c) lahko udeleženec uporabi poenostavljeno metodo izračuna svojega upravičenega posrednega stroška na ravni pravne osebe, če je to v skladu z njegovimi običajnimi načeli in prakso računovodstva ter upravljanja. Načela, ki jih je v tej zvezi treba upoštevati, se določijo v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

3. Sporazum o dodelitvi sredstev lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti za usklajevalne in podporne ukrepe in, kjer je ustrezno, ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev

3. Sporazum o dodelitvi sredstev lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti za usklajevalne in podporne ukrepe in, kjer je ustrezno, ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev.

 

3a. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko za kritje posrednih upravičenih stroškov vsak udeleženec izbere pavšalni znesek svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen svojih neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci ali za povračila stroškov tretjim strankam.

 

Komisija določi ustrezne pavšalne zneske na podlagi čim bolj točnega približka zadevnih dejanskih posrednih stroškov v skladu s finančno uredbo in njenimi pravili za izvajanje.

 

3b. Neprofitne javne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter MSP, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep, lahko pri udeležbi v shemah financiranja, ki vključujejo raziskave in tehnološki razvoj ter predstavitvene dejavnosti iz člena 32, izberejo pavšalni znesek, enak 60% skupnih neposrednih upravičenih stroškov za nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so se končali pred 1. januarjem 2010.

 

Da bi olajšali prehod na polno uporabo splošnega načela iz odstavka 2, Komisija določi ustrezen pavšalni znesek za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru razpisov, ki so se končali po 31. decembru 2009; ta pavšalni znesek mora biti približek zadevnim dejanskim posrednim stroškom, vendar ne sme biti nižji od 40 %. To bo temeljilo na oceni udeležbe neprofitnih javnih organizacij, srednješolskih in visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij ter MSP, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep.

 

3c. Vsi pavšalni zneski se določijo v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

Sprememba 74

Člen 32

1. Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

1. Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološke razvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Vendar lahko za javne organizacije, ustanove srednjega in visokega izobraževanja, raziskovalne organizacije in MSP krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.

Vendar lahko za neprofitne javne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije in MSP krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.

2. Finančni prispevek Skupnosti lahko za predstavitvene dejavnosti krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

2. Finančni prispevek Skupnosti lahko za predstavitvene dejavnosti krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

3. Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti, ki jih podpirajo usklajevalni in podporni ukrepi ter ukrepi za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

3. Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti, ki jih podpirajo usklajevalni in podporni ukrepi ter ukrepi za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

4. Za upravljanje in revizijska potrdila ter druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti znaša največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

4. Za dejavnosti upravljanja , vključno s potrdili o računovodskih izkazih, in druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti znaša največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje v ukrepih, ki ne spadajo pod shemo financiranja za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, usklajevanje, razvijanje omrežij in razširjanje.

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje v ukrepih, ki ne spadajo pod shemo financiranja za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev, usklajevanje, razvijanje omrežij in razširjanje.

5. Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški brez prejemkov .

5. Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški in prejemki .

6. Odstavki 1 do 5 se uporabljajo, če je primerno, za posredne ukrepe, kjer se pavšalno financiranje in povprečnine uporabljajo za celoten posredni ukrep.

6. Odstavki 1 do 5 se uporabljajo, če je primerno, za posredne ukrepe, kjer se pavšalno financiranje in povprečnine uporabljajo za celoten posredni ukrep.

Sprememba 75

Člen 33

1. Komisiji je treba predložiti redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi z zadevnimi posrednimi ukrepi, ki morajo biti po potrebi potrjena z revizijskim potrdilom v skladu s finančno uredbo in pravili za izvajanje.

1. Komisiji se predložijo redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi z zadevnim posrednim ukrepom in po potrebi potrdilo o računovodskih izkazih v skladu s finančno uredbo in pravili za izvajanje.

O obstoju sofinanciranja v zvezi z zadevnimi ukrepi je treba poročati in ga, kjer je primerno, potrditi ob zaključku ukrepa.

Če obstaja sofinanciranje v zvezi z zadevnimi ukrepi, je treba o njem poročati in ga, kjer je primerno, potrditi ob zaključku ukrepa.

 

1a. Ne glede na finančno uredbo in pravila za izvajanje je potrdilo o računovodskih izkazih za posredni ukrep obvezno samo, če je skupni znesek vmesnih plačil in plačilo preostanka udeležencu enak ali presega 375 000 EUR.

 

Vendar se za posredne ukrepe, ki trajajo dve leti ali manj, od udeleženca zahteva zgolj eno potrdilo o računovodskih izkazih, in sicer ob koncu projekta.

 

Pri posrednih ukrepih, ki se v celoti vrnejo s povprečninami ali pavšalnim financiranjem, niso potrebna potrdila o računovodskih izkazih.

2. Za javne organizacije, raziskovalne organizacije in ustanove srednjega ter visokega izobraževanja lahko revizijsko potrdilo iz odstavka 1 izda pristojni javni uslužbenec.

2. Za javne organizacije, raziskovalne organizacije in srednješolske ter visokošolske ustanove lahko potrdilo o računovodskih izkazih iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.

Sprememba 76

Člen 34

1. Če v delovnem programu ni določeno drugače, se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki povprečnin, izračunanih glede na število raziskovalcev, ki bodo vključeni v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa.

1. V delovnem programu se določijo oblike dodeljevanja sredstev za mreže odličnosti .

2. Vrednost enote za povprečnine , plačane v skladu z odstavkom 1, je 23 500 EUR na raziskovalca in na leto.

2.

(a) Če se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki povprečnin, se izračuna glede na število raziskovalcev, ki bodo vključeni v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa. Vrednost enote za povprečnine je 23 500 EUR na raziskovalca in na leto.

Komisija prilagodi navedeni znesek v skladu s finančno uredbo in pravili za izvajanje.

Komisija prilagodi znesek v skladu s finančno uredbo in pravili za izvajanje.

3. Z delovnim programom se določi maksimalno število udeležencev in, kjer je ustrezno, maksimalno število raziskovalcev, ki jih je mogoče uporabiti za osnovo izračuna maksimalne povprečnine iz odstavka 1 . Toda udeleženci, ki so pod ali nad najvišjimi vrednostmi za določitev finančnega prispevka, lahko sodelujejo, kot je ustrezno.

(b)

Z delovnim programom se določi maksimalno število udeležencev in, kjer je ustrezno, maksimalno število raziskovalcev, ki jih je mogoče vzeti za osnovo izračuna maksimalne povprečnine. Toda udeleženci, ki so pod ali nad najvišjimi vrednostmi za določitev finančnega prispevka, lahko sodelujejo, kot je ustrezno.

4. Izplačilo povprečnin iz odstavka 1 se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

(c) Izplačilo se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na kazalcih učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na kazalnikih učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Sprememba 78

Člen 35, odstavek 1

1. Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača preko koordinatorja.

1. Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača preko koordinatorja brez nepotrebnega odlašanja .

Sprememba 79

Člen 37

Zadržane vsote za preprečitev tveganja

Mehanizem za preprečevanje tveganja

 

-1. Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegove dolgove v skladu z odstavkoma 1 in 2.

1. Glede na stopnjo tveganja, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija zadrži majhen odstotek finančnega prispevka Skupnosti za vsakega udeleženca v posrednem ukrepu za pokrivanje zneskov, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili partnerji v posrednih ukrepih, ki ne izpolnjujejo obveznosti .

1. Da bi obvladovali tveganje, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, Komisija vzpostavi in upravlja jamstveni sklad za udeležence (v nadaljnjem besedilu „sklad“) v skladu s Prilogo .

 

Finančne obresti, ki se naberejo v skladu, se dodajo skladu in služijo izključno za namene, določene v točki 3 Priloge brez poseganja v točko 4.

 

1a. Udeleženec v posrednem ukrepu, ki poteka v obliki nepovratnih sredstev, prispeva v sklad največ 5% finančnega prispevka Skupnosti, ki je dolgovan udeležencu. Ob koncu ukrepa se znesek, prispevan v sklad, vrne udeležencu preko koordinatorja in v skladu z odstavkom 1b.

 

1b. Če obresti, ki se naberejo v skladu, ne zadostujejo za kritje zneskov, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija od zneska, ki se vrne udeležencu, odšteje največ 1% finančnega prispevka, ki mu ga je izplačala Skupnosti.

2. Odstavek 1 ne velja za naslednje:

2. Odtegljaj iz odstavka 1b se ne uporablja za javne organizacije in pravne subjekte, za katerih udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove;

(a)

za javne organizacije in pravne subjekte, za katerih udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter ustanove srednjega in visokega izobraževanja;

 

(b)

za udeležence v ukrepih za podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev.

 

Udeleženci iz točk (a) in (b) so za svoje dolgove odgovorni vsak zase.

 

3. Zadržane vsote predstavljajo prihodek za sedmi okvirni program v smislu člena 18(2) finančne uredbe.

3. Komisija naknadno preveri le finančno sposobnost koordinatorjev in tistih udeležencev, ki niso našteti v odstavku 2 in prosijo za finančni prispevek Skupnosti v obliki posebnega ukrepa, ki presega 500 000 EUR; to ne velja v izrednih razmerah, kjer na podlagi razpoložljivih informacij obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v finančno sposobnost teh udeležencev.

 

V okviru finančne uredbe se smatra, da sklad predstavlja zadostno jamstvo. Od udeležencev se ne sme zahtevati ali jim naložiti dodatnih jamstev ali poroštev.

4. Ob koncu okvirnega programa se naredi ocena zneskov, ki so bili zahtevani za kritje izrednega tveganja. Vse vsote, ki presegajo te zneske, se vrnejo okvirnemu programu in sestavljajo namenske prejemke.

 

Sprememba 80

Člen 40

1. Kadar je več udeležencev skupno izvajalo delo, iz katerega izhajajo novo znanje in pravice, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, so takšno novo znanje in pravice skupna last.

1. Kadar je več udeležencev skupaj izvajalo delo, iz katerega izhaja novo znanje, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, je takšno novo znanje skupna last.

 

Udeleženci sklenejo sporazum o dodelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu s pogoji sporazuma o dodelitvi sredstev.

2. Če sporazum o skupnem lastništvu glede razporeditve in pogojev izvajanja omenjenega skupnega lastništva ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:

2. Če sporazum o skupnem lastništvu še ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

ostalim skupnim lastnikom je treba predložiti predhodno obvestilo;

(a) ostale skupne lastnike je treba o tem predhodno obvestiti;

(b)

ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

(b)

ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

 

2a. Komisija na zahtevo poda smernice o možnih vidikih, ki se jih vključi v sporazum o skupnem lastništvu.

Sprememba 81

Člen 41

 

-1. Lastnik lahko novo znanje prenese na kateri koli pravni subjekt v skladu z odstavki 1 do 4 in s členom 42.

1. Kadar udeleženec prenese na prejemnika lastništvo novega znanja in pravic, prenese s tem tudi svoje obveznosti , zlasti v zvezi s podelitvijo pravic dostopa, razširjanjem in uporabo novega znanja in pravic, v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

1. Kadar udeleženec prenese na prejemnika lastništvo novega znanja, prenese s tem tudi svoje obveznosti glede tega novega znanja, vključno z obveznostjo prenosa na vse nadaljnje prejemnike , skladno s sporazumom o dodelitvi sredstev.

2. Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem v skladu z dolžnostjo zaupnosti predhodno obvesti druge udeležence, ki so v istem ukrepu, jih oskrbi z zadostnimi informacijami o novem lastniku novega znanja in pravic, da jim omogoči, da izvršujejo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

2. Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem v skladu z dolžnostjo zaupnosti predhodno obvesti druge udeležence, ki so v istem ukrepu in jih hkrati oskrbi z zadostnimi informacijami o novem lastniku novega znanja ter jim tako omogoči, da izvršujejo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Toda ostali udeleženci se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na posebej določeno tretjo stranko.

Ostali udeleženci pa se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do individualnega predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na posebej določeno tretjo stranko.

3. Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 2 lahko ostali udeleženci nasprotujejo kakršnemu koli prenosu lastništva iz razloga, ker bi tak prenos negativno vplival na njihove pravice dostopa.

3. Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 2 lahko kateri koli izmed ostalih udeležencev nasprotuje kakršnemu koli prenosu lastništva z razlogom, da bi tak prenos negativno vplival na njegove pravice dostopa.

Če ostali udeleženci dokažejo , da bi to negativno vplivalo na njihove pravice, se nameravan prenos ne more izvršiti, dokler ni dosežen sporazum med zadevnimi udeleženci.

Če kdor koli izmed ostalih udeležencev dokaže, da bi to negativno vplivalo na njegove pravice, se nameravan prenos ne more izvršiti, dokler ni dosežen sporazum med zadevnimi udeleženci.

4. Kjer je ustrezno, se lahko z dodatno določbo sporazuma o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisija vnaprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja in pravic na tretjo stranko .

4. Sporazum o dodelitvi sredstev lahko po potrebi določa, da mora biti Komisija v naprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva ali nameravani podelitvi izključne licence tretji stranki s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena k Sedmemu okvirnemu programu.

Sprememba 82

Člen 42, odstavek 1

Komisija lahko nasprotuje prenosu lastništva novega znanja in pravic ali podelitvi licence glede tega znanja in pravic pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena k sedmemu okvirnemu programu, če meni, da to ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva, obrambnih interesov držav članic v smislu člena 24 Pogodbe ali je v neskladju z etičnimi načeli. V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev licence ne moreta izvršiti, razen če se Komisija zadovolji s tem, da se uvedejo ustrezne zaščitne klavzule.

Komisija lahko nasprotuje prenosu lastništva novega znanja ali podelitvi licence glede tega znanja tretjim strankam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena k Sedmemu okvirnemu programu, če meni, da to ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva, obrambnih interesov držav članic v smislu člena 24 Pogodbe ali je v neskladju z etičnimi načeli. V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev licence ne moreta izvršiti, razen če se Komisija zadovolji s tem, da se uvedejo ustrezne zaščitne klavzule.

Sprememba 83

Člen 43, odstavek 1 in odstavek 2, pododstavek 1

1. Kadar se novo znanje in pravice lahko industrijsko ali komercialno uporabijo, njihov lastnik poskrbi za njihovo primerno in učinkovito zaščito v skladu z ustreznimi pravnimi določbami , pri čemer upošteva legitimne, zlasti komercialne interese zadevnih udeležencev v posrednem ukrepu.

1. Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene, njegov lastnik poskrbi za njegovo primerno in učinkovito zaščito, pri čemer upošteva svoje legitimne interese in legitimne interese, zlasti komercialne, ostalih udeležencev v zadevnem posrednem ukrepu.

Če se udeleženec sklicuje na legitimni interes, mora kadar koli dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

Če se udeleženec , ki ni lastnik novega znanja, sklicuje na svoj legitimni interes, mora kadar koli dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

2. Če lastnik novega znanja in pravic ne zaščiti tega znanja in pravic, ki jih ima v lasti , in jih ne prenese na drugega udeleženca v skladu s členom 41(1) in (2) , se ne morejo odvijati nobene dejavnosti razširjanja, preden Komisija ni obveščena.

2. Če se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene in ga njegov lastnik ne zaščiti in ga ne prenese , skupaj s pripadajočimi obveznostmi, na drugega udeleženca , na pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali na katero koli tretjo stranko s sedežem v državi članici ali pridruženi državi v skladu s členom 41 , se ne smejo odvijati nikakršne dejavnosti razširjanja znanja, preden se o tem obvesti Komisija.

Sprememba 84

Člen 44, odstavek 1

Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži kateri koli udeleženec, ali so vložene v njegovem imenu, ali kakršno koli drugo razširjanje, povezano z novimi znanji in pravicami, vključujejo izjavo, da so bili novo znanje in pravice pridobljeni s pomočjo finančne podpore Skupnosti.

Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži kateri koli udeleženec, ali so vložene v njegovem imenu, ali katero drugo razširjanje informacij, povezanih z novim znanjem, vključujejo izjavo, ki lahko uporablja vizualna sredstva, da je bilo novo znanje pridobljeno s pomočjo finančne podpore Skupnosti.

Sprememba 85

Člen 45

1. Udeleženci uporabijo novo znanje in pravice, ki jih imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se te uporabljajo.

1. Udeleženci uporabljajo novo znanje, ki ga imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se to uporablja.

2. Vsak udeleženec zagotovi, da se novo znanje in pravice, ki jih ima v lasti, razširjajo kolikor je le mogoče brez težav. Če tega ne zagotovi, lahko navedeno novo znanje in pravice v skladu s členom 12 Pogodbe razširja Komisija.

2. Vsak udeleženec zagotovi, da se novo znanje, ki ga ima v lasti, razširja kolikor je mogoče hitro. Če tega ne zagotovi, lahko to novo znanje v skladu s členom 12 Pogodbe razširja Komisija. V sporazumu o dodelitvi sredstev so glede tega lahko določene časovne omejitve.

3. Dejavnosti razširjanja so v skladu s pravico intelektualne lastnine, zaupnosti in legitimnih interesov lastnika novega znanja in pravic ter obrambnih interesov držav članic v smislu člena 24 Pogodbe.

3. Dejavnosti razširjanja so v skladu z varstvom pravic intelektualne lastnine, obveznostmi glede zaupnosti in legitimnimi interesi lastnika novega znanja ter obrambnih interesov držav članic v smislu člena 24 Pogodbe.

4. Ostalim udeležencem je treba pred dejavnostjo razširjanja informacij predložiti predhodno obvestilo.

4. Ostalim udeležencem je treba pred dejavnostjo razširjanja informacij predložiti predhodno obvestilo.

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev nasprotuje, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v povezavi z znanjem in pravicami utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih se lahko dejavnost razširjanja informacij ne sme izvršiti, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje teh legitimnih interesov.

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev ugovarja, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v povezavi z znanjem ali že obstoječim znanjem utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih se dejavnost razširjanja informacij ne sme izvršiti, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje teh legitimnih interesov.

Sprememba 86

Člen 47, odstavek 5

5. Udeleženci istega ukrepa se takoj, ko je to mogoče, obvestijo o kakršnih koli omejitvah za podelitev pravic dostopa do že obstoječega znanja in pravic ali o kakršnih koli omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.

5. Brez poseganja v člena 48 in 49 ter v sporazum o dodelitvi sredstev se udeleženci istega ukrepa takoj, ko je to mogoče, obvestijo o kakršnih koli omejitvah za podelitev pravic dostopa do že obstoječega znanja ali o kakršnih koli omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.

Sprememba 87

Člen 49

1. Udeleženci v istem posrednem ukrepu uživajo pravice dostopa do novega znanja in pravic, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja in pravic.

1. Udeleženci v istem posrednem ukrepu uživajo pravice dostopa do novega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja.

Take pravice dostopa se podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

Skladno s sporazumom se take pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

2. Udeleženci istega posrednega ukrepa uživajo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja in pravic, pod pogojem da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve takih pravic.

2. Udeleženci istega posrednega ukrepa uživajo pravice dostopa do že obstoječega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve takih pravic.

Take pravice dostopa se podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

Skladno s sporazumom se take pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

 

2a. Tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ima pravice dostopa do novega ali že obstoječega znanja iz odstavkov 1 in 2 pod enakimi pogoji kot udeleženec, h kateremu je pridružen, razen če je v sporazumu o dodelitvi sredstev ali konzorcijski pogodbi določeno drugače.

3. Zahtevek za pravice dostopa iz odstavkov 1 ali 2 je mogoče predložiti v enem letu od enega izmed naslednjih dogodkov:

3. Zahtevek za pravice dostopa iz odstavkov 1, 2 in 2a je mogoče predložiti v roku enega leta po katerem koli izmed naslednjih dogodkov:

(a) zaključka neposrednega ukrepa;

(a) zaključku neposrednega ukrepa;

(b)

prenehanja udeležbe lastnika zadevnega že obstoječega znanja in pravic ali novega znanja in pravic.

(b)

končani udeležbi lastnika zadevnega že obstoječega znanja ali novega znanja.

Zadevni udeleženci pa se lahko sporazumejo o drugačnem časovnem roku.

Zadevni udeleženci pa se lahko sporazumejo o drugačnem časovnem roku.

Sprememba 88

Člen 51, odstavek 1 a (novo)

 

Skupno podjetje iz odstavka 1(c) se ustanovi za upravljanje z evropskim prispevkom za mednarodni sporazum ITER, ki bo uradno potrdil ustanovitev organizacije ITER kot tudi dodatne dejavnosti v zvezi z izgradnjo ITRA, ki jo predvideva posebni program za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007-2011). Vse druge dejavnosti na tematskem področju „fuzijske energije“, predvidene v okviru tega posebnega programa, bo ločeno izvajalo in z njimi upravljalo skupno podjetje iz točke (c). Ta ločitev bo omogočila ohranitev celostnega pristopa in močne vpletenosti združenj za fuzijo.

Sprememba 89

Priloga (novo)

 

PRILOGA

Jamstveni sklad za udeležence

1. Sklad upravlja Skupnost, zastopa pa jo Komisija, ki v imenu udeležencev deluje kot pooblaščenec pod pogoji, določenimi v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

Komisija bo finančno upravljanje sklada zaupala Evropski investicijski banki ali v skladu s členom 13(b) ustrezni finančni ustanovi (v nadaljnjem besedilu „depotna banka“). Depotna banka upravlja sklad v skladu z navodili Komisije. Depotna banka upravlja sklad v skladu z navodili Komisije.

2. Komisija lahko pri prvem predhodnem financiranju, ko sredstva nakaže konzorciju, poravna prispevek udeležencev ter ga v njihovem imenu vplača v sklad.

3. Če udeleženec dolguje znesek Skupnosti, lahko Komisija ukrepa, kar pa ne vpliva na kazni, ki se lahko naložijo udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, v skladu s finančno uredbo; Komisija lahko stori naslednje:

(a)

odredi, depotni banki, naj dolgovani znesek prenese neposredno iz sklada koordinatorju posrednega ukrepa, če ta še poteka in če se ostali udeleženci strinjajo, da ga bodo izvedli v enaki meri glede na njegove cilje v skladu s členom 17(4). Zneski, preneseni iz sklada, se štejejo kot finančni prispevek Skupnosti; ali

(b)

navedeni znesek izterja od sklada, če se je posredni ukrep prekinil ali že zaključil.

 

Komisija bo v korist sklada izdala nalog za izterjavo tega zneska od udeleženca. Komisija lahko v ta namen v skladu s finančno uredbo sprejme odločitev o izterjavi.

4. Zneski, izterjani iz sklada v času Sedmega okvirnega programa, bodo predstavljali prihodek programa v smislu člena 18(2) finančne uredbe.

Ko se izvajanje vseh sredstev v okviru Sedmega okvirnega programa zaključi, bo Komisija izterjala vse neporavnane vsote sklada in jih vključila v proračun Skupnosti v skladu z odločitvijo o Osmem okvirnem programu.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)   UL L 317, 3.12.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/548/ES, Euratom (UL L 215, 5.8.2006, str. 38).

(3)   UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

P6_TA(2006)0518

Posebni program „Človeški viri“ (Sedmi okvirni program za RTRPD, 2007-2013) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu „Človeški viri“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (KOM(2005)0442 — C6-0383/2005 — 2005/0187(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0442) (1) in spremenjenega predloga (KOM(2005)0442/2 (1),

ob upoštevanju člena 166 Pogodbe ES, na podlagi katere se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0383/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0360/2006),

1.

odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.

meni, da mora biti okvirni referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, usklajen z zgornjo mejo razdelka 1a novega večletnega finančnega okvira za 2007-2013, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju z dne 17. maja 2006 (2);

3.

poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni, v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

4.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.

poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 4

(4) Okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

(4) Okvirni program bi moral dopolnjevati dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, vseživljenjskega usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, zaposlovanja, enakih možnosti in enake obravnave, ustreznih delovnih pogojev , industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

Sprememba 2

Uvodna izjava 7

(7) Mednarodna razsežnost je temeljna sestavina človeških virov na področju raziskav in razvoja v Evropi. Kakor predvideva člen 170 Pogodbe, lahko v tem posebnem programu sodelujejo države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa lahko v njem sodelujejo tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodne organizacije za znanstveno sodelovanje. Poleg tega lahko pri vseh ukrepih kot tudi posebnih ukrepih v okviru tega posebnega programa sodelujejo posamezni raziskovalci iz tretjih držav.

(7) Mednarodno sodelovanje in mednarodne izkušnje raziskovalcev so izjemno pomembne za raziskave in razvoj v Evropi. Kakor predvideva člen 170 Pogodbe, lahko v tem posebnem programu sodelujejo države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa lahko v njem sodelujejo tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodne organizacije za znanstveno sodelovanje. Razen tega lahko pri vseh ukrepih kot tudi posebnih ukrepih tega posebnega programa brez kakršne koli oblike diskriminacije sodelujejo posamezni raziskovalci iz tretjih držav in evropski raziskovalci, ki živijo v tujini. Zato bi si bilo treba prizadevati za pospeševanje vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah. Sprejetje politike za zagotavljanje spodbud ne bi smelo biti osredotočeno le na plačila raziskovalcem, ampak tudi na njihove delovne pogoje.

Sprememba 3

Uvodna izjava 8

(8) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(8) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, bi morale spoštovati temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, na primer človekovo nedotakljivost, enakost žensk in moških ali možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, ter poudarjati državljanski in humanistični pomen raziskav, ob upoštevanju etične in kulturne raznolikosti.

Sprememba 4

Uvodna izjava 9

(9) Okvirni program mora prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Sprememba 5

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

(9a) Okvirni program naj bi ljudi spodbujal, da se odločijo za študij na znanstvenih fakultetah, zlasti s prepričevanjem žensk, naj se odločajo za znanstvene in tehnološke smeri študija.

Sprememba 6

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

(10a) Za poenostavitev in zmanjšanje stroškov razpisa bi morala Komisija vzpostaviti podatkovno zbirko kot predpogoj za obveščanje udeležencev razpisa.

Sprememba 7

Uvodna izjava 11

(11) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, prav tako pa je treba storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1074/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(11) Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za spremljanje na prvem mestu učinkovitosti dodeljenih subvencij in nato učinkovitosti uporabe teh sredstev, za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, prav tako pa bi bilo treba storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1074/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Sprememba 8

Uvodna izjava 13

(13) Pri izvajanju tega programa je treba primerno pozornost posvetiti integraciji načela enakosti spolov ter med drugim tudi delovnim pogojem, preglednosti postopkov zaposlovanja in poklicnemu razvoju v zvezi z raziskovalci, zaposlenimi pri projektih in programih, ki se financirajo v okviru ukrepov tega programa, za katere nudi referenčni okvir Priporočilo Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

(13) Pri izvajanju tega programa je treba primerno pozornost posvetiti integraciji načela enakosti spolov ter med drugim tudi delovnim pogojem, ukrepom, ugodnim za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja , kot je na primer skrajšani delovni čas, preglednosti postopkov zaposlovanja in poklicnemu razvoju v zvezi z raziskovalci, zaposlenimi pri projektih in programih, ki se financirajo v okviru ukrepov tega programa, za katere nudi referenčni okvir Priporočilo Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

Sprememba 9

Uvodna izjava 14

(14) Ta program je v skladu s prihodnjim razvojem in izvajanjem celostne strategije o človeških virih na področju raziskav in razvoja v Evropi ter jo podpira na osnovi „Strategije mobilnosti raziskovalcev ERP“ter sporočila Komisije„Raziskovalci v ERP: en poklic, več poklicnih poti“. ter upošteva sklepe Sveta o človeških virih na področju raziskav in razvoja z dne 18. aprila 2005

(14) Ta program je v skladu z resničnim evropskim raziskovalnim prostorom in ga poskuša vzpostaviti, kot je bil predviden v okviru celostne strategije o človeških virih na področju raziskav in razvoja v Evropi na osnovi „Strategije mobilnosti raziskovalcev ERP“in dokumenta„Raziskovalci v ERP: en poklic, več poklicnih poti“. ter upošteva sklepe Sveta o človeških virih na področju raziskav in razvoja z dne 18. aprila 2005.

 

Da bi vzpostavili pravi evropski raziskovalni prostor, se države članice poziva k uporabi Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

Sprememba 10

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

(14a) Ta program si prizadeva kakovostno in količinsko razviti človeški potencial na področju raziskav in razvoja v Evropi, deloma tudi s priznavanjem „poklica“ raziskovalca. To bi bilo ugodno za vzdrževanje stopnje odličnosti temeljnih raziskav in sistematičen razvoj tehnoloških raziskav ter bi v veliki meri spodbujalo mobilnost evropskih raziskovalcev v Evropi in zunaj nje. Poleg tega bi pripomoglo k vzpostavitvi ustreznih pogojev, ki bi najboljše tuje raziskovalce spodbudili, da bi svoje raziskovalno delo izvajali v Evropi.

Sprememba 11

Člen 2, odstavek 1

Posebni program spodbuja dejavnosti v zvezi s „Človeškimi viri“ s količinsko in kakovostno krepitvijo človeških potencialov na področju raziskav in tehnologije v Evropi. Dejavnosti v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev, imenovane „aktivnosti Marie Curie“, bodo okrepljene in bolj osredotočene na ključne vidike razvoja spretnosti in znanja ter poklicnega razvoja in na okrepljene povezave z nacionalnimi sistemi.

Posebni program spodbuja dejavnosti v zvezi s „Človeškimi viri“ s spodbujanjem opravljanja raziskovalnega poklica in s količinsko in kakovostno krepitvijo človeških potencialov, zlasti ženskih , na področju raziskav in tehnologije v Evropi ter s zagotavljanjem enakega dostopa do področja tako žensk kot moških, pri čemer še posebej upošteva potrebe invalidnih raziskovalk in raziskovalcev. Dejavnosti v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev, imenovane „aktivnosti Marie Curie“, bodo okrepljene in bolj osredotočene na ključne vidike razvoja spretnosti in znanja ter poklicnega razvoja in na okrepljene povezave z nacionalnimi sistemi.

Sprememba 12

Člen 3, odstavki 1 a, 1 b in 1 c (novo)

 

Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali so bili financirani ukrepi izvedeni učinkovito in v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

 

Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja izvajalske agencije, katere ustanovite je predvidena, bi morali biti sorazmerni s predvidenimi nalogami na podlagi posebnega programa, in o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

 

Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 13

Člen 4, odstavek 1

1. Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvedejo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

1. Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvedejo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije .

Sprememba 14

Člen 4, odstavek 3

3. Naslednje raziskovalne dejavnosti se ne financirajo v okviru tega programa:

3. Naslednja področja raziskovalnih dejavnosti se ne financirajo v okviru tega programa:

raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah ,

raziskovalna dejavnost s ciljem kloniranja človeških zarodkov ;

raziskovalne dejavnosti, ki naj bi se izvajale v državi članici, kjer so takšne raziskovalne dejavnosti prepovedane.

raziskovalna dejavnost z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, s katero bi takšne spremembe postale dedne ;

 

raziskovalna dejavnost z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za namene raziskovanja ali za namen pridobivanja izvornih celic in raziskovalna dejavnost, pri kateri se uporablja celice teh zarodkov.

Sprememba 15

Člen 5 a (novo)

 

Člen 5a

Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v opombah in prilogi letnega poračuna.

Sprememba 16

Člen 6, odstavek 1

1. Komisija sestavi delovni program za izvedbo posebnega programa, v katerem podrobno navede cilje ter prednostne naloge na področju znanosti in tehnologije, določene v Prilogi, shemo financiranja, ki se bo uporabila za temo, za katero se lahko predloži predloge, ter časovni razpored izvajanja.

1. Komisija sestavi delovni program za izvedbo posebnega programa, v katerem podrobno navede cilje ter prednostne naloge na področju znanosti in tehnologije, določene v Prilogi, shemo financiranja, ki se bo uporabila za temo, za katero se lahko predloži predloge, ter časovni razpored izvajanja. V tem delovnem programu si je treba prav tako prizadevati za poenostavitev postopkov za dostop do okvirnega programa in za spodbujanje širjenja informacij o dejavnostih okvirnega programa.

Sprememba 17

Člen 6, odstavek 2

2. Delovni program upošteva ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se posodablja.

2. Delovni program upošteva ustrezne raziskave, usposabljanje raziskovalcev, dejavnosti za razvoj poklicne poti , ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije , skupaj s prispevkom v smislu evropske dodane vrednosti, pričakovanim vplivom na konkurenčnost industrije in povezanostjo programa z drugimi politikami Skupnosti. Po potrebi se program posodablja.

Sprememba 18

Člen 6, odstavek 3

3. Delovni program bo določil merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za neposredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila bodo tista, ki ocenjujejo kakovostne vidike predlagateljev (raziskovalci/organizacije) in njihov potencial za nadaljnji napredek, po potrebi vključno z njihovo zmogljivostjo izvajanja, kakovostjo predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja, dodano vrednostjo Skupnosti in strukturnimi vplivi predlagane dejavnosti v zvezi s prispevkom k ciljem posebnega programa in delovnega programa. Ta merila ter vsi morebitni ponderji in mejne vrednosti se lahko nadalje opredelijo ali dopolnijo v delovnem programu.

3. Pri ocenjevanju predlogov in izbiri projektov za posredne ukrepe v okviru shem financiranja se upoštevajo naslednja načela:

 

znanstvene in/ali tehnološke odličnosti;

 

povezanost s cilji posebnega programa;

 

strokovnost in sposobnost izvajanja predlagateljev (raziskovalcev/ organizacij) in njihov potencial za nadaljnji napredek;

 

uresničevanje načela enake obravnave in enakih možnosti za ženske in moške;

 

kakovost predlagane dejavnosti glede na cilje strokovnega usposabljanja in/ali prenosa znanja.

 

V zvezi s tem se v delovnem programu podrobneje opredeli merila za ocenjevanje in izbiro, ki se jim lahko doda nadaljnje zahteve, ponderje in mejne vrednosti.

Sprememba 19

Člen 7, odstavek 2

2. Postopek iz člena 8(2) se uporablja za sprejetje delovnega programa iz člena 6(1).

2. Upravljalni postopek iz člena 8(2) se uporablja za sprejetje delovnega programa iz člena 6(1).

Sprememba 20

Člen 8, odstavek 4

4. Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

4. Obdobje, določeno v členih 4(3) in 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

Sprememba 21

Člen 8, odstavek 5

5. Komisija odbor redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in mu predloži podatke o vseh ukrepih RTR, ki se financirajo v okviru tega programa.

5. Komisija odbor in pristojni odbor Evropskega parlamenta redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in jima mu predloži podatke o vseh ukrepih za raziskave in tehnološki razvoj, ki se financirajo v okviru tega programa.

Sprememba 22

Člen 8, odstavek 5 a (novo)

 

5a. Poročilo Komisije vsebuje presojo pravilnosti finančnega poslovodenja ter oceno o učinkovitosti in pravilnosti proračunskega in gospodarskega upravljanja tega programa.

Sprememba 23

Člen 8 a (novo)

 

Člen 8a

Komisija pravočasno predloži to odločbo in poročilo o izvajanju posebnega programa pristojnim organom v pregled, tako da se postopek o spremembi odločbe lahko zaključi pred koncem leta 2010.

Sprememba 24

Člen 8 b (novo)

 

Člen 8b

Komisija zagotovi neodvisno spremljanje, oceno in pregled, določene v členu 7 Odločbe o vzpostavitvi okvirnega programa, kar zadeva izvajanje dejavnosti, ki jih pokriva ta posebni program.

Sprememba 25

Priloga, Uvod, odstavek 1

Količina in kakovost človeških virov sta glavna konkurenčna prednost na področju znanosti in tehnologije. Splošni strateški cilj tega programa, kot predpogoj za povečano zmogljivost in učinkovitost Evrope na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter za uskladitev in nadaljnji razvoj Evropskega raziskovalnega prostora, je narediti Evropo privlačnejšo za raziskovalce. To se bo uresničilo z dosego znatnega strukturnega vpliva v vsej Evropi na organizacijo, zmogljivost in kakovost usposabljanja na področju raziskav, na aktivni poklicni razvoj raziskovalcev, izmenjavo znanja med raziskovalci iz različnih sektorjev in raziskovalnimi organizacijami ter na močno udeležbo žensk na področju raziskav in razvoja.

Človeški viri so pomembni za konkurenčnost in za razvoj, ki na področju znanosti in tehnologije vedno bolj temeljita na znanju. Veliko dobrih raziskovalcev pomeni konkurenčno prednost za Evropo. Splošni strateški cilj tega programa, kot predpogoj za povečano zmogljivost in učinkovitost Evrope na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter za uskladitev in nadaljnji razvoj Evropskega raziskovalnega prostora, je , med drugim, trajno spodbujati univerzitetna raziskovalna središča ter tako narediti Evropo privlačnejšo za raziskovalce. To se bo uresničilo z dosego znatnega strukturnega vpliva v vsej Evropi na organizacijo, zmogljivost in kakovost usposabljanja na področju raziskav, na aktivni poklicni razvoj raziskovalcev, izmenjavo znanja med raziskovalci iz različnih sektorjev in raziskovalnimi organizacijami, s spodbujanjem dvosmernega pretoka med akademskim svetom in industrijo , ter z aktivnim poklicnim razvojem raziskovalcev, s posebnim upoštevanjem udeležbe žensk in mladih raziskovalcev na področju raziskav in razvoja, ob spodbujanju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Sprememba 26

Priloga, Uvod, odstavek 2

Program se bo izvajal s sistematičnimi naložbami v človeške vire, predvsem s skladnim nizom „aktivnosti Marie Curie“, ki so namenjene raziskovalcem v zvezi z razvojem njihovih sposobnosti in znanja ter zmogljivosti na vseh stopnjah njihove poklicne poti, od začetnih usposabljanj raziskovalcev do poklicnega razvoja in vseživljenjskega učenja. Nadnacionalna in medsektorska mobilnost, priznavanje izkušenj, pridobljenih v različnih sektorjih in državah, ter primerni delovni pogoji so ključni elementi vseh „aktivnosti Marie Curie“.

Priporočila, navedena v Evropski listini za raziskovalce in v Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, je treba upoštevati v programu, ki se bo izvajal s sistematičnimi naložbami v človeške vire, pretežno s skladnim nizom „aktivnosti Marie Curie“, s posebnim ozirom na evropsko dodano vrednost, ki jo bodo ustvarili zaradi strukturnega učinka na Evropski raziskovalni prostor. Ti ukrepi so namenjeni raziskovalcem v zvezi z razvojem njihovih sposobnosti in znanja ter zmogljivosti na vseh stopnjah njihove poklicne poti, od začetnih usposabljanj raziskovalcev do poklicnega razvoja in vseživljenjskega učenja v javnem in zasebnem sektorju . Nadnacionalna in medsektorska mobilnost, ki je bistvena za ta program, priznavanje izkušenj, pridobljenih v različnih sektorjih in državah, ter primerni delovni pogoji so ključni elementi vseh „aktivnosti Marie Curie“, v smislu neodvisnosti raziskave in uskladitve plač z najboljšimi mednarodnimi standardi ter večja skrb za socialno in zdravstveno varstvo.

 

Za spodbujanje mobilnosti raziskovalcev v Evropski uniji, je treba začeti z ukrepi za uskladitev davčne ureditve za raziskovalce.

Sprememba 27

Priloga, Uvod, odstavek 3 a (novo)

 

Podporo se lahko dodeli tudi za podoktorska mesta za raziskovalce iz novih držav članic, da bi sodelovali v obstoječih raziskovalnih skupinah v drugih državah članicah.

Sprememba 28

Priloga, Uvod, odstavek 4

Močna udeležba podjetij, vključno z MSP, se šteje za ključno dodano vrednost tega programa. Krepitev sodelovanja med podjetji in univerzami v zvezi z raziskovalnim usposabljanjem, poklicnim razvojem in širjenjem znanja se spodbuja v vseh „aktivnostih Marie Curie“, medtem ko je posebna aktivnost namenjena mostovom in partnerstvom med podjetji in univerzami.

Udeležba podjetij, vključno z MSP, se šteje za ključno dodano vrednost tega programa. Krepitev sodelovanja med podjetji in univerzami v zvezi z raziskovalnim usposabljanjem, poklicnim razvojem in širjenjem znanja se spodbuja v vseh „aktivnostih Marie Curie“, medtem ko je posebna aktivnost namenjena mostovom in partnerstvom med podjetji in univerzami. V okviru sodelovanja med podjetji in univerzami je treba ohraniti akademsko svobodo raziskovalcev.

Sprememba 29

Priloga, Uvod, odstavek 4 a (novo)

 

V okviru „aktivnosti Marie Curie“ je treba posebno pozornost nameniti varstvu in delitvi pravic intelektualne lastnine z ustreznimi pogodbenimi klavzulami, ki si prizadevajo posameznega raziskovalca zaščititi, kadar kot rezultat njihove raziskave nastane patent za proizvodnjo dobrin, danih na trg.

Sprememba 30

Priloga, Uvod, odstavek 5

Mednarodna razsežnost kot temeljna sestavina človeških virov na področju raziskav in razvoja v Evropi se bo obravnavala v zvezi s poklicnim razvojem kot tudi krepitvijo in bogatenjem mednarodnega sodelovanja s pomočjo raziskovalcev ter privabljanjem nadarjenih raziskovalcev v Evropo. Mednarodna razsežnost bo vključena v vse „aktivnosti Marie Curie“, poleg tega pa bo tudi predmet neodvisnih aktivnosti.

Mednarodna razsežnost kot temeljna sestavina človeških virov na področju raziskav in razvoja v Evropi se bo obravnavala v zvezi s poklicnim razvojem, tako moških kot žensk , kakor tudi krepitvijo in bogatenjem mednarodnega sodelovanja s pomočjo raziskovalcev ter privabljanjem nadarjenih raziskovalcev v Evropo s spodbudami, ki ustrezajo temu namenu . Mednarodna razsežnost bo vključena v vse „aktivnosti Marie Curie“, poleg tega pa bo tudi predmet neodvisnih aktivnosti.

Sprememba 31

Priloga, Uvod, odstavek 6

Upoštevati bo treba načela trajnostnega razvoja in enakosti spolov. Cilj programa je zagotoviti integracijo načela enakosti spolov s spodbujanjem enakih možnosti v vseh „aktivnostih Marie Curie“ in primerjavo udeležbe glede na spol (cilj najmanj 40-odstotne udeležbe žensk). Poleg tega bodo aktivnosti zasnovane tako, da bodo raziskovalcem omogočile doseči primerno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter raziskovalcem, ki začenjajo poklicno pot po premoru, olajšale ponovno vključitev na delovno mesto. Nadalje se bo v okviru tega posebnega programa po potrebi obravnavalo upoštevanje etičnih, družbenih, pravnih in širših kulturnih vidikov raziskav, ki se bodo izvajale, in njihovih možnih uporab, kakor tudi socialno-ekonomskih učinkov znanstvenega in tehnološkega razvoja ter predvidevanja.

Upoštevati bo treba načela trajnostnega razvoja in enakosti spolov. Cilj programa je zagotoviti integracijo načela enakosti spolov s spodbujanjem enakih možnosti v vseh „aktivnostih Marie Curie“ in primerjavo udeležbe glede na spol (cilj najmanj 40% udeležbe žensk). Poleg tega bodo aktivnosti zasnovane tako, da bodo odpravljale ovire, ki zavirajo mobilnost in da bodo raziskovalcem z zagotavljanjem ustreznih spodbud za pomoč njihovim družinam omogočile doseči primerno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter jim pomagale najti stalno zaposlitev ali se ponovno vključiti v poklicno pot po premoru. Nadalje se bo v okviru tega posebnega programa po potrebi obravnavalo upoštevanje etičnih, družbenih, pravnih in širših kulturnih vidikov raziskav, ki se bodo izvajale, in njihovih možnih uporab, kakor tudi socialno-ekonomskih učinkov znanstvenega in tehnološkega razvoja ter predvidevanja.

Sprememba 32

Priloga, Uvod, odstavek 7

Da bi v celoti izkoristili potencial Evrope in jo tako naredili privlačnejšo za raziskovalce, bodo „aktivnosti Marie Curie“ ustvarile dejanske sinergije z drugimi aktivnostmi v okviru raziskovalne politike Skupnosti kot tudi v okviru aktivnosti drugih politik Skupnosti, npr. o izobraževanju, koheziji in zaposlovanju. Takšne sinergije se bodo iskale tudi z aktivnostmi na nacionalni in mednarodni ravni.

Da bi v celoti izkoristili potencial Evrope in jo tako naredili privlačnejšo za raziskovalce, bodo „aktivnosti Marie Curie“ ustvarile dejanske sinergije z aktivnostmi v okviru raziskovalne politike Skupnosti kot tudi v okviru aktivnosti drugih politik Skupnosti, ter zagotovile vključevanje načela enakosti spolov na področja, kot so izobraževanje, kohezija in zaposlovanje. Takšne sinergije se bodo iskale tudi z aktivnostmi na regionalni , nacionalni in mednarodni ravni , ter zlasti z regionalnim povezovanjem ob upoštevanju nujnosti pridobivanja raziskovalcev za najmanj razvite regije, da bi te lahko razvile lastne srednjeročne in dolgoročne razvojne strategije.

Sprememba 33

Priloga, Uvod, odstavek 7 a (novo)

 

Ključnega pomena bo okrepiti vezi med raziskavami in procesom reforme in konvergence univerze (Bolonjski proces), da se spodbudi mobilnost raziskovalcev in zagotovi, da ta proces ne bo vodil do sistema, katerega edini namen bo zagotavljati hiter zaključek univerzitetnega študija na račun izkušenj, pridobljenih na tujem.

Sprememba 34

Priloga, Dejavnosti, Začetno usposabljanje raziskovalcev, odstavek 1

Ta aktivnost podpira začetno usposabljanje raziskovalcev, usmerjeno predvsem na prva štiri leta poklicne poti raziskovalcev ter po potrebi še eno dodatno leto za zaključitev začetnega usposabljanja. S pomočjo nadnacionalnega mehanizma za povezovanje v mreže, ki je namenjen oblikovanju znatnega deleža visoko kakovostne zmogljivosti začetnega usposabljanja na področju raziskav v vseh državah članicah ter pridruženih državah v javnem in zasebnem sektorju, je cilj aktivnosti izboljšanje poklicnih perspektiv raziskovalcev v obeh sektorjih, s tem pa tudi večje privabljanje mlajših raziskovalcev v raziskovalne vode.

Ta aktivnost podpira začetno usposabljanje raziskovalcev, ki načeloma traja štiri leta (ekvivalent polnega delovnega časa) njihove poklicne poti ter po potrebi še eno dodatno leto za zaključitev začetnega usposabljanja. S pomočjo nadnacionalnega mehanizma za povezovanje v mreže, ki je namenjen oblikovanju znatnega deleža visoko kakovostne zmogljivosti začetnega usposabljanja na področju raziskav v vseh državah članicah ter pridruženih državah v javnem in zasebnem sektorju, je cilj aktivnosti izboljšanje poklicnih perspektiv raziskovalcev v obeh sektorjih, s tem pa tudi večje privabljanje mlajših ljudi v raziskovalne vode.

Sprememba 35

Priloga, Dejavnosti, Začetno usposabljanje raziskovalcev, odstavek 3

Skupni program usposabljanja na področju raziskav mora biti skladen glede standardov kakovosti, ob upoštevanju določb v zvezi z nadzorom in mentorstvom. Skupni program usposabljanja izkorišča dodatne sposobnosti udeležencev v mreži, vključno s podjetji in drugimi sinergijami. Zahteva vzajemno priznavanje kakovosti usposabljanja in po možnosti podeljenih diplom ter drugih spričeval.

Skupni program usposabljanja na področju raziskav bi moral biti skladen glede standardov kakovosti, ob upoštevanju določb v zvezi z nadzorom in mentorstvom. Skupni program usposabljanja izkorišča dodatne sposobnosti udeležencev v mreži, vključno s podjetji in drugimi sinergijami. Zahteva vzajemno priznavanje kakovosti usposabljanja in po možnosti podeljenih diplom ter drugih spričeval. Posebna pozornost je namenjena problemom, ki spremljajo dolgoročno zaposlovanje raziskovalcev.

Sprememba 36

Priloga, Dejavnosti, Začetno usposabljanje raziskovalcev, odstavek 5, zaporedna točka 2 a (novo)

 

možnost ustvarjanja delovnih mest za določen čas na univerzah za raziskovalce, ki delajo v podjetjih, z namenom krepitve sodelovanja med akademskim svetom in gospodarstvom in prenosa znanja;

Sprememba 37

Priloga, Dejavnosti, Začetno usposabljanje raziskovalcev, odstavek 5, zaporedni točki 3 a in 3 b (novo)

 

uresničevanje ukrepov sodelovanja s tretjimi državami, da bi raziskovalce usposobili na začetku poklicne poti;

 

podporo raziskovalcem pri objavi publikacij, študij in knjig s ciljem razširjati znanje in podpirati teoretični in znanstveni razvoj raziskovalcev.

Sprememba 38

Priloga, Dejavnosti, Vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti, odstavek 2

Raziskovalci, obravnavani v okviru te aktivnosti, morajo imeti najmanj štiri leta delovnih izkušenj s polnim delovnim časom na področju raziskav; glede na to, da je aktivnost usmerjena v vseživljenjsko učenje in poklicni razvoj, se pričakuje, da bodo imeli raziskovalci visok položaj in veliko izkušenj.

Raziskovalci, obravnavani v okviru te aktivnosti, bi morali imeti najmanj štiri leta delovnih izkušenj s polnim delovnim časom na področju raziskav ali temu enakovredne izkušnje ali doktorat ; glede na to, da je aktivnost usmerjena v vseživljenjsko učenje in poklicni razvoj, se pričakuje, da bodo imeli raziskovalci visok položaj in veliko izkušenj.

Sprememba 39

Priloga, Dejavnosti, Vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti, odstavek 4, zaporedna točka 2

drugi javni ali zasebni organi, vključno z velikimi raziskovalnimi organizacijami, ki financirajo in upravljajo programe dodeljevanja štipendij na podlagi uradnega mandata ali so priznane s strani javnih organov, npr. agencije, ki so jih ustanovile vlade v okviru zasebnega prava in ki opravljajo javne storitve, dobrodelne ustanove itd.;

drugi javni ali zasebni organi, vključno z velikimi raziskovalnimi organizacijami, univerzami ali drugimi organizacijami , ki financirajo in upravljajo programe dodeljevanja štipendij na podlagi uradnega mandata ali so priznane s strani javnih organov, npr. agencije, ki so jih ustanovile vlade v okviru zasebnega prava in ki opravljajo javne storitve, dobrodelne ustanove, podjetja, ki sodelujejo z organi z javnimi pooblastili itd

Sprememba 40

Priloga, Dejavnosti, Vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti, odstavek 6

Na začetku bosta oba načina izvajanja potekala vzporedno. V teku okvirnega programa bo presoja vpliva obeh načinov določila način izvajanja za preostali čas trajanja programa.

Na začetku bosta oba načina izvajanja potekala vzporedno, prek mehanizma sofinanciranja in z zagotovitvijo začetne faze, ki bo omogočila njuno uresničitev. V teku okvirnega programa bo presoja vpliva obeh načinov določila način izvajanja za preostali čas trajanja programa.

Sprememba 41

Priloga, Dejavnosti, Mostovi in partnerstva med podjetji in univerzami, odstavek 1

Ta aktivnost skuša odpreti in utrditi mostove med javnimi raziskovalnimi organizacijami in zasebnimi komercialnimi podjetji, vključno z MSP, ki temeljijo na programih dolgoročnega sodelovanja z velikim potencialom za povečanje širjenja znanja in vzajemnega razumevanja različnih kulturnih ozadij ter zahtev po znanju in spretnostih obeh sektorjev.

Ta aktivnost skuša odpreti in utrditi mostove med javnimi raziskovalnimi organizacijami in zasebnimi komercialnimi podjetji, vključno z MSP, ki temeljijo na programih dolgoročnega sodelovanja z velikim potencialom za povečanje širjenja znanja in vzajemnega razumevanja različnih kulturnih ozadij ter zahtev po znanju in spretnostih obeh sektorjev. Aktivnost bo zastavljena tako, da ne bo zmanjševala mobilnosti udeleženih raziskovalcev z omejitvami glede objav rezultatov raziskav ali izvajanja dela za določene organizacije.

Sprememba 42

Priloga, Dejavnosti, Mostovi in partnerstva med podjetji in univerzami, odstavek 2, uvodni del

Ta aktivnost se bo izvajala na prožen način s programi sodelovanja med organizacijami obeh sektorjev iz najmanj dveh različnih držav članic ali pridruženih držav s podporo interakcijam človeških virov znotraj tega okvira. Podpora Skupnosti bo imela eno ali več od naslednjih oblik:

Ta aktivnost se bo izvajala na prožen način, izhajajoč iz izkušenj, pridobljenih iz obstoječih partnerstev med gospodarstvi in akademskim svetom po vsej Evropski uniji, s programi sodelovanja med organizacijami obeh sektorjev iz najmanj dveh različnih držav članic ali pridruženih držav s podporo interakcijam človeških virov znotraj tega okvira. Podpora Skupnosti bo imela eno ali več od naslednjih oblik: Podpora Skupnosti bo imela eno ali več od naslednjih oblik:

Sprememba 43

Priloga, Dejavnosti, Mostovi in partnerstva med podjetji in univerzami, odstavek 2, zaporedna točka 3 a (novo)

 

aktivnosti za krepitev razvoja raziskovalno usmerjenih regionalnih skupin;

Sprememba 44

Priloga, Dejavnosti, Mednarodna razsežnost, odstavek 1

Glede na to, da se mednarodna razsežnost priznava kot temeljna sestavina človeških virov na področju raziskav in razvoja v Evropi, bo tej razsežnosti namenjena posebna aktivnost v zvezi s poklicnim razvojem evropskih raziskovalcev in krepitvijo mednarodnega sodelovanja z raziskovalci.

Glede na to, da se mednarodna razsežnost priznava kot temeljna sestavina človeških virov na področju raziskav in razvoja v Evropi, bo tej razsežnosti namenjena posebna aktivnost v zvezi s poklicnim razvojem evropskih raziskovalcev in krepitvijo mednarodnega sodelovanja z raziskovalci na nacionalni ali regionalni ravni.

Sprememba 45

Priloga, Dejavnosti, Mednarodna razsežnost, odstavek 2, točka (i)

(i)

z izhodnimi mednarodnimi štipendijami (z obveznim povratkom) za izkušene raziskovalce v okviru vseživljenjskega učenja in raznolikosti sposobnosti, da bi pridobili nove spretnosti in znanje;

(i)

z ustrezno financiranimi izhodnimi mednarodnimi štipendijami (z obveznim povratkom v Evropsko unijo ) za izkušene raziskovalce v okviru vseživljenjskega učenja in raznolikosti sposobnosti ter za raziskovalce na začetku poklicne poti , da bi jim omogočili pridobivanje novih spretnosti in znanja;

Sprememba 46

Priloga, Dejavnosti, Mednarodna razsežnost, odstavek 2, točka (ii)

(ii)

s podporo za vrnitev in z mednarodno podporo za ponovno vključitev za izkušene raziskovalce po obdobju izkušenj na mednarodni ravni. V okviru te aktivnosti se bo povezovanje raziskovalcev iz držav članic in pridruženih držav, ki so zaposleni v tujini, v mreže podpiralo tudi zato, da bi se jih redno obveščalo o razvoju Evropskega raziskovalnega prostora in da bi pri tem razvoju stalno sodelovali.

(ii)

z ustreznim financiranjem podpore za vrnitev in mednarodne podpore za ponovno vključitev za izkušene raziskovalce ali raziskovalce na začetku poklicne poti po obdobju izkušenj na mednarodni ravni. V okviru te aktivnosti se bo povezovanje raziskovalcev iz držav članic in pridruženih držav, ki so zaposleni v tujini, v mreže podpiralo tudi zato, da bi se jih redno obveščalo o razvoju Evropskega raziskovalnega prostora in da bi pri tem razvoju stalno sodelovali , podpirala pa se bo tudi vrnitev evropskih raziskovalcev, delujočih zunaj Evrope .

Sprememba 47

Priloga, Dejavnosti, Mednarodna razsežnost, odstavek 3, točka (i)

(i)

z mednarodnimi vhodnimi štipendijami, da bi pritegnili visoko usposobljene raziskovalce iz tretjih držav v države članice in pridružene države za krepitev znanja in vzpostavitev povezav na visoki ravni. Raziskovalci iz držav v razvoju ali držav z nastajajočimi gospodarstvi lahko dobijo podporo za povratek. Povezovanje raziskovalcev iz tretjih držav, ki so zaposleni v državah članicah in pridruženih državah, v mreže se bo podpiralo tudi zato, da bi navezali in poglabljali stike z njihovimi matičnimi regijami;

(i)

z mednarodnimi vhodnimi štipendijami, da bi pritegnili visoko usposobljene raziskovalce iz tretjih držav v države članice in pridružene države za krepitev znanja in vzpostavitev povezav na visoki ravni. Raziskovalci iz držav v razvoju ali držav z nastajajočimi gospodarstvi lahko dobijo podporo za povratek. Povezovanje raziskovalcev iz tretjih držav, ki so zaposleni v državah članicah in pridruženih državah, v mreže se bo podpiralo tudi zato, da bi navezali in poglabljali stike z njihovimi matičnimi regijami , dobrim raziskovalcem iz vsega sveta pa se bo zagotovila spodbuda, da ostanejo v Evropi ;

Sprememba 48

Priloga, Dejavnosti, Posebni ukrepi

V podporo oblikovanju resničnega evropskega trga dela za raziskovalce se bo izvajal skladen niz spremljevalnih ukrepov z odstranjevanjem ovir, ki preprečujejo mobilnost, in z izboljšanjem možnosti glede poklicne poti, ki jo imajo evropski raziskovalci. Cilj teh ukrepov bo zlasti povečati ozaveščenost zainteresiranih strani in splošne javnosti, tudi s podeljevanjem nagrad „Marie Curie“, spodbujati in podpirati ukrepe na ravni držav članic ter dopolnjevati ukrepe Skupnosti.

V podporo oblikovanju resničnega evropskega trga dela za raziskovalce se bo izvajal skladen niz spremljevalnih ukrepov z odstranjevanjem ovir, ki preprečujejo poklicno mobilnost, zlasti na področju socialne varnosti in obdavčevanja, ki raziskovalce pogosto odvrneta od področja raziskovanja , in z izboljšanjem možnosti glede poklicne poti, ki jo imajo evropski raziskovalci , tako, da se jim olajša usklajevanje dela in družinskega življenja, zlasti pa omogoči uživanje ugodnosti, ki izhajajo iz primernih finančnih in plačnih pogojev ter ureditve socialne varnosti . Cilj teh ukrepov bo zlasti povečati ozaveščenost zainteresiranih strani in splošne javnosti, tudi s podeljevanjem nagrad „Marie Curie“, spodbujati in podpirati ukrepe na ravni držav članic ter dopolnjevati ukrepe Skupnosti. Poleg tega so predvidene tudi evropske pobude za olajšanje mobilnosti raziskovalcev in njihovih družin ter njihove vključitve v države gostiteljice. Vse pobude „Marie Curie“ morajo zagotavljati enake možnosti in odpraviti vse ovire za invalidne raziskovalce.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnemu listu.

(2)  OJ C 139, 14.6.2006, str. 1.

P6_TA(2006)0519

Posebni program „Zamisli“ (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007-2013) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu „Zamisli“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (KOM(2005)0441 — C6-0382/2005 — 2005/0186(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0441) (1) in spremenjenega predloga (KOM(2005)0441/2 (1),

ob upoštevanju člena 166 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0382/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0369/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 4

(4) Predlogi za „pionirske raziskave“morajo biti ocenjeni samo na podlagi merila odličnosti, ki ga prisodijo strokovnjaki s strokovnim ocenjevanjem, in morajo biti osredotočeni na interdisciplinarne pionirske projekte z velikim tveganjem, nove skupine in manj izkušene raziskovalce ter ustaljene skupine raziskovalcev.

(4) Predlogi za „pionirske raziskave“ v smislu temeljnih raziskav bi morali biti ocenjeni samo na podlagi merila odličnosti, ki ga prisodijo strokovnjaki s strokovnim ocenjevanjem, in bi morali biti osredotočeni na interdisciplinarne in multidisciplinarne pionirske projekte z velikim tveganjem, nove skupine in manj izkušene raziskovalce ter ustaljene skupine raziskovalcev.

Sprememba 2

Uvodna izjava 6

(6) Evropska komisija mora biti odgovorna za izvajanje tega posebnega programa in mora delovati kot porok za samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) kot tudi za njegovo učinkovito delovanje.

(6) Komisija bi morala biti v poskusnem obdobju, ki traja največ dve do tri leta, odgovorna za izvajanje tega posebnega programa in bi morala delovati kot porok za samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) kot tudi za njegovo učinkovito delovanje.

Sprememba 3

Uvodna izjava 8

(8) Za zagotovitev celovitosti ERC mora Komisija zagotoviti, da se ta posebni program izvaja v skladu z zastavljenimi cilji.

(8) Za zagotovitev celovitosti ERC bi morala Komisija skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom zagotoviti, da se ta posebni program izvaja v skladu z zastavljenimi cilji.

Sprememba 4

Uvodna izjava 10

(10) Okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

(10) Okvirni program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, kulture in medijev, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

Sprememba 5

Uvodna izjava 13

(13) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(13) Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo znotraj tega programa, bi morale spoštovati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, ter poudariti državljansko in humanistično vrednost raziskovanja, ob spoštovanju etične in kulturne raznolikosti .

Sprememba 6

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

(14a) Za poenostavitev in zmanjšanje stroškov razpisa bi morala Komisija vzpostaviti podatkovno zbirko kot predpogoj za obveščanje udeležencev razpisa.

Sprememba 7

Uvodna izjava 17

(17) Komisija pripravi neodvisno oceno delovanja ERC . V luči te ocene in ob upoštevanju izkušenj ERC v zvezi z njegovimi temeljnimi načeli se mora najpozneje leta 2010 pretehtati možnost spremembe strukture ERC v pravno neodvisno strukturo, ki lahko temelji na členu 171 Pogodbe.

(17) Komisija bi morala po poskusnem obdobju, ki traja največ dve do tri leta, zagotoviti neodvisno oceno delovanja ERC . Na podlagi pridobljenih rezultatov bi se moral ERC spremeniti v trajno strukturo, ki mu bo zagotavljala največjo stopnjo avtonomije in istočasno ohranjala preglednost. Najpozneje leta 2010 bi se moralo pretehtati možnost spremembe strukture ERC v pravno neodvisno strukturo, ki lahko temelji na členu 171 Pogodbe.

Sprememba 8

Člen 2

V skladu s Prilogo II okvirnega programa znaša znesek, potreben za izvajanje posebnega programa, 7 460 milijonov EUR, od katerih je manj kot 6 % namenjenih odhodkom za poslovanje Komisije .

V skladu s Prilogo II okvirnega programa znaša znesek, potreben za izvajanje posebnega programa, 7 560 milijonov EUR, od katerih so iz letnega proračuna, ki ga ima na voljo ERC, največ 3 % namenjeni odhodkom za upravljanje in osebje .

Sprememba 9

Člen 2 a (novo)

 

Člen 2a

1. Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo učinkovito in v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2. Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja izvajalske agencije, katere ustanovitev je predlagana, so sorazmerni s predvidenimi nalogami iz tega programa, in o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

3. Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 27

Člen 3, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Pri uporabi človeških embrionalnih izvornih celic, pridobljenih pred odobritvijo tega okvirnega programa, so institucije, organi in raziskovalci podvrženi strogemu sistemu dovoljenj in pregledov v skladu s pravnim okvirom zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

Sprememba 10

Člen 4, odstavek 4

4. Komisija bo delovala kot porok za samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta ter bo zagotavljala pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.

4. Komisija bo skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom delovala kot porok za samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta ter bo zagotavljala pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.

 

4a. Znanstveni svet in Komisija predložita Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o delovanju ERC, v katerem se obravnava zlasti v kolikšni meri so bili doseženi zastavljeni cilji.

Sprememba 11

Člen 4, odstavek 4 a (novo)

 

4a. Komisija zagotovi oceno rezultatov raziskav in poroča o njihovem prispevku k dinamični, na znanju temelječi družbi v Evropi.

Sprememba 12

Člen 5, odstavek 1

1. Znanstveni svet sestavljajo najboljši znanstveniki, inženirji in strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija in ki delujejo v svojem imenu, neodvisno od drugih interesov.

1. Znanstveni svet sestavljajo najboljši znanstveniki, inženirji in strokovnjaki, ki zastopajo vsa področja in teme raziskovanja ter svoje sposobnosti izkazujejo ne le z izjemno znanstveno odličnostjo, ampak tudi z dolgoletnimi izkušnjami z vodenjem na področju znanosti, in ki delujejo v svojem imenu, neodvisno od drugih interesov.

Sprememba 13

Člen 5, odstavek 3, točka (-a) (novo)

 

(-a)

skupno strategijo za delovanje ERC, ki se redno prilagaja znanstvenim potrebam;

Sprememba 14

Člen 5, odstavek 3, točka (b)

b)

metode za strokovno ocenjevanje in oceno predlogov, na podlagi katerih bodo določeni predlogi, ki se bodo financirali

(b)

metode in načela za strokovno ocenjevanje in oceno predlogov, na podlagi katerih bodo določeni predlogi, ki se bodo financirali;

Sprememba 15

Člen 6, odstavek 1

1. Komisija sprejme delovni program za izvajanje posebnega programa in natančno določi cilje ter prednostne naloge na področju znanosti in tehnologije, določene v Prilogi I, ter s tem povezano financiranje in časovni razpored izvajanja.

1. Komisija in znanstveni svet sprejmeta delovni program za izvajanje posebnega programa in natančno določita cilje ter prednostne naloge na področju znanosti in tehnologije, določene v Prilogi I, ter s tem povezano financiranje in časovni razpored izvajanja.

Sprememba 16

Člen 7 a (novo)

 

Člen 7a

Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v opombah in prilogi splošnega poračuna Evropske unije.

Sprememba 17

Člen 8, odstavek 6

6. Komisija redno obvešča odbor o splošnem napredku izvajanja posebnega programa.

6. Komisija odbor in pristojni odbor Evropskega parlamenta redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in jima mu predloži podatke o vseh ukrepih RTR, ki se financirajo v okviru posebnega programa .

Sprememba 18

Člen 8, odstavek 6 a (novo)

 

6a. Poročilo Komisije vsebuje presojo o pravilnosti finančnega poslovodenja ter oceno o učinkovitosti in pravilnosti proračunskega in gospodarskega upravljanja posebnega programa.

Sprememba 19

Člen 8 a (novo)

 

Člen 8a

1. Po koncu poskusnega obdobja največ dveh do treh let ocenijo neodvisni strokovnjaki delovanje ERC. Med drugim ocenijo, v kolikšni meri so bili cilji, povezani z ERC, doseženi, ter ali je bil potek postopkov oblikovan učinkovito in pregledno, ali je bila zagotovljena znanstvena neodvisnost in ali je bil upoštevan koncept znanstvene odličnosti. Ocena obravnava tudi vprašanje, katera struktura bi bila dolgoročno najbolj primerna za ERC.

2. Ne glede na predloženo oceno se za ERC v vsakem primeru dolgoročno izbere strukturo, ki mu zagotavlja njegovo največjo možno samostojnost ter je hkrati pregledna in odgovorna v odnosu do Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta.

Sprememba 20

Priloga I, Dejavnosti, odstavek 1 a (novo)

 

Spodbujala se bo multidisciplinarnost in interdisciplinarnost, od tega prva s skupnimi mehanizmi, ki se uporabljajo za več kot eno tehnološko in znanstveno temo. Interdisciplinarnost se bo spoprijemala z izzivi, nastalimi zaradi zapletenosti problemov, vključno s tistimi iz prednostnih tem, pri katerih zgolj enodisciplinarni pristop v večini primerov ne more privesti do ustreznega znanstvenega napredka in preprečuje, da bi bili rezultati primerni za preoblikovanje v socialni, okoljski in gospodarski napredek.

Sprememba 21

Priloga I, Znanstveni svet, odstavek 1

Znanstveni svet bodo sestavljali predstavniki evropskih znanstvenih ustanov na najvišji ravni, ki bodo delovali v svojem imenu, neodvisno od drugih interesov. Člane bo imenovala Komisija v skladu s postopkom neodvisnega imenovanja .

Znanstveni svet sestavljajo predstavniki evropskih znanstvenih ustanov na najvišji ravni, ki po možnosti zastopajo vsa strokovna področja in sektorje raziskovanja ter svoje sposobnosti izkazujejo ne le z izjemno znanstveno odličnostjo, ampak tudi z dolgoletnimi izkušnjami z vodenjem na področju znanosti, in delujejo v svojem imenu, neodvisno od drugih interesov.

 

Člane bo i z znanstvene skupnosti izbral znanstveni svet, ki zagotavlja raznolikost področij raziskav znanstvenikov ter pri tem upošteva splošna merila, ki jih je določil evropski zakonodajalec v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, po predstavitvi v Evropskem parlamentu pa jih bo imenovala Komisija.

 

Mandat članov traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve za 3 leta. Člani so izvoljeni po sistemu kroženja, v skladu s katerim je na vsakih volitvah ena tretjina članov izvoljena na novo.

 

Člani znanstvenega sveta sprejmejo kodeks ravnanja, da se prepreči navzkrižje interesov.

 

Znanstveni svet bo za pomoč pri organizaciji njegovega dela in zagotavljanju učinkovitega sodelovanja s Komisijo in izvršilno strukturo imenoval generalnega sekretarja.

Sprememba 22

Priloga I, Izvršilna struktura

Izvršilna struktura bo odgovorna za vse vidike upravnega izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v letnem delovnem programu. Zlasti bo izvajala postopke ocenjevanja, postopek strokovnega ocenjevanja in izbire v skladu z načeli znanstvenega sveta ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje podpore.

Znanstveni svet bo na začetku podpirala izvršilna struktura , odgovorna za vse vidike upravnega izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v letnem delovnem programu. Zlasti bo izvajala postopke ocenjevanja, postopek strokovnega ocenjevanja in izbire v skladu z načeli znanstvenega sveta ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje podpore.

 

V izvršilni strukturi bo začasno znanstveno in administrativno osebje. Znanstveno osebje bo izbral znanstveni svet po preglednem in javnem postopku, administrativno osebje pa se v ta namen lahko zaposli ali napoti iz drugih institucij Skupnosti.

 

Administracija je učinkovita, njen obseg pa je tolikšen, kot je potrebno za zagotovitev tekočega delovanja, stabilnosti in kontinuitete ERC.

Sprememba 23

Priloga I, Izvršilna struktura, odstavek 1 a (novo)

 

Izvršilna struktura bo redno poročala znanstvenemu svetu.

Sprememba 24

Priloga I, Vloga Evropske komisije, uvodni del

Evropska komisija bo delovala kot porok za polno samostojnost in celovitost ERC. Njena odgovornost pri izvajanju programa bo vključevala zagotovitev izvrševanja programa v skladu z zgoraj navedenimi znanstvenimi cilji in zahtevami znanstvene odličnosti, kot je določil neodvisno delujoči znanstveni svet. Komisija bo zlasti:

Skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom bo Evropska komisija delovala kot porok za polno samostojnost in celovitost ERC. Njena odgovornost pri izvajanju programa bo vključevala zagotovitev izvrševanja programa v skladu z zgoraj navedenimi znanstvenimi cilji in zahtevami znanstvene odličnosti, kot je določil neodvisno delujoči znanstveni svet. Komisija bo zlasti:

Sprememba 25

Priloga I, Vloga Evropske komisije, zaporedna točka 2

sprejela delovni program in stališča v zvezi z izvajanjem metodologije, kot je določil znanstveni svet;

z znanstvenim svetom sprejela delovni program in stališča v zvezi z izvajanjem metodologije, kot je določil znanstveni svet;

Sprememba 26

Priloga I, Vloga Evropske komisije, zaporedna točka 5 a (novo)

 

v soglasju z znanstvenim svetom imenovala direktorja in vodstveno osebje izvršilne strukture.

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0520

Posebni program „Zmogljivosti“ (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007—2013) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu „Zmogljivosti“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (KOM(2005)0443 — C6-0384/2005 — 2005/0188(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0443) (1) in spremenjenega predloga (KOM(2005)0443/2) (1),

ob upoštevanju člena 166 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0384/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0371/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

meni, da mora biti okvirni referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, usklajen z zgornjo mejo razdelka 1a novega finančnega okvira 2007-2013, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006 (2);

3.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

4.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 4

(4) Okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah, ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

(4) Okvirni program bi moral dopolnjevati dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah , in tiste, ki jih države članice izvajajo s sodelovanjem v evropskih medvladnih raziskovalnih organizacijah , ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, kulture, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

Sprememba 2

Uvodna izjava 9

(9) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(9) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, bi morale spoštovati temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ter ponovno uveljaviti državljansko in humanistično vrednost raziskav, ob zagotavljanju spoštovanja etnične in kulturne raznolikosti .

Sprememba 3

Uvodna izjava 10

(10) Okvirni program mora prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Sprememba 4

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

(11a) Za poenostavitev in zmanjšanje stroškov razpisa bi morala Komisija vzpostaviti podatkovno zbirko kot predpogoj za obveščanje udeležencev razpisa.

Sprememba 5

Člen 3 a, odstavek 1 (novo)

 

Člen 3a

1. Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo učinkovito in v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Sprememba 6

Člen 3 a, odstavek 2 (novo)

 

2. Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja za izvajalsko agencijo, katere ustanovitev je predvidena, bi morali biti sorazmerni s predvidenimi dejavnostmi iz posebnega programa ter o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

Sprememba 7

Člen 3 a, odstavek 3 (novo)

 

3. Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 8

Člen 5, odstavek 3

3. Priloga IV k temu posebnemu programu določa pobudo za skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov, ki bodo predmet ločene odločbe na podlagi člena 169 Pogodbe.

3. Priloga IV k temu posebnemu programu določa možno pobudo za skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov, ki bodo predmet ločene odločbe na podlagi člena 169 Pogodbe.

Sprememba 9

Člen 5 a (novo)

 

Člen 5a

Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v opombah in prilogi splošnega proračuna Evropske unije.

Sprememba 10

Člen 6, odstavek 2

2. Delovni program upošteva ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se posodablja.

2. Delovni program upošteva ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije , s ciljem povečanja sinergije pri teh dejavnostih, ustvarjanja evropske dodane vrednosti, vplivanjem na konkurenčnost industrije in ohranjanjem njihovega pomena za druge politike Skupnosti. Po potrebi se program posodablja.

Sprememba 11

Člen 7, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Komisija zagotovi oceno rezultatov raziskav in poroča o njihovem prispevku k dinamični, na znanju temelječi družbi v Evropi.

Sprememba 12

Člen 8, odstavek 5

5. Komisija odbor redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in mu predloži podatke o vseh ukrepih RTR, ki se financirajo v okviru tega programa.

5. Komisija odbor in pristojni odbor Evropskega parlamenta redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in jima mu predloži podatke o vseh ukrepih za raziskave in tehnološki razvoj, ki se financirajo v okviru tega programa.

Sprememba 13

Člen 8, odstavek 5 a (novo)

 

5a. Komisija pripravi poročilo o oceni, ki vsebuje presojo o pravilnosti finančnega poslovodenja ter oceno o učinkovitosti in pravilnosti proračunskega in gospodarskega upravljanja programa.

Sprememba 14

Člen 8 a (novo)

 

Člen 8a

Komisija pravočasno predloži to odločbo in poročilo o izvajanju posebnega programa pristojnim organom v pregled, tako da se postopek o spremembi te odločbe lahko zaključi pred koncem leta 2010.

Sprememba 15

Priloga I, Uvod, odstavek 1, alinea 5

zbliževanje znanosti in družbe za harmonično integracijo znanosti in tehnologije v evropsko družbo ter

zbliževanje znanosti in družbe za harmonično integracijo znanosti in tehnologije v evropsko družbo ; omogočanje obstoječih EU, nacionalnih ali regionalnih informacijskih služb za pomoč uporabnikom, ki bi MSP, industriji in znanstvenim ustanovam zagotovile vse informacije o okvirnem programu, okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije ter strukturnih skladih ; ter

Sprememba 16

Priloga I, Uvod, odstavek 1, alinea 6

horizontalne dejavnosti in ukrepi za podporo mednarodnem sodelovanju.

horizontalne dejavnosti in ukrepi za podporo mednarodnemu sodelovanju , vključno s čezmejnim in medregionalnim sodelovanjem .

Sprememba 17

Priloga I, Uvod, odstavek 4

V okviru tega posebnega programa se lahko sprejme ukrepe za usklajevanje neskupnostnih programov z uporabo sheme ERA-NET in sodelovanja Skupnosti pri nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno (člen 169 Pogodbe), kot je opisano v posebnem programu „Sodelovanje“.

V okviru tega posebnega programa se lahko sprejme ukrepe za usklajevanje neskupnostnih programov z uporabo sheme ERA-NET in sodelovanja Skupnosti pri nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno (člen 169 Pogodbe), kot je opisano v posebnem programu „Sodelovanje“. Z ukrepi se bosta krepila tudi dopolnjevanje in sinergija med okvirnim programom in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru medvladnih struktur.

Sprememba 18

Priloga I, Uvod, podnaslov „Skladen razvoj politik na področju raziskav“, odstavek 3, zaporedna točka 1, pododstavek 1, alinea 2

Spremljanje naložb v raziskovalne dejavnosti na področju industrije za zagotovitev neodvisnega in dopolnilnega vira informacij za pomoč pri usmerjanju javne politike in za omogočitev podjetjem primerjavo njihovih strategij naložb v raziskave in razvoj. To bo vključevalo periodične tabele naložb v raziskave in razvoj na ravni podjetja in sektorja, ankete o trendih zasebnih naložb v raziskave in razvoj, analize dejavnikov, ki vplivajo na odločitve v zvezi z naložbami v raziskave in razvoj ter na prakse podjetij, analize ekonomskih učinkov in oceno posledic za politiko.

Spremljanje naložb v raziskovalne dejavnosti na področju industrije za zagotovitev notranje skladnega in dopolnilnega vira informacij za pomoč pri usmerjanju javne politike in za omogočanje podjetjem iz sektorjev, ključnih za gospodarstvo EU, primerjavo njihovih strategij naložb v raziskave in razvoj. To bo vključevalo periodične tabele naložb v raziskave in razvoj na ravni podjetja in sektorja, ankete o trendih zasebnih naložb v raziskave in razvoj, analize dejavnikov, ki vplivajo na odločitve v zvezi z naložbami v raziskave in razvoj ter na prakse podjetij, analize ekonomskih učinkov in oceno posledic za politiko.

Sprememba 19

Priloga I, Uvod, podnaslov „Skladen razvoj politik na področju raziskav“, odstavek 3, zaporedna točka 2, pododstavek 1

Cilj je okrepiti usklajevanje raziskovalnih politik z ukrepi za spodbujanje (i) izvajanja odprte metode usklajevanja (OMC) in (ii) pobud „od spodaj navzgor“ (bottom-up), ki jih izvaja več držav ter regij in v katere so, kadar je to primerno, vključene druge zainteresirane strani (vključno z industrijo, evropskimi organizacijami in organizacijami civilne družbe).

Cilj je okrepiti usklajevanje raziskovalnih politik , kjer to lahko jasno ustvari dodano vrednost za sisteme raziskav in inovacij, z ukrepi za spodbujanje (i) izvajanja odprte metode usklajevanja (OMC) in (ii) pobud „od spodaj navzgor“ (bottom-up), ki jih izvaja več držav ter regij in v katere so, kadar je to primerno, vključene druge zainteresirane strani (vključno z industrijo, evropskimi organizacijami in organizacijami civilne družbe).

Sprememba 20

Priloga I, Uvod, podnaslov „Skladen razvoj politik na področju raziskav“, odstavek 3, zaporedna točka 2, pododstavek 3 a (novo)

 

Posebna pozornost bo namenjena:

sinergiji pri razvoju raziskovalnega potenciala v kombinaciji s programi na podlagi inovacij in programi strukturnih skladov;

zmanjšanju upravnih in fizičnih ovir, ki preprečujejo učinkovito čezmejno sodelovanje med regijami v različnih državah članicah, in

razvoju kombiniranih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti.

Sprememba 21

Priloga I, del 1, podnaslov „Pristop“, odstavek 1

Da bi Evropa postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, mora nujno imeti sodobne in učinkovite raziskovalne infrastrukture, ki ji bodo omogočile prevzem vodilne vloge na znanstvenem in tehnološkem področju. Raziskovalne infrastrukture imajo ključno vlogo pri razvoju in razširjanju znanja ter pri njegovi uporabi in izkoriščanju, s tem pa spodbujajo inovacije. Dostop do njih je na vseh področjih znanosti in tehnologije vedno bolj nepogrešljiv. Številne raziskovalne infrastrukture so se razvile iz velikih infrastruktur, namenjenih skoraj izključno posebni stroki, v storitvene infrastrukture za širok spekter znanstvenih skupnosti. Informacijska in komunikacijska tehnologija omogočata najnovejše koncepte infrastrukture, ki vključujejo porazdeljene sisteme strojne opreme, programske opreme in vsebin, ki imajo kot shranjevalci znanja številnih različnih strok zelo obsežno kumulativno vrednost.

Da bi Evropa postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, mora nujno imeti sodobne in učinkovite raziskovalne infrastrukture, ki ji bodo omogočile prevzem vodilne vloge na znanstvenem in tehnološkem področju. Raziskovalne infrastrukture imajo ključno vlogo pri pridobivanju in razširjanju znanja ter pri njegovi uporabi in izkoriščanju, s tem pa spodbujajo inovacije. Dostop do njih je na vseh področjih znanosti , tehnologije in oblikovanja politik na podlagi dokazov vedno bolj nepogrešljiv. Številne raziskovalne infrastrukture so se razvile iz velikih infrastruktur, namenjenih skoraj izključno posebni stroki, v storitvene infrastrukture za širok spekter znanstvenih skupnosti. Informacijska in komunikacijska tehnologija omogočata najnovejše koncepte infrastrukture, ki vključujejo porazdeljene sisteme strojne opreme, programske opreme in vsebin, ki imajo kot shranjevalci znanja številnih različnih strok in za številne različne skupnosti uporabnikov zelo obsežno kumulativno vrednost.

Sprememba 22

Priloga I, del 1, podnaslov „Pristop“, odstavek 2

Predlagani ukrep bo zlasti prispeval k razvoju, izkoriščanju in ohranjanju znanja s spodbujanjem raziskovalnih infrastruktur, temelječih na k odličnosti usmerjenem pristopu „od spodaj navzgor“ (bottom-up) in na ciljnem pristopu. Strateška posodobitev informacijskih in komunikacijskih e-infrastruktur prav tako velja za gonilno silo pri spremembah v znanosti.

Predlagani ukrep bo zlasti prispeval k razvoju, izkoriščanju in ohranjanju znanja s spodbujanjem raziskovalnih infrastruktur, temelječih na k odličnosti usmerjenemu pristopu „od spodaj navzgor“ (bottom-up) in na ciljnem pristopu , ki bo usklajen z razpoložljivimi viri in ključnimi evropskimi prednostnimi nalogami. Strateška posodobitev informacijskih in na komunikaciji temelječih e-infrastruktur in virtualnih infrastruktur prav tako velja za ključno gonilno silo pri spremembah na področju znanstvenega dela in jo v vseh delih Evrope z občutnimi naložbami podpirajo javni in zasebni udeleženci. Usklajevanje z državami članicami je bistveno za razvoj in financiranje infrastruktur.

Sprememba 23

Priloga I, del 1, podnaslov „Pristop“, odstavek 3, uvodni del

Izraz „raziskovalne infrastrukture“ v okvirnem programu Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj velja za objekte in naprave, vire ali storitve, ki jih raziskovalna skupnost potrebuje za vodenje raziskav na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih. Ta opredelitev, vključno s tem povezanimi človeškimi viri, zajema:

Izraz „raziskovalne infrastrukture“ v okvirnem programu velja za objekte in naprave, vire ali storitve, ki jih raziskovalna skupnost potrebuje na javnem in zasebnem področju ter področju civilne družbe za vodenje raziskav na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih. Ta opredelitev, vključno s tem povezanimi človeškimi viri, zajema:

Sprememba 24

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, alinea 1

optimalizacija uporabe obstoječih raziskovalnih infrastruktur in izboljšanje njihove učinkovitosti,

optimizacija uporabe obstoječih raziskovalnih infrastruktur in izboljšanje njihove učinkovitosti kot prednostna naloga ,

Sprememba 25

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, alinei 2 in 3

pospeševanje razvoja novih raziskovalnih infrastruktur (ali poglavitna posodobitev že obstoječih) vseevropskega interesa na osnovi dela Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI),

pospeševanje razvoja novih raziskovalnih infrastruktur (ali poglavitna posodobitev že obstoječih) vseevropskega interesa , ki vključuje zlasti delo Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI),

podporni ukrepi, vključno s podporo nastajajočim potrebam.

podporni ukrepi, vključno s podporo nastajajočim potrebam in zmogljivostim na področju tehnološkega razvoja v konvergenčnih regijah .

Sprememba 26

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.1.1.

Raziskovalne infrastrukture svetovnega merila potrebujejo obsežne in dolgoročne naložbe v vire (človeške in finančne). Uporabljati in izkoriščati bi jih moralo čim večje število znanstvenikov in industrijskih uporabnikov evropskega merila. EU mora prispevati k temu cilju s spodbujanjem nadnacionalnega dostopa. Ta naj bi raziskovalnim skupinam, vključno s tistimi iz obrobnih in najbolj oddaljenih regij, odprl nove možnosti za dostop do najboljših raziskovalnih infrastruktur. Ta dostop se lahko zunanjim uporabnikom omogoči osebno (fizično oz. „handson“) ali preko ustreznih elektronskih komunikacijskih sistemov. Prav tako je lahko v obliki zagotovitve znanstvenih storitev na daljavo. To bo izvedeno s pozivi k oddaji predlogov „od spodaj navzgor“ (bottom-up), ki bodo na voljo za vsa področja znanosti in tehnologije, ne da bi se dajalo prednost enemu področju pred drugim.

Raziskovalne infrastrukture svetovnega merila potrebujejo obsežne in dolgoročne naložbe v vire (človeške in finančne). V evropskem merilu bi jih moralo uporabljati in izkoriščati čim večje število znanstvenikov in potrošniških industrij. EU bi morala prispevati k temu cilju s spodbujanjem nadnacionalnega dostopa. Ta naj bi raziskovalnim skupinam, vključno s tistimi iz obrobnih in najbolj oddaljenih regij, odprl nove možnosti za dostop do najboljših raziskovalnih infrastruktur. Ta dostop se lahko zunanjim uporabnikom omogoči osebno (fizično oz. „handson“) ali prek ustreznih elektronskih komunikacijskih sistemov. Prav tako je lahko v obliki zagotovitve znanstvenih storitev na daljavo. To bo izvedeno s pozivi k oddaji predlogov „od spodaj navzgor“ (bottom-up), ki bodo na voljo za vsa področja znanosti in tehnologije, ne da bi se dajalo prednost enemu področju pred drugim.

Sprememba 27

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.1.2., odstavek 2, alinea 1

s pozivi „od spodaj navzgor“ (bottom-up) za spodbujanje vzajemnega usklajevanja in združevanja virov med upravljavci infrastruktur s ciljem spodbujanja kulture medsebojnega sodelovanja; takšne dejavnosti bi se morale prav tako osredotočiti na boljše strukturiranje delovanja evropskih raziskovalnih infrastruktur, spodbujanje njihovega skupnega razvoja glede zmogljivosti in učinkovitosti ter spodbujanje njihove skladne in meddisciplinarne uporabe,

s pozivi „od spodaj navzgor“ (bottom-up) za spodbujanje vzajemnega usklajevanja in združevanja virov med upravljavci infrastrukture s ciljem spodbujanja kulture medsebojnega sodelovanja; takšne dejavnosti bi se morale prav tako osredotočiti na boljše strukturiranje delovanja evropskih raziskovalnih infrastruktur ter pojasnjevanje njihovega delovanja in pogojev dostopa morebitnim uporabnikom , spodbujanje njihovega skupnega razvoja glede zmogljivosti in učinkovitosti ter spodbujanje njihove skladne in meddisciplinarne uporabe,

Sprememba 74

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.1.2, odstavek 2, alinea 2

z ozko tematsko usmerjenimi pozivi („targeted calls“) v primeru, ko bodo takšni usmerjeni ukrepi dolgoročno v korist podpori morebitnih pomembnih raziskovalnih infrastruktur in pospeševanju njihove vzpostavitve na ravni EU; izvajali se bodo v tesnem sodelovanju z dejavnostmi, ki se bodo odvijale na tematskih področjih, s ciljem, da bodo vsi ukrepi, sprejeti na evropski ravni v okviru EU, ustrezali potrebam raziskovalnih infrastruktur na njihovem področju; tu se že lahko opredelijo področja, na katerih je potrebna boljša uporaba in krepitev obstoječih evropskih infrastruktur, da bi se pokrile dolgoročne strateške potrebe zainteresiranih strani (univerze, javni sektor in podjetja) in družbe na splošno; ta področja so npr. znanosti o življenju in njihove uporabe, informacijske in komunikacijske tehnologije, razvoj industrijskega raziskovanja, vključno z meroslovjem, podpora trajnostnemu razvoju, zlasti na področju okolja, ter družbene znanosti in humanistične vede.

z ozko tematsko usmerjenimi pozivi („targeted calls“) v primeru, ko bodo takšni usmerjeni ukrepi dolgoročno v korist podpori morebitnih pomembnih raziskovalnih infrastruktur in pospeševanju njihove vzpostavitve na ravni EU; izvajali se bodo v tesnem sodelovanju z dejavnostmi, ki se bodo odvijale na tematskih področjih, s ciljem, da bodo vsi ukrepi, sprejeti na evropski ravni v okviru EU, ustrezali potrebam raziskovalnih infrastruktur na njihovem področju; tu se že lahko opredelijo področja, na katerih je potrebna boljša uporaba in krepitev obstoječih evropskih infrastruktur, da bi se pokrile dolgoročne strateške potrebe zainteresiranih strani (univerze, javni sektor in podjetja) in družbe na splošno; ta področja so npr. znanosti o življenju in njihove uporabe, še posebej infrastrukture za klinične raziskave / omrežja za pediatrične bolezni, informacijske in komunikacijske tehnologije, razvoj industrijskega raziskovanja, vključno z meroslovjem, podpora trajnostnemu razvoju, zlasti na področju okolja, ter družbene znanosti in humanistične vede.

Sprememba 28

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.1.3., odstavek 1

Razširjanje e-infrastruktur raziskovalnim skupnostim zagotavlja trajne storitve, ki temeljijo na zapletenih postopkih, zasnovanih tako, da virtualnim skupnostim omogočajo porazdeljene vire, temelječe na IKT (računalništvo, povezljivost, instrumentacija). Krepitev evropskega pristopa in z njim povezanih evropskih dejavnosti na tem področju lahko bistveno prispeva k razcvetu potenciala evropskih raziskav in njihovega izkoriščanja, in tako h krepitvi e-infrastruktur kot temelja Evropskega raziskovalnega prostora, „predhodnika“ interdisciplinarnih inovacij in gonilne sile pri spremembah v znanosti. Prav tako lahko prispeva k vključitvi raziskovalnih skupin iz obrobnih in najbolj oddaljenih regij.

Razširjanje e-infrastruktur raziskovalnim skupnostim zagotavlja bistvene storitve, ki temeljijo na postopkih, zasnovanih tako, da virtualnim skupnostim omogočajo porazdeljene vire, temelječe na IKT (računalništvo, povezljivost, instrumentacija). Krepitev evropskega pristopa in z njim povezanih evropskih dejavnosti na tem področju lahko bistveno prispeva k razcvetu potenciala evropskih raziskav in njihovega izkoriščanja, in tako h krepitvi e-infrastruktur kot temelja Evropskega raziskovalnega prostora, „predhodnika“ interdisciplinarnih inovacij in gonilne sile pri spremembah v znanosti. Prav tako je bistveno, da se s tem procesom vključijo raziskovalne skupine iz obrobnih in najbolj oddaljenih regij.

Sprememba 29

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.1.3., odstavek 3

Treba bo na usklajen način spodbujati digitalne knjižnice, arhive, shranjevanje podatkov, ohranjevanje podatkov in potrebno združevanje virov na evropski ravni, da bi uredili zbirke podatkov za znanstveno skupnost in prihodnje generacije znanstvenikov. Obravnavali se bodo vidiki okrepljenega zaupanja e-infrastrukturam. Cilj predlaganih dejavnosti bo prav tako predvidevanje in vključevanje novih zahtev in rešitev, da bi olajšali uvajanje velikih testnih naprav, namenjenih preskušanju novih revolucionarnih tehnologij in izpolnjevanju novih zahtev uporabnikov, vključno z e-učenjem. Posvetovalna skupina za e-infrastrukturo bo redno podajala strateška priporočila.

Treba bo na usklajen način spodbujati digitalne knjižnice (za vzpostavitev Evropske digitalne knjižnice) , arhive, shranjevanje podatkov, ohranjevanje podatkov in potrebno združevanje virov na evropski ravni, da bi uredili zbirke podatkov za znanstveno skupnost in prihodnje generacije znanstvenikov. Obravnavali se bodo vidiki okrepljenega zaupanja e-infrastrukturam , ob upoštevanju dejstva, da mora biti prihodnjim generacijam omogočen dostop do teh podatkov. Cilj predlaganih dejavnosti bo prav tako predvidevanje in vključevanje novih zahtev in rešitev, da bi olajšali uvajanje velikih testnih naprav, namenjenih preskušanju novih revolucionarnih tehnologij in izpolnjevanju novih zahtev uporabnikov, vključno z e-učenjem. Posvetovalna skupina za e-infrastrukturo bo redno podajala strateška priporočila.

Sprememba 30

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.2, odstavek 1 a (novo)

 

ESFRI in tehnološke platforme, skupne tehnološke pobude ter Evropski raziskovalni svet bodo morali jasno opredeliti svoje potrebe po raziskovalni infrastrukturi.

Sprememba 31

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.2.2., odstavka 1 in 2, uvodni del

Spodbujanje oblikovanja novih raziskovalnih infrastruktur na podlagi dela v okviru ESFRI v zvezi z oblikovanjem evropskih smernic za razvoj novih raziskovalnih infrastruktur. Komisija bo opredelila prednostne projekte, ki bodo morda lahko prejemali podporo ES v okviru okvirnega programa .

Spodbujanje oblikovanja novih raziskovalnih infrastruktur v skladu z načelom „spremenljive geometrije“, vključno zlasti z delom v okviru ESFRI v zvezi z oblikovanjem evropskih smernic za razvoj novih raziskovalnih infrastruktur. Delovni program bo vključeval izbrane prednostne projekte, ki bodo morda lahko prejemali podporo ES.

Izgradnja novih infrastruktur se bo izvajala na podlagi dvofaznega pristopa:

Izgradnja novih infrastruktur se bo izvajala na podlagi dvofaznega pristopa glede na seznam meril iz okvirnega programa :

Sprememba 32

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.2.2, odstavek 2, zaporedna točka 2

V drugi fazi se bodo na osnovi doseženih tehničnih, pravnih, upravnih in finančnih dogovorov ter ob uporabi zlasti dopolnjevanja med nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti (kot so strukturni skladi ali Evropska investicijska banka) izvajali načrti izgradnje. Finančna podpora okvirnega programa za fazo izgradnje se lahko zagotovi tistim prednostnim projektom, pri katerih obstaja nujna potreba po takšni pomoči. V takšnih primerih bodo odločitve sprejete s pomočjo mehanizma, ki bo odvisen od vrste in višine potrebnega financiranja (npr. neposredna posojila, posojila Evropske investicijske banke, do katerih je dostop mogoč preko Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (Priloga III), člen 171).

V drugi fazi se bodo na osnovi doseženih tehničnih, pravnih, upravnih in finančnih dogovorov ter ob uporabi zlasti dopolnjevanja med nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti (kot so strukturni skladi ali Evropska investicijska banka) izvajali načrti izgradnje ob sodelovanju ustreznih zasebnih finančnih institucij . Finančna podpora okvirnega programa za fazo izgradnje se lahko zagotovi tistim prednostnim projektom, pri katerih obstaja nujna potreba po takšni pomoči. V takšnih primerih bodo odločitve sprejete s pomočjo mehanizma, ki bo odvisen od vrste in višine potrebnega financiranja (npr. neposredna posojila, posojila Evropske investicijske banke, do katerih je dostop mogoč prek Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (Priloga III), člen 171).

Sprememba 33

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.2.2. a (novo)

 

1.2.2. a Centri za „odprto inovativnost“

Omogočanje izvajanja večjih skupnih industrijskih projektov na področju RTR na enem mestu, s konzorcijskimi partnerji, ki svoje osebje premeščajo na začasna delovna mesta in/ali zagotavljajo odprt dostop do raziskovalnih infrastruktur ter storitev na podlagi souporabe naprav.

Sprememba 34

Priloga I, del 1, podnaslov „Dejavnosti“, točka 1.2.2. b (novo)

 

1.2.2. b Souporaba rezultatov raziskav

Vzpostavitev strežnika znanstvenih metod, ki bi znatno prispeval k učinkovitosti raziskovalnih metod, ker bi omogočil dostop do rezultatov določenih raziskovalnih korakov pod primerljivimi pogoji.

Sprememba 35

Priloga I, del 2, podnaslov „Pristop“, odstavek 2

Posebni ukrepi se bodo izvajali za podporo MSP ali njihovim združenjem pri oddajanju raziskav univerzam in raziskovalnim centrom („izvajalci RTR“) . Ti ukrepi se bodo izvedli za celotno področje znanosti in tehnologije. Pri oceni predlogov projekta se bo upošteval pričakovani ekonomski vpliv na MSP. Finančna sredstva bodo dodeljena na podlagi dveh shem: Raziskave v korist MSP in Raziskave v korist združenjem MSP. Prva je namenjena predvsem MSP, ki imajo nizko ali srednjo tehnologijo z majhnimi raziskovalnimi zmogljivostmi ali brez njih, pa tudi MSP z večjo raziskovalno zmogljivostjo , ki morajo oddati raziskave zunanjim sodelavcem, da ti dopolnijo njihove temeljne raziskovalne zmogljivosti. Druga je namenjena združenjem MSP, ki se ponavadi najbolj spoznajo na skupne tehnične težave njihovih članov in so sposobni delovati v njihovemu imenu ter spodbujajo učinkovito razširjanje in uporabo rezultatov.

Posebni ukrepi se bodo izvajali za podporo MSP ali njihovim združenjem pri oddajanju raziskav „izvajalcem RTR“, npr. univerzam, raziskovalnim centrom in raziskovalno intenzivnim MSP . Ti ukrepi se bodo izvedli za celotno področje znanosti in tehnologije. Pri oceni predlogov projekta se bo upošteval pričakovani ekonomski vpliv na MSP. Finančna sredstva bodo dodeljena na podlagi dveh shem: Raziskave v korist MSP in Raziskave v korist združenjem MSP. Prva je namenjena predvsem MSP, ki imajo nizko ali srednjo tehnologijo z majhnimi raziskovalnimi zmogljivostmi ali brez njih, pa tudi MSP s tehnološkimi zmogljivostmi in iz tradicionalnih sektorjev , ki morajo oddati raziskave zunanjim sodelavcem, da ti dopolnijo njihove temeljne tehnološke raziskovalne zmogljivosti. Druga je namenjena združenjem MSP, ki se ponavadi najbolj spoznajo na skupne tehnične težave njihovih članov in so sposobni delovati v njihovemu imenu ter spodbujajo učinkovito razširjanje in uporabo rezultatov.

Sprememba 36

Priloga I, del 2, podnaslov „Pristop“, odstavek 3

Poleg teh posebnih ukrepov se bo spodbujala in lajšala udeležba MSP v celotnem okvirnem programu. Raziskovalne potrebe in potencial MSP se upoštevajo pri oblikovanju vsebine tematskih področij programa „Sodelovanje“, ki se bodo glede na področje in temo izvajali s projekti različnega obsega in področja uporabe.

Poleg teh posebnih ukrepov se bo spodbujala in lajšala udeležba MSP v celotnem okvirnem programu. Zlasti bodo za MSP veljali preprostejši in jasnejši upravni postopki; za MSP, ki so upravičena do sredstev iz okvirnega programa, se bodo zmanjšali stroški. Raziskovalne potrebe in potencial MSP se upoštevajo pri oblikovanju vsebine tematskih področij programa „Sodelovanje“, ki se bodo glede na področje in temo izvajali s projekti različnega obsega in področja uporabe.

 

Za dosego tega cilja bodo sprejeti ukrepi za olajšanje udeležbe MSP posamezno ali v skupinah pri projektih, povezanih s prednostnimi temami programa „Sodelovanje“, in pri tehnoloških platformah.

 

Pri financiranju projektov, ki vključujejo MSP, bodo prizadevanja usmerjena v zagotovitev največjega možnega prispevka s strani vseh institucij Skupnosti, vključno z EIB in EIS.

Sprememba 37

Priloga I, del 2, podnaslov „Pristop“, odstavek 4

Med izvajanjem okvirnega programa Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj se bosta dopolnjevanje in sinergija zagotavljala z ukrepi okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, da bi spodbujali in olajšali udeležbo MSP v okvirnemu programu Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj.

Med izvajanjem okvirnega programa se bosta dopolnjevanje in sinergija zagotavljala z ukrepi okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, da bi spodbujali in olajšali udeležbo MSP v okvirnemu programu. Prizadevalo se bo tudi za usklajevanje z ustreznimi nacionalnimi raziskovalnimi programi, ki dopolnjujejo spodaj opisane raziskovalne dejavnosti. Zato je treba preučiti tudi možno skupno izvajanje programov tehnološkega razvoja, namenjenih MSP v okviru programa EUREKA, da se spodbudi inovativne projekte, prilagojene zahtevam trga. Zasledovali se bodo naslednji cilji:

spodbujanje udeležbe MSP v okvirnem programu in olajšanje dostopa MSP do njega in

zagotavljanje, da MSP v celoti izkoristijo možnosti financiranja, ki so na voljo iz okvirnega programa.

 

Uvedeni bodo enostavni, kratki projekti in projekti po hitrem postopku brez zapletenih finančnih načel in nepotrebnega poročanja. V okvirnem programu ter okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije bodo, kjer je to mogoče, veljala skupna načela prijave in pogodbena načela.

Sprememba 38

Priloga I, del 2, podnaslov „Pristop“, odstavek 4 a (novo)

 

Uvedeni bodo tudi mehanizmi za sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi podpornimi programi na področju RTR za MSP, katerih cilj je zagotavljanje bolj lokalnih storitev, prilagojenih njihovim zahtevam, ter krepitev kritične mase in evropske razsežnosti različnih nacionalnih shem podpore.

Sprememba 39

Priloga I, del 2, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, zaporedna točka 1

Ta shema zagotavlja podporo malim skupinam inovativnih MSP za reševanje splošnih ali dodatnih tehnoloških problemov. Razmeroma kratkoročni projekti se morajo osredotočiti na inovacijske potrebe MSP, ki oddajajo raziskave izvajalcem RTR, in morajo pokazati jasne možnosti za koriščenje rezultatov raziskav za zadevna MSP.

Ta shema zagotavlja podporo ustanavljanju malih skupin inovativnih MSP in obrtnih podjetij za reševanje splošnih ali dodatnih tehnoloških problemov in jih pri tem delu podpira . Razmeroma kratkoročni projekti se morajo osredotočiti na inovacijske potrebe MSP, ki oddajajo raziskave izvajalcem RTR, in morajo pokazati jasne možnosti za koriščenje rezultatov raziskav za zadevna MSP.

Sprememba 40

Priloga I, del 2, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, zaporedna točka 2 a (novo)

 

Raziskave za majhne skupine MSP

Za podporo majhnim skupinam inovativnih MSP pri reševanju skupnih ali dodatnih tehnoloških problemov preko okvirnega programa in/ali medvladnih shem financiranja, kot sta pobudi JEREMIE in JASPER s strani Komisije, EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Sprememba 41

Priloga I, del 2, podnaslov „Dejavnosti“, podrazdelek „Skupne lastnosti shem“, alinea 3 a (novo)

 

Za spodbuditev RTR v MSP, ki opravljajo raziskave, z velikim potencialom za trajnostno rast lahko Komisija predloži tudi predlog za pobudo iz člena 169 Pogodbe v sodelovanju s programom EUREKA (npr. pobuda Eurostars) .

Sprememba 42

Priloga I, del 3, podnaslov „Pristop“, odstavek 3

Cilj ukrepa „Regije znanja“ je spodbujanje oblikovanja in izvajanja optimalnih politik in strategij za razvoj v raziskave in razvoj usmerjenih skupin. Izboljšal bo predvsem ustreznost in učinkovitost regionalnih razvojnih vsebin z vzajemnim učenjem, spodbujal in krepil sodelovanje med skupinami, prispeval h krepitvi trajnostnega razvoja obstoječih, v raziskave in razvoj usmerjenih skupin, in spodbujal nastanek novih. Podpora bo na voljo zlasti projektom, ki bodo ugodili povpraševanju ter reševali probleme in ki veljajo za posebna tehnološka področja ali sektorje.

Cilj ukrepa „Regije znanja“ je spodbujanje oblikovanja in izvajanja optimalnih politik in strategij za razvoj v RTR usmerjenih skupin. Izboljšal bo predvsem ustreznost in učinkovitost regionalnih razvojnih vsebin z vzajemnim učenjem, spodbujal in krepil sodelovanje med skupinami, prispeval h krepitvi trajnostnega razvoja obstoječih, v RTR usmerjenih skupin, in spodbujal nastanek novih. Podpora bo na voljo zlasti projektom, ki bodo ugodili povpraševanju ter reševali probleme in ki veljajo za posebna tehnološka področja ali sektorje , zlasti kjer ti že kažejo znake povezovanja med regionalnimi organi, razvojnimi agencijami, univerzami, raziskovalnimi centri in industrijo .

Sprememba 43

Priloga I, del 3, podnaslov „Pristop“, odstavek 4 a (novo)

 

Pozornost je treba nameniti zlasti sodelovanju med sosednjimi regijami v različnih državah članicah. Tako kot programi INTERREG III v EU in na podlagi teritorialnega cilja strukturnih skladov mora tudi program Regije znanja vključevati rešitve za odstranitev čezmejnih ovir in mehanizme za spodbujanje čezmejnega regionalnega sodelovanja na področju raziskav, ne glede na to, ali dejavnosti sodijo pod konvergenčni cilj ali cilj regionalne konkurenčnosti.

Sprememba 44

Priloga I, del 3, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, zaporedna točka 2

„Mentorstvo“ bolj razvitih regij regijam, ki imajo slabše razvite raziskovalne profile, z oblikovanjem skupin, osredotočenih na raziskave in razvoj. Nadnacionalni regionalni konzorciji bodo zbrali in povezali akterje na področju raziskav z univerz, podjetij in vladnih služb, da bi skupaj s tehnološko slabše razvitimi regijami in za te regije oblikovali rešitve.

„Mentorstvo“ bolj razvitih regij regijam, ki imajo slabše razvite raziskovalne profile, z oblikovanjem skupin, osredotočenih na raziskave in razvoj , ali boljše vključevanje obstoječih skupin na svetovni trg . Nadnacionalni regionalni konzorciji bodo zbrali in povezali akterje na področju raziskav z univerz, iz podjetij in vladnih služb, da bi skupaj s tehnološko slabše razvitimi regijami in za te regije oblikovali rešitve. Določbe v zvezi z mentorstvom morajo vključevati ukrepe za dosego tesnejšega sodelovanja z znanstvenimi skupnostmi novih držav članic.

Sprememba 45

Priloga I, del 3, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, zaporedna točka 3

Pobude za izboljšanje vključevanja akterjev in ustanov s področja raziskav v regionalno gospodarstvo z njihovimi interakcijami na ravni skupin. Vključevale bodo nadnacionalne dejavnosti za izboljšanje povezav med zainteresiranimi stranmi s področja raziskav in lokalnimi poslovnimi skupnostmi ter ustrezne dejavnosti med skupinami.

Pobude za izboljšanje vključevanja akterjev in ustanov s področja raziskav v regionalno gospodarstvo z njihovimi interakcijami na ravni skupin. Vključevale bodo nadnacionalne dejavnosti za izboljšanje povezav med zainteresiranimi stranmi s področja raziskav in lokalnimi poslovnimi skupnostmi ter ustrezne dejavnosti med skupinami. Te dejavnosti lahko pomagajo pri prepoznavanju dopolnjevanj RTR, da se pokažejo prednosti vključevanja.

Sprememba 46

Priloga I, del 3, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 2

Podpora bo zagotovljena tudi dejavnostim, ki bodo spodbujale sistematično vzajemno izmenjavo informacij, kot tudi interakcijam med podobnimi projekti in po potrebi z ukrepi drugih ustreznih programov Skupnosti (npr. delavnice, okrogle mize in publikacije za analizo in sintezo).

Podpora bo zagotovljena tudi dejavnostim, ki bodo spodbujale sistematično vzajemno izmenjavo informacij, kot tudi interakcijam med podobnimi projekti in po potrebi z ukrepi drugih ustreznih programov Skupnosti (npr. delavnice, okrogle mize in publikacije za analizo in sintezo) ter sodelovanju tretjih držav, kadar je to bistvenega pomena za cilje projekta .

Sprememba 47

Priloga I, del 4, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, zaporedna točka 1

izmenjavo znanja in izkušenj z nadnacionalnimi dvosmernimi izmenjavami raziskovalnega osebja med izbranimi centri v upravičenih regijah in eno ali več partnerskimi organizacijami v drugi državi EU s pogojem o obveznem povratku začasno premeščenega osebja iz izbranih centrov v upravičenih regijah;

izmenjavo znanja in izkušenj z nadnacionalnimi dvosmernimi izmenjavami raziskovalnega osebja in menedžerjev med izbranimi centri v upravičenih regijah in eno ali več partnerskimi organizacijami v državi članici, pridruženi državi, sosednji državi ali tretji državi s pogojem o obveznem povratku začasno premeščenega osebja iz izbranih centrov v upravičenih regijah;

Sprememba 48

Priloga I, del 4, podnaslov „Dejavnosti“, odstavek 1, zaporedna točka 4

organiziranje delavnic in konferenc za lažji prenos znanja na nacionalni in mednarodni ravni, pri katerem sodelujejo raziskovalci izbranih centrov in povabljeni raziskovalci iz drugih držav v okviru razvoja mednarodnih zmogljivosti in priznanja izbranih centrov na področju usposabljanja; udeležbo raziskovalnega osebja izbranih centrov na mednarodnih konferencah ali krajših usposabljanjih za širjenje znanja, vzpostavljanje omrežja in njihovo izpostavljanje bolj mednarodnem okolju;

organiziranje delavnic in konferenc za lažji prenos znanja na nacionalni , regionalni in mednarodni ravni, pri katerem sodelujejo raziskovalci izbranih centrov in povabljeni raziskovalci iz drugih držav v okviru razvoja mednarodnih zmogljivosti in priznanja izbranih centrov na področju usposabljanja; udeležbo raziskovalnega osebja izbranih centrov na mednarodnih konferencah ali krajših usposabljanjih za širjenje znanja, vzpostavljanje omrežja in njihovo izpostavljanje bolj mednarodnemu okolju;

Sprememba 49

Priloga I, del 5, podnaslov „Cilj“, odstavek 1 a (novo)

 

Znanstveno znanje in socialni razvoj bosta vplivala drug na drugega, zlasti na področju okoljske politike. Poleg tega bo proti nerazumnim in psevdoznanstvenim argumentom v javnih razpravah uporabljenih več količinskih elementov.

Sprememba 50

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 2

Razvoj evropskih družb je v veliki meri odvisen od njihove sposobnosti razvoja, izkoriščanja ter razširjanja znanja in glede na to od neprestane inovativnosti. V tem pogledu igra znanstveno raziskovanje glavno vlogo in bi moralo še naprej biti ena od gonilnih sil pri spodbujanju rasti, blaginje in trajnostnega razvoja.

Razvoj evropskih družb je v veliki meri odvisen od njihove sposobnosti razvoja, izkoriščanja ter razširjanja znanja in glede na to od neprestane inovativnosti. Novo znanje se razvija v družbi kot celoti, vendar igra pri njegovem ustvarjanju ključno vlogo „trikotnik znanja“ — raziskave, izobraževanje in inovacije. V tem pogledu igra znanstveno raziskovanje glavno vlogo in bi moralo še naprej biti ena od gonilnih sil pri spodbujanju rasti, blaginje in trajnostnega razvoja.

Sprememba 51

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 3

Da bi dosegli ta cilj, je nujno treba ustvariti družbeno in kulturno okolje, ki spodbuja uspešno in izkoristljivo raziskovanje. To pomeni, da je treba upoštevati legitimne družbene probleme in potrebe, ki imajo za posledico boljšo demokratično razpravo z bolj angažirano in obveščeno javnostjo ter boljše pogoje za skupne odločitve o znanstvenih vprašanjih. Prav tako je treba ustvariti ugodno ozračje za znanstveno stroko, zagotoviti nov val naložb v raziskave in posledično razširjanje znanja, na katerem temelji Lizbonska strategija.

Da bi dosegli ta cilj, je nujno treba ustvariti družbeno in kulturno okolje, ki spodbuja uspešno in izkoristljivo raziskovanje. To pomeni, da je treba upoštevati legitimne družbene probleme in potrebe, ki imajo za posledico boljšo demokratično razpravo z bolj angažirano in obveščeno javnostjo ter boljše pogoje za skupne odločitve o znanstvenih vprašanjih. Organizacijam civilne družbe bo omogočeno, da potrebe po raziskavah oddajo zunanjim sodelavcem. Prav tako je treba ustvariti ugodno ozračje za znanstveno stroko, zagotoviti nov val naložb v raziskave in posledično razširjanje znanja, na katerem temelji Lizbonska strategija. Ta dejavnost si bo prizadevala tudi za omogočanje popolne vključitve žensk v znanstveni svet. Vprašanja „znanost in družba“ (na primer odnos med tehnologijo, zaposlovanjem in delovnim mestom ali pomembne izbire na področju energije, okolja ali zdravstva) morajo pridobiti vse večjo evropsko razsežnost.

Sprememba 52

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 4

premostiti vrzel med tistimi, ki imajo znanstveno izobrazbo, in tistimi, ki te nimajo, razviti smisel za znanstveno kulturo v neposredni okolici vseh državljanov (pozivanje mest, regij, ustanov, znanstvenih centrov itd.),

premostiti vrzel med tistimi, ki imajo znanstveno izobrazbo, in tistimi, ki te nimajo, razviti smisel za znanstveno kulturo v neposredni okolici vseh državljanov (pozivanje mest, regij, ustanov, znanstvenih centrov , muzejev, organizacij civilne družbe itd.),

Sprememba 53

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 4 a (novo)

 

spodbujati debate in razprave o družbenih vidikih raziskav v raziskovalni skupnosti,

Sprememba 54

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 4 b (novo)

 

raziskati načine boljšega vodenja evropskih raziskav in inovacijskih sistemov;

Sprememba 55

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 6

zagotoviti podobo znanosti in raziskovalcev, ki je sprejemljiva za vse, zlasti za mlade,

znanost in raziskovalce prikazati kot zaupanja vredne ljudi in zagotoviti podobo znanosti in raziskovalcev, ki je sprejemljiva za vse, zlasti za mlade,

Sprememba 56

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 7

pomagati ženskam še naprej napredovati v znanstvenih poklicih in bolje uporabiti njihov znanstveni talent v korist vseh,

povečati napredovanje žensk v znanstvenih poklicih in boljšo uporabo njihovega znanstvenega talenta v korist vseh,

Sprememba 57

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 8

obnoviti znanstveno komunikacijo, ki podpira sodobna sredstva, da bi dosegli večji učinek s tesnim sodelovanjem znanstvenikov s strokovnjaki s področja javnega obveščanja.

obnoviti znanstveno komunikacijo, ki podpira sodobna sredstva, da bi dosegli večji učinek s tesnim sodelovanjem znanstvenikov s strokovnjaki s področja javnega obveščanja, zlasti na področju novih IKT .

Sprememba 58

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, odstavek 7, alinea 8 a (novo)

 

sodelovati z nepridobitnimi pobudami za razvoj zdravil.

Sprememba 59

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Prva vrsta ukrepov“, zaporedna točka 1, alinea 1

izboljšanje uporabe in spremljanja učinka znanstvenega svetovanja in strokovnega mnenja pri oblikovanju politike v Evropi ter razvoj praktičnih orodij in shem (npr. elektronskih omrežij),

pomoč pri nadaljnjem in osvežitvenem usposabljanju za strokovnjake in uradnike, ki upravljajo programe pomoči in raziskovalne programe v državah članicah in njihovih regijah, s prizadevanjem za oblikovanje enotnih metod in poznavanje najboljših praks,

Sprememba 60

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Prva vrsta ukrepov“, zaporedna točka 1, alinea 2

spodbujanje zaupanja in „samoregulacija“ v znanstveni skupnosti,

spodbujanje demokratične odgovornosti, zaupanja in „samoregulacije“ v znanstveni skupnosti , ponovna opredelitev in širjenje osnovnih meril za znanstvene zaščitne ukrepe ,

Sprememba 61

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Prva vrsta ukrepov“, zaporedna točka 2, alinea 2 a (novo)

 

večje poudarjanje razprav o družbenih vidikih raziskav znotraj raziskovalnih skupnosti.

Sprememba 62

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Prva vrsta ukrepov“, zaporedna točka 3

Da bi s pomočjo trdnih politik obravnavali odnos med znanostjo in družbo, je treba znanje, pridobljeno na področju zgodovine , sociologije in filozofije znanosti, povečati, konsolidirati in razširiti na evropsko raven. V ta namen bi morali strokovnjaki s teh področij oblikovati omrežja za strukturiranje raziskav in razprav tako, da se razkrije dejanski delež znanosti pri oblikovanju evropske družbe in identitete, ob poudarjanju zlasti:

Da bi s pomočjo trdnih politik obravnavali odnos med znanostjo in družbo, je treba znanje, pridobljeno v preteklosti, iz naše znanstvene in tehnološke dediščine ter sociologije in filozofije znanosti, povečati, konsolidirati in razširiti na evropsko raven. V ta namen bi morali strokovnjaki s teh področij oblikovati omrežja za strukturiranje raziskav in razprav tako, da se razkrije in prispeva k razpravi o dejanskem deležu znanosti pri oblikovanju evropske družbe in identitete, ob poudarjanju zlasti:

— povezav med znanostjo, demokracijo in pravom,

— povezav med znanostjo, demokracijo in pravom,

— raziskav o etiki na področju znanosti in tehnologije,

— raziskav o etiki na področju znanosti in tehnologije,

— vzajemnega vpliva znanosti in kulture,

— vzajemnega vpliva znanosti in kulture,

— vloge in podobe znanstvenikov.

— vloge in podobe moških in žensk v znanosti,

 

ocene tveganja in upravljalnih postopkov kot orodij za sprejemanje odločitev, da bi omejili nerazumne družbene odzive,

 

načinov, da postane znanost bolj razumljiva za družbo, in za spodbujanje javnih razprav.

Sprememba 63

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Druga vrsta ukrepov“, zaporedna točka 2, uvodni del

Dejavnosti bodo zasnovane tako, da bodo povečale interes ljudi za znanstvene poklice, spodbujale povezave med generacijami in povečale raven znanstvene izobraženosti na splošno. Evropske izmenjave in sodelovanje se bodo osredotočili na učne metode za podajanje znanstvenih vsebin, prilagojene mladim poslušalcem, podporo učiteljem znanstvenih predmetov (koncepti, materiali) in razvoj povezav med šolami in poklicnim življenjem. Poleg tega se lahko podpirajo prireditve širokega evropskega obsega, ki povežejo uspešne znanstvenike - kot „vzornike“ - z ambicioznimi mladimi znanstveniki. Obravnavalo se bo podpiranje raziskav, ob upoštevanju družbenega konteksta in kulturnih vrednot. V ospredju so trije vidiki:

Dejavnosti bodo zasnovane tako, da bodo povečale interes ljudi za znanstvene poklice, spodbujale povezave med generacijami , povečale raven znanstvene izobraženosti na splošno in predvsem analizirale dejavnike, zaradi katerih mladi ne izberejo poklicne poti na področju znanosti in tehnologije . Evropske izmenjave in sodelovanje se bodo osredotočili na učne metode za podajanje znanstvenih vsebin, prilagojene mladim poslušalcem, podporo učiteljem znanstvenih predmetov (koncepti, materiali) in razvoj povezav med šolami in poklicnim življenjem. Poleg tega se lahko podpirajo prireditve širokega evropskega obsega, ki povežejo uspešne znanstvenike - kot „vzornike“ - z ambicioznimi mladimi znanstveniki. Obravnavalo se bo podpiranje raziskav, ob upoštevanju družbenega konteksta in kulturnih vrednot. V ospredju so trije vidiki:

Sprememba 64

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Druga vrsta ukrepov“, zaporedna točka 2, alinea 3 a (novo)

 

okrepitev poučevanja znanstvenih predmetov v EU na vseh ravneh nacionalnih učnih načrtov.

Sprememba 65

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Tretja vrsta ukrepov“, alinea 5

spodbujanju odlične nadnacionalne komunikacije na področju raziskav in znanosti s podeljevanjem javno poznanih nagrad,

spodbujanju odlične nadnacionalne komunikacije na področju raziskav in znanosti s podeljevanjem javno poznanih nagrad in ustanovitvijo tedna znanstvene kulture,

Sprememba 66

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Tretja vrsta ukrepov“, alinea 6 a in 6 b (novo)

 

izboljšanem sporočanju rezultatov raziskav in z raziskavami povezanih težav s strani znanstvene skupnosti političnim nosilcem odločanja in javnosti, da se omogoči informiran prispevek k razpravam o znanstveni politiki,

 

spodbujanju raziskovalcev, ki komunicirajo z družbo na splošno, k odprtosti, kar zadeva osnovne domneve in vrednosti, negotovosti in možne gospodarske interese njihovih raziskav.

Sprememba 67

Priloga I, del 5, podnaslov „Pristop“, podrazdelek „Tretja vrsta ukrepov a:“ (novo)

 

Tretja vrsta ukrepov a: Večjezičnost

Pobude iz okvirnega programa bodo usmerjene v krepitev RTR v zvezi s tehnologijami informacijske družbe na jezikovnem področju ter v spodbujanje znanosti in tehnologije na področju večjezičnosti.

Sprememba 68

Priloga I, del 6, podnaslov „Cilj“, odstavek 2 a (novo)

 

Pripravila se bo splošna strategija za mednarodno sodelovanje, ki bo vključevala vse mednarodne ukrepe, ki se izvajajo na podlagi različnih posebnih programov znotraj okvirnega programa.

Sprememba 69

Priloga I, del 6, podnaslov „Pristop, odstavek 1, uvodni del“

Za opredelitev in vzpostavitev prednostnih področij raziskav vzajemnega interesa in vzajemne koristi z določenimi tretjimi državami (države, ki so partnerice v mednarodnem sodelovanju) v zvezi z ukrepi posebnega mednarodnega sodelovanja v okviru posebnega programa „Sodelovanje“ se bo krepilo potekajoče politične dialoge in partnerska omrežja z različnimi regijami v teh tretjih državah, da bi pripomogli k izvedbi teh ukrepov. Skladnost nacionalnih dejavnosti v zvezi z mednarodnim znanstvenim sodelovanjem se bo krepila s spodbujanjem usklajevanja nacionalnih programov (države članice, države kandidatke in pridružene države) z večstranskim usklajevanjem nacionalnih politik in dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja. Sodelovanje s tretjimi državami v okvirnem programu bo usmerjeno zlasti na naslednje skupine držav:

Za opredelitev in vzpostavitev prednostnih področij raziskav vzajemnega interesa in vzajemne koristi z določenimi tretjimi državami (države, ki so partnerice v mednarodnem sodelovanju) v zvezi z ukrepi posebnega mednarodnega sodelovanja v okviru posebnega programa „Sodelovanje“ se bo krepilo potekajoče politične dialoge in partnerska omrežja z različnimi regijami v teh tretjih državah, da bi pripomogli k izvedbi teh ukrepov , poleg tega pa se bo določil obseg za usklajevanje z mednarodnimi dejavnostmi držav članic, da se doseže sinergija . Skladnost nacionalnih dejavnosti v zvezi z mednarodnim znanstvenim sodelovanjem se bo krepila s spodbujanjem usklajevanja nacionalnih programov (države članice, države kandidatke in pridružene države) z večstranskim usklajevanjem nacionalnih politik in dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja. Sodelovanje s tretjimi državami v okvirnem programu bo usmerjeno zlasti na naslednje skupine držav:

Sprememba 70

Priloga I, del 6, podnaslov „Pristop, odstavek 2“

Tematsko usmerjeni ukrepi mednarodnega sodelovanja na področju raziskav se izvajajo v okviru posebnega programa „Sodelovanje“. Mednarodni ukrepi na področju človeškega potenciala se izvajajo v okviru posebnega programa „Človeški viri“. Horizontalne dejavnosti za podporo mednarodnem sodelovanju so opisane v tem programu. Zagotovljena bo splošna uskladitev ukrepov mednarodnega sodelovanja v raznih programih.

Tematsko usmerjeni ukrepi mednarodnega sodelovanja na področju raziskav se izvajajo v okviru posebnega programa „Sodelovanje“. Mednarodni ukrepi na področju človeškega potenciala se izvajajo v okviru posebnega programa „Človeški viri“. Dejavnosti mednarodnega sodelovanja in posebne dejavnosti sodelovanja, vključno z ukrepi za podporo izvajanju Evropske strategije za mednarodno sodelovanje na področju znanosti, so opisane v tem programu. Zagotovljena bo splošna uskladitev ukrepov mednarodnega sodelovanja v raznih programih.

Sprememba 71

Priloga III, odstavek 1

V skladu s Prilogo II bo Skupnost zagotovila podporo (usklajevalni in podporni ukrep) Evropski investicijski banki (EIB). Ta podpora bo prispevala k skupnostnemu cilju spodbujanja zasebnih naložb v raziskave s povečanjem zmogljivosti banke, da zmanjša tveganje, in banki tako omogočila (i) višja posojila EIB za določeno stopnjo tveganja in (ii) financiranje bolj tveganih evropskih ukrepov RTR kot bi bilo mogoče brez podpore Skupnosti.

V skladu s Prilogo II bo Skupnost zagotovila podporo (usklajevalni in podporni ukrep) Evropski investicijski banki (EIB) , ki bo partner pri skupnem tveganju . Ta podpora bo prispevala k skupnostnemu cilju spodbujanja zasebnih naložb v RTR in predstavitve s povečanjem zmogljivosti EIB, da zmanjša tveganje, in banki tako omogočila (i) višja posojila in jamstev EIB za določeno stopnjo tveganja in (ii) financiranje bolj tveganih evropskih ukrepov RTR kot bi bilo mogoče brez podpore Skupnosti.

Sprememba 72

Priloga III, odstavek 2

EIB bo posojala denarna sredstva, zbrana na mednarodnih finančnih trgih, v skladu s svojimi splošnimi pravili, predpisi in postopki. To podporo, skupaj z lastnimi sredstvi, bo nato uporabila za rezervacije in dodelitev kapitala v okviru banke za kritje dela tveganj, ki banki nastanejo v zvezi s temi posojili za večje upravičene evropske ukrepe RTR.

EIB bo posojala denarna sredstva, zbrana na mednarodnih finančnih trgih, v skladu s svojimi splošnimi pravili, predpisi in postopki. To podporo, skupaj z lastnimi sredstvi, bo nato uporabila za rezervacije in dodelitev kapitala v okviru banke za kritje dela tveganj, ki banki nastanejo v zvezi s temi posojili za upravičene evropske ukrepe RTR.

Sprememba 73

Priloga III, odstavek 5, zaporedna točka 2

Upravičenost večjih evropskih ukrepov RTR. Razvoj raziskovalnih infrastruktur, ki ga financira Skupnost v okviru tega posebnega programa, je avtomatično upravičen. Druge raziskovalne infrastrukture se prav tako lahko upoštevajo. Sporazum o dodelitvi sredstev bo v skladu z določbami uredbe, sprejete v skladu s členom 167 Pogodbe, opredelil tudi postopke ter Skupnosti pod določenimi pogoji zagotovil možnost zavrnitve uporabe podpore za financiranje posojila, ki ga predlaga EIB.

Upravičenost evropskih ukrepov RTR. Razvoj raziskovalnih infrastruktur, ki ga financira Skupnost v okviru tega posebnega programa, je avtomatično upravičen. Druge raziskovalne infrastrukture se prav tako lahko upoštevajo. Prosilci lahko ne glede na svojo velikost (vključno z MSP) koristijo ta instrument za financiranje svojih dejavnosti. Sporazum o dodelitvi sredstev bo v skladu z določbami uredbe, sprejete v skladu s členom 167 Pogodbe, opredelil tudi postopke ter Skupnosti pod določenimi pogoji zagotovil možnost zavrnitve uporabe podpore za financiranje posojila, ki ga predlaga EIB.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

P6_TA(2006)0521

Posebni program „Sodelovanje“ 2007 do 2013 (Sedmi okvirni program ES za RTRPD) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu „Sodelovanje“, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2013) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (KOM(2005)0440 — C6-0381/2005 — 2005/0185 (CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0440) (1) in spremenjenega predloga (KOM(2005)0440/2) (1),

ob upoštevanju člena 166 Pogodbe ES, o katerem se je posvetoval s Svetom (C6-0381/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energijo ter ob upoštevanju mnenj Odbora za proračun, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0379/2006),

1.

sprejme predlog Komisije, kot je bil spremenjen;

2.

meni, da mora biti okvirni referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, usklajen z zgornjo mejo razdelka 1a finančnega okvira 2007-2013, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006 (2);

3.

poziva Komisijo, naj zato spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

4.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če želi bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj mnenje Parlamenta sporoči Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 4

(4) Okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah, ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa in okolja.

(4) Ta posebni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah, ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri celotnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev. Ukrepi znotraj programa bi morali biti zato čim bolj učinkoviti s pomočjo izboljšanja dopolnjevanja in sinergije z drugimi programi in ukrepi Skupnosti, zlasti ukrepi na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, kulture, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energetike, prometa , okolja in informacijske družbe .

Sprememba 2

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

(4a) Znotraj tega posebnega programa bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnosti in interdisciplinarnosti, v skladu s priporočili Evropskega svetovalnega odbora za raziskave (EURAB 04.009 iz aprila 2004) in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji - smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju (3).

Sprememba 3

Uvodna izjava 4 b (novo)

 

(4b) Ta posebni program bi moral biti zlasti osredotočen na prenos znanja, rezultatov in tehnologij iz javnega raziskovalnega sektorja v poslovni sektor, zlasti v MSP, ter na mehanizme za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega prenosa poslovnih potreb na raziskovalne skupine.

Sprememba 4

Uvodna izjava 5

(5) Inovacije in z MSP povezane dejavnosti, ki jih podpira ta okvirni program, morajo dopolnjevati tiste dejavnosti, ki se izvajajo z okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije.

(5) Ta posebni program bi moral biti osredotočen zlasti na zagotavljanje ustreznega sodelovanja MSP pri vseh ukrepih in projektih programa. Prizadevati si je treba za največjo možno sinergijo in dopolnjevanje med inovacijami in z MSP povezanimi dejavnostmi, ki jih podpira ta posebni program, in tistimi dejavnostmi, ki se izvajajo z okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije ter drugimi programi in ukrepi Skupnosti .

Sprememba 5

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

(5a) Ta posebni program bi moral pri uveljavljanju Evropskega raziskovalnega prostora ustrezno upoštevati pomembno vlogo regij, ki jo v Sporočilu o regionalni razsežnosti Evropskega raziskovalnega prostora (KOM(2001)0549) priznava Komisija.

Sprememba 6

Uvodna izjava 7

(7) Ta posebni program mora prispevati k sredstvom, dodeljenim Evropski investicijski banki za ustanovitev „Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja“, da bi izboljšali dostop do posojil EIB.

(7) Ta posebni program bi moral prispevati k sredstvom, dodeljenim Evropski investicijski banki za ustanovitev „Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja“, da bi izboljšali dostop do posojil EIB. Podobno bi moral posebni program zagotoviti enak znesek finančne pomoči, za kritje tveganj, ki izvirajo iz sodelovanja MSP pri projektih, pri katerih jim ni treba dajati bančnih garancij.

Sprememba 7

Uvodna izjava 8

(8) Kot je določeno v členu 170 Pogodbe je Skupnost sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in prizadevati si je treba za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav z namenom nadaljnjega vključevanja Skupnosti v svetovno raziskovalno skupnost. Zato lahko v tem posebnem programu sodelujejo države, ki so v ta namen sklenile sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa lahko v njem sodelujejo tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodne organizacije za znanstveno sodelovanje.

(8) Kot je določeno v členu 170 Pogodbe je Skupnost sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in prizadevati si je treba za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav z namenom nadaljnjega vključevanja Skupnosti v svetovno raziskovalno skupnost. Zato lahko v tem posebnem programu sodelujejo države, ki so v ta namen sklenile sporazume, prav tako pa bi moral program okrepiti sodelovanje med državami, ki niso sklenile sporazumov v ta namen, na ravni projekta in na podlagi skupnega dobrega in vzajemnih koristi pa lahko v njem sodelujejo tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodne organizacije za znanstveno sodelovanje.

Sprememba 8

Uvodna izjava 9

(9) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(9) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije ter potrjujejo državljanski in humanistični pomen raziskav, ob upoštevanju etnične in kulturne raznolikosti.

Sprememba 9

Uvodna izjava 9 a (novo)

 

(9a) Ta posebni program bi moral ustrezno upoštevati pomembno vlogo univerz pri zagotavljanju resnično odličnega izvajanja znanstvenih in tehnoloških raziskav, pri oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora, kot to potrjuje Komisija v Sporočilu o vlogi univerz v Evropi znanja (KOM(2003)0058), in pri prispevanju k razvoju družbe znanja.

Sprememba 10

Uvodna izjava 10

(10) Okvirni program mora prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja.

(10) Ta posebni program in Sedmi okvirni program kot celota bi morala prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja.

Sprememba 11

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

(10a) Ta posebni program bi moral prispevati k razširjanju znanosti in tehnologije, da se približata družbi.

Sprememba 12

Uvodna izjava 11

(11) Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje okvirnega programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način ter tudi lahek dostop za vse udeležence, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami.

(11) Komisija se zaveže, da bo zagotovila dobro finančno upravljanje Sedmega okvirnega programa in tega posebnega programa, njuno izvajanje na kar se da preprost in učinkovit način ter tudi preglednost, jasnost in lahek dostop za vse udeležence, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami.

Sprememba 13

Člen 2

Posebni program podpira dejavnosti v okviru „Sodelovanja“, ki podpirajo celoten obseg raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v nadnacionalnem sodelovanju, na naslednjih tematskih področjih:

Posebni program podpira dejavnosti v okviru „Sodelovanja“, ki podpirajo celoten obseg raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v nadnacionalnem sodelovanju, na naslednjih tematskih področjih:

(a) Zdravje;

(a) Zdravje;

(b) Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija;

(b) Prehrana, kmetijstvo in ribištvo, ter biotehnologija;

(c) Informacijske in komunikacijske tehnologije;

(c) Informacijske in komunikacijske tehnologije;

(d)

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije;

(d)

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije;

(e) Energetika;

(e) Energetika;

(f) Okolje (vključno s podnebnimi spremembami);

(f) Okolje (vključno s podnebnimi spremembami);

(g) Promet (vključno z aeronavtiko);

(g) Promet (vključno z aeronavtiko);

(h) Socialno-ekonomske in humanistične vede;

(h) Socialno-ekonomske in humanistične vede;

(i) Varnost in vesolje.

(i) Varnost ;

 

(ia) Vesolje.

Sprememba 14

Člen 3 a, odstavek 1 (novo)

 

Člen 3a

1. Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo učinkovito in v skladu z določbami Uredbe (ES/ Euratom) št. 1605/2002.

Sprememba 15

Člen 3 a, odstavek 2 (novo)

 

2. Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja izvajalske agencije, katere ustanovitev je predlagana, bi morali biti sorazmerni s predvidenimi nalogami iz posebnega programa, o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

Sprememba 16

Člen 3 a, odstavek 3 (novo)

 

3. Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 17

Člen 4, odstavek 1

1. Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvedejo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

1. Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov na področju znanosti, ki so potrebni v zvezi s področjem znanja in vrsto zadevnega raziskovanja .

Sprememba 18

Člen 5 a (novo)

 

Člen 5a

Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v opombah in prilogi letnega poračuna.

Sprememba 19

Člen 6, odstavek 3

3. Delovni program določi merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za neposredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje, v tem okviru pa se v delovnem programu lahko nadalje opredeli ali dopolni dodatne zahteve, ponderje in mejne vrednosti.

3. Delovni program določi merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za neposredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti, hkrati pa priznava združljivost sodelovanja raziskovalcev in skupin v nacionalnih in evropskih programih. Merila so odličnost, učinek in izvajanje, v tem okviru pa se v delovnem programu lahko nadalje opredeli ali dopolni dodatne zahteve, ponderje in mejne vrednosti.

Sprememba 20

Člen 7, odstavek 2

2. Postopek iz člena 8(2) se uporablja za sprejetje:

2. Regulativni postopek s pregledom iz člena 8(3) se uporablja za sprejetje:

Sprememba 21

Člen 8

1. Komisiji pomaga odbor.

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja upravljalni postopek, določen v členu 4 Sklepa 1999/468/ES, v skladu s členom 7(3) Sklepa.

2. Komisija odbor redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in mu predloži podatke o vseh ukrepih RTR, ki se financirajo v okviru programa.

3. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabita člen 5a (1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

4. Obdobje, določeno v členih 4(3) in 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

 

5. Komisija odbor redno obvešča o splošnem napredku izvajanja posebnega programa in mu predloži podatke o vseh ukrepih RTR, ki se financirajo v okviru tega programa.

 

Sprememba 22

Priloga I, Uvod, odstavek 2

Poglavitni cilj je prispevati k trajnostnemu razvoju v okviru spodbujanja raziskav na najvišji ravni odličnosti.

Poglavitni namen raziskav bi moral biti izboljšanje znanja. Poglavitni cilj je prispevati k povečanju znanja in tudi k trajnostnemu razvoju v okviru spodbujanja raziskav na najvišji ravni odličnosti. Raziskave so temeljni instrument za spodbujanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva in udeležbe, gospodarske rasti, konkurenčnosti, zdravja in kakovosti življenja.

Sprememba 23

Priloga I, Uvod, odstavek 2 a (novo)

 

V primeru partnerstev med univerzami in industrijo bo Komisija poskrbela za razširjanje rezultatov temeljnih in uporabnih raziskav, ko so slednji v javnem interesu in usmerjeni v skupno dobro.

Sprememba 24

Priloga I, Uvod, odstavek 3, točka (9)

(9) Varnost in vesolje .

(9) Varnost ;

 

(9a) Vesolje.

Sprememba 25

Priloga I, Uvod, odstavek 5

Upoštevati bo treba načelo trajnostnega razvoja in enakosti spolov . Poleg tega bo upoštevanje etičnih, socialnih, pravnih in širših kulturnih vidikov raziskav, ki se bodo izvajale, in njihovih možnih uporab, kakor tudi socialno-ekonomskih učinkov znanstvenega in tehnološkega razvoja ter predvidevanja, po potrebi predstavljalo del dejavnosti v okviru tega posebnega programa.

Načelo znanstvene in tehnološke odličnosti mora biti osnova celotnega Sedmega okvirnega programa. Poleg tega bo upoštevanje etičnih, socialnih, pravnih in širših kulturnih vidikov raziskav, ki se bodo izvajale, in njihovih možnih uporab, kakor tudi socialno-ekonomskih učinkov znanstvenega in tehnološkega razvoja ter predvidevanja, po potrebi predstavljalo del dejavnosti v okviru tega posebnega programa.

Sprememba 26

Priloga I, odstavek 5 a (novo)

 

Posebna pozornost bo namenjena izboljševanju kohezije med državami članicami in regijami EU na področju znanosti in tehnologije s posebnim sklicevanjem na ukrepe za zmanjšanje razlik v tehnološkem razvoju med različnimi območji s selektivnim povečevanjem tehnoloških zmogljivosti podjetij na vseh ravneh. Zato se bodo dejavnosti okvirnega programa usklajevale s področji ukrepov iz drugih politik Skupnosti, zlasti z regionalno politiko ter politiko konkurenčnosti in inovativnosti.

Sprememba 27

Priloga I, naslov „Multidisciplinarne in večtematske raziskave, vključno s skupnimi pozivi“, odstavek 1

Posebna pozornost bo namenjena prednostnim znanstvenim področjem, ki zadevajo več tem , kot na primer pomorske znanosti in tehnologije. Multidisciplinarnost bodo spodbujali skupni večtematski pristopi k raziskovalnim in tehnološkim področjem, pomembnim za več kot eno temo. Taki večtematski pristopi se bodo med drugim izvajali z uporabo:

Posebna pozornost bo namenjena prednostnim znanstvenim in tehnološkim področjem, ki zadevajo več tem, kot na primer pomorske znanosti in tehnologije, povezane s turizmom , okolju prijazen inženiring in kemija ter zdravje okolja. Multidisciplinarnost , vključno s ciljno usmerjenimi raziskavami, bodo spodbujali skupni večtematski pristopi k raziskovalnim in tehnološkim področjem, pomembnim za več kot eno temo. Taki večtematski pristopi se bodo med drugim izvajali s pomočjo:

uporabe skupnih pozivov med temami, kjer je raziskovalna tema očitno pomembna za dejavnosti v okviru vsake zadevne teme,

uporabe skupnih pozivov med temami, kjer je raziskovalna tema očitno pomembna za dejavnosti v okviru katere koli druge teme;

posebnega poudarka v okviru dejavnosti „nastajajočih potreb“ za meddisciplinarne raziskave;

posebnega poudarka v okviru dejavnosti „nastajajočih potreb“ za meddisciplinarne raziskave;

upoštevanja zunanjih nasvetov iz širokega spektra disciplin in strokovnih izkušenj pri vzpostavitvi delovnega programa,

upoštevanja nasvetov raziskovalcev s priznanim ugledom iz širokega spektra disciplin in strokovnih izkušenj pri vzpostavitvi delovnega programa;

raziskav, pomembnih za politiko, s pomočjo zagotavljanja skladnosti s politikami EU.

raziskav, pomembnih za politiko, s pomočjo zagotavljanja skladnosti s politikami EU.

Sprememba 28

Priloga I, naslov „Multidisciplinarne in večtematske raziskave, vključno s skupnimi pozivi“, odstavek 2

Evropska komisija bo usklajevala teme iz tega posebnega programa in ukrepe iz drugih posebnih programov sedmega okvirnega programa, kot na primer raziskovalne infrastrukture iz posebnega programa „Zmogljivosti“.

Evropska komisija bo usklajevala teme iz tega posebnega programa in ukrepe iz drugih posebnih programov Sedmega okvirnega programa, kot na primer raziskovalne infrastrukture iz posebnega programa „Zmogljivosti“. Delovni program bo določal dejavnosti, ki jih je treba posebej usklajevati z dejavnostmi, ki spadajo v druge posebne programe, in bo oblikoval zahtevane mehanizme za zagotavljanje učinkovitosti takega usklajevanja.

Sprememba 29

Priloga I, naslov „Prilagajanje razvijajočim se potrebam in priložnostim“, odstavek 1

Stalna pomembnost tem za industrijo bo med drugim zagotovljena z opiranjem na delo različnih „evropskih tehnoloških platform“. Ta posebni program bo tako prispeval k izvajanju agend strateškega raziskovanja, ki so jih določile in razvile evropske tehnološke platforme, če te predstavljajo dejansko evropsko dodano vrednost. Širše raziskovalne potrebe, opredeljene v razpoložljivih agendah strateškega raziskovanja, se že dobro kažejo v spodaj opredeljenih devetih temah. Podrobnejša vključitev njihove tehnične vsebine se bo pokazala naknadno ob oblikovanju podrobnega delovnega programa za posebne pozive k oddaji predlogov.

Stalna pomembnost tem za industrijo in njeno stalno sodelovanje pri njih bosta med drugim zagotovljena z opiranjem na delo različnih „evropskih tehnoloških platform“. Ta posebni program bo skupaj s prispevki industrije tako prispeval k izvajanju agend strateškega raziskovanja, ki so jih določile in razvile evropske tehnološke platforme, če te predstavljajo dejansko evropsko dodano vrednost. Širše raziskovalne potrebe, opredeljene v razpoložljivih agendah strateškega raziskovanja, se že dobro kažejo v spodaj opredeljenih devetih temah. Podrobnejša vključitev njihove tehnične vsebine se bo pokazala naknadno ob oblikovanju podrobnega delovnega programa za posebne pozive k oddaji predlogov.

Sprememba 30

Priloga I, naslov „Prilagajanje razvijajočim se potrebam in priložnostim“, odstavek 2

Zagotovljena bo tudi stalna pomembnost tem za oblikovanje, izvajanje in vrednotenje politik ter predpisov EU. To zadeva področja politike, kot so zdravje, varnost, varstvo potrošnikov, energetika, okolje, razvojna pomoč, ribištvo, pomorske zadeve, kmetijstvo, zdravje in dobro počutje živali, promet, izobraževanje in usposabljanje, informacijska družba in mediji, zaposlovanje, socialne zadeve, kohezija ter pravosodje in notranje zadeve, skupaj s prednormativnimi in konormativnimi raziskavami, pomembnimi za izboljšanje kakovosti standardov in njihovega izvajanja. V tem okviru lahko svojo vlogo odigrajo platforme, ki združujejo zainteresirane strani z raziskovalno skupnostjo, da bi upoštevali agende strateškega raziskovanja, pomembne za socialno, okoljsko politiko ali druga politična področja.

Zagotovljena bo tudi stalna pomembnost tem za oblikovanje, izvajanje in vrednotenje politik ter predpisov EU. To zadeva področja politike, kot so zdravje, varnost, varstvo potrošnikov, energetika, okolje, razvojna pomoč, ribištvo, pomorske zadeve, kmetijstvo, zdravje in dobro počutje živali, promet, izobraževanje in usposabljanje, informacijska družba in mediji, zaposlovanje, socialne zadeve, kohezija ter pravosodje in notranje zadeve, skupaj s prednormativnimi in konormativnimi raziskavami, pomembnimi za izboljšanje interoperabilnosti in konkurenčnosti ter kakovosti standardov in njihovega izvajanja. V tem okviru lahko svojo vlogo odigrajo platforme, ki združujejo zainteresirane strani z raziskovalno skupnostjo, da bi upoštevali agende strateškega raziskovanja, pomembne za socialno, okoljsko politiko ali druga politična področja.

Sprememba 31

Priloga I, naslov „Prilagajanje razvijajočim se potrebam in priložnostim“, zaporedna točka 1, uvodni del

Nastajajoče potrebe: preko posebne podpore za predloge za raziskave, katerih namen je na danem področju in/ali na stičišču več disciplin odkrivati ali nadalje raziskovati nove znanstvene in tehnološke možnosti, zlasti v povezavi z možnostjo pomembnih prodorov. To se bo izvajalo s pomočjo:

Nastajajoče potrebe: preko posebne podpore za predloge za raziskave, katerih namen je na danem področju in/ali na stičišču več disciplin odkrivati ali nadalje raziskovati nove znanstvene in tehnološke možnosti, zlasti v povezavi z možnostjo pomembnih prodorov ali neposrednih uporab . To se bo izvajalo s pomočjo:

Sprememba 32

Priloga I, naslov „Prilagajanje razvijajočim se potrebam in priložnostim“, zaporedna točka 1, alinea 1

odprtih raziskav po načelu „od spodaj navzgor“ (bottom up) v zvezi s temami, ki so jih opredelili raziskovalci sami, da bi razvili nove znanstvene in tehnološke možnosti („pustolovske“ dejavnosti) ali da bi ocenili nova odkritja ali na novo opažene fenomene, ki bi lahko opozorili na tveganja ali probleme za družbo (dejavnosti „z vpogledom“);

odprtih raziskav po načelu „od spodaj navzgor“ (bottom up) v zvezi s temami, ki so jih opredelili raziskovalci sami, da bi razvili nove znanstvene in tehnološke možnosti („pustolovske“ dejavnosti) ali da bi zgodaj prepoznali razvoj in trende s pomembnimi predvidenimi uporabami (dejavnosti „s predvidevanjem“), ali da bi ocenili nova odkritja ali na novo opažene fenomene, ki bi lahko opozorili na tveganja ali probleme za družbo (dejavnosti „z vpogledom“);

Sprememba 33

Priloga I, naslov „Razširjanje, prenos znanja in večje angažiranje“, odstavek 1, uvodni del

Da bi pospeševali razširjanje in uporabo rezultatov raziskav EU, bo podpora namenjena razširjanju znanja in prenosu rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh tematskih področjih, med drugim preko pobud za povezovanje v omrežja/posredništvo, seminarjev in prireditev, pomoči zunanjih strokovnjakov ter elektronskih informacijskih storitev. To se bo izvajalo na vsakem tematskem področju s pomočjo:

Da bi pospeševali razširjanje , uporabo in vpliv rezultatov raziskav EU, bosta podpora in prenos namenjena razširjanju znanja in uporabi rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh tematskih področjih, med drugim preko pobud za povezovanje v omrežja/posredništvo, seminarjev in prireditev, pomoči zunanjih strokovnjakov ter elektronskih informacijskih storitev in svetovanja . To se bo izvajalo na vsakem tematskem področju s pomočjo:

Sprememba 34

Priloga I, naslov „Razširjanje, prenos znanja in večje angažiranje“, odstavek 1, alinea 2

nudenja namenske pomoči projektom in konzorcijem, da bi jim zagotovili dostop do spretnosti in znanj, potrebnih za optimalno uporabo rezultatov;

nudenja namenske pomoči projektom in konzorcijem, da bi jim zagotovili dostop do spretnosti in znanj ter virov, zlasti finančnih , potrebnih za optimalno uporabo rezultatov;

Sprememba 35

Priloga I, naslov „Razširjanje, prenos znanja in večje angažiranje“, odstavek 1, alinea 3

posebnih ukrepov za razširjanje, ki imajo proaktiven pristop k razširjanju rezultatov iz vrste projektov, vključno s tistimi iz prejšnjega okvirnega programa in drugih raziskovalnih programov, in ki ciljajo na določene sektorje ali vrste zainteresiranih strani kot možne uporabnike;

posebnih ukrepov za razširjanje, ki imajo proaktiven pristop k razširjanju rezultatov iz vrste projektov, vključno s tistimi iz prejšnjega okvirnega programa in drugih raziskovalnih programov, in ki ciljajo na določene sektorje ali vrste zainteresiranih strani , s posebnim poudarkom na možnih uporabnikih in učiteljih na preduniverzitetni ravni ;

Sprememba 36

Priloga I, naslov „Razširjanje, prenos znanja in večje angažiranje“, odstavek 1, alinea 5

storitev CORDIS, da bi podpirali razširjanje znanja in izkoriščanje rezultatov raziskav;

storitev Cordis, da bi podpirali razširjanje znanja v uporabnikom prijazni obliki in izkoriščanje rezultatov raziskav;

Sprememba 37

Priloga I, naslov „Razširjanje, prenos znanja in večje angažiranje“, odstavek 1, alinea 6

pobud za pospeševanje dialoga in razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s širšo javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost.

pobud za pospeševanje dialoga in razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s širšo javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost , vključno z uporabo raziskav v prid organizacijam civilne družbe .

Sprememba 38

Priloga I, naslov „Skupne tehnološke pobude“, odstavek 1

V omejenem številu primerov obseg cilja RTR in razpon vključenih virov upravičujeta vzpostavitev dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev v obliki skupnih tehnoloških pobud. Te pobude, ki večinoma izhajajo iz dela evropskih tehnoloških platform in zajemajo en vidik ali majhno število izbranih vidikov raziskav na njihovem področju, bodo združevale naložbe zasebnega sektorja in javno financiranje na nacionalni in evropski ravni, vključno s financiranjem z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega raziskovalnega programa in financiranjem posojil s strani Evropske investicijske banke. Skupne tehnološke pobude bodo določene na podlagi ločenih predlogov (npr. na podlagi člena 171 Pogodbe).

V omejenem številu primerov obseg cilja RTR in razpon vključenih virov upravičujeta vzpostavitev dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev v obliki skupnih tehnoloških pobud. Te pobude, ki večinoma izhajajo iz dela evropskih tehnoloških platform in zajemajo en vidik ali majhno število izbranih vidikov raziskav na njihovem področju, bodo združevale naložbe zasebnega sektorja in javno financiranje na nacionalni in evropski ravni, vključno s financiranjem z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega raziskovalnega programa in financiranjem posojil s strani Evropske investicijske banke. Skupne tehnološke pobude bodo določene posamično na podlagi ločenih predlogov (npr. na podlagi člena 171 Pogodbe).

Sprememba 39

Priloga I, naslov „Usklajevanje neskupnostnih raziskovalnih programov“, odstavek 1

V okviru ukrepov na tem področju, se bosta uporabljali dve glavni orodji: shema ERA-NET in sodelovanje Skupnosti pri nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno (člen 169 Pogodbe). Poleg tega se bo z ukrepi krepilo dopolnjevanje in sinergijo med okvirnim programom in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru medvladnih struktur, kot so EUREKA, EIROforum in COST. Finančna podpora za administrativne in usklajevalne dejavnosti COST-a bo zagotovljena tako, da bo COST lahko še naprej prispeval k usklajevanju in izmenjavi med raziskovalnimi skupinami, ki so financirane iz nacionalnih virov.

V okviru ukrepov na tem področju, se bosta uporabljali dve glavni orodji: shema ERA-NET in sodelovanje Skupnosti pri nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno (člen 169 Pogodbe). Poleg tega se bo z ukrepi krepilo dopolnjevanje in sinergijo med okvirnim programom in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru medvladnih struktur, kot so EUREKA, EIROforum in COST. Glede na to, kako pomemben je razvoj MSP za konkurenčnost EU, bo posebna pozornost namenjena pomoči visokotehnološkim MSP pri dostopu do raziskav v skladu s členom 169 Pogodbe (programi „EUREKA“ in „EUROSTARS“). Finančna podpora za administrativne in usklajevalne dejavnosti COST-a bo zagotovljena tako, da bo COST lahko še naprej prispeval k usklajevanju in izmenjavi med raziskovalnimi skupinami, ki so financirane iz nacionalnih virov.

Sprememba 40

Priloga I, naslov „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 1, uvodni del in alinea -1 (novo)

Ukrepi za mednarodno sodelovanje bodo podprli mednarodno znanstveno in tehnološko politiko, ki ima dva medsebojno odvisna cilja:

Ukrepi za mednarodno sodelovanje bodo podprli mednarodno znanstveno in tehnološko politiko, ki ima tri medsebojno odvisne cilje:

 

vzpostaviti podlago za raziskovalne dejavnosti in zmogljivosti v državah v razvoju ter okrepiti in spodbuditi odgovorne organe: univerze ter javna in zasebna središča za usposabljanje raziskovalcev;

Sprememba 41

Priloga I, naslov „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 1, alinea 1

podpirati in spodbujati evropsko konkurenčnost s strateškimi raziskovalnimi partnerstvi s tretjimi državami, vključno z visoko industrializiranimi in nastajajočimi gospodarstvi na področju znanosti in tehnologije, z najemanjem najboljših znanstvenikov iz tretjih držav, da bi delali v Evropi in z njo;

podpirati in spodbujati raziskovalne projekte univerzalnega pomena s strateškimi raziskovalnimi partnerstvi s tretjimi državami, vključno z visoko industrializiranimi in nastajajočimi gospodarstvi , s spodbujanjem mobilnosti znanstvenikov iz tretjih držav, da bi jim zagotovili najboljše pogoje, ki bi jim omogočili, da delajo v Evropi in z njo , ter olajšanjem njihovega poznejšega povratka domov;

Sprememba 42

Priloga I, naslov „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 1, alinea 2

na podlagi vzajemnega interesa in koristi obravnavati posebne probleme, s katerimi se soočajo tretje države ali so globalnih značilnosti.

s krepitvijo pojma svetovnega sodelovanja in souporabo znanja in informacij obravnavati posebne probleme, s katerimi se soočajo tretje države ali so globalnih značilnosti.

Sprememba 43

Priloga I, naslov „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 2

Politika mednarodnega znanstvenega sodelovanja EU bo poudarjala in razvijala sodelovanje z namenom ustvarjati, izmenjevati in uporabljati znanje v okviru nepristranskih raziskovalnih partnerstev ob upoštevanju državnega, regionalnega in socialno-ekonomskega konteksta ter baze znanja partnerskih držav. Strateški pristop je okrepiti konkurenčnost EU in globalni trajnostni razvoj s pomočjo takšnih partnerstev med EU in tretjimi državami na dvostranski, regionalni in svetovni ravni na podlagi vzajemnega interesa in koristi . V ta namen je treba vlogo EU kot globalnega partnerja spodbujati z večstranskimi mednarodnimi raziskovalnimi programi. Ukrepi za mednarodno sodelovanje, ki bodo podprti, bodo povezani z vprašanji osrednje politike, da bi podprli izpolnjevanje mednarodnih obveznosti EU in prispevali k souporabi evropskih vrednot , konkurenčnosti, socialnoekonomskemu napredku, varovanju okolja in blaginji pod okriljem globalnega trajnostnega razvoja.

Politika mednarodnega znanstvenega sodelovanja EU bo poudarjala in razvijala sodelovanje z namenom ustvarjati, izmenjevati in uporabljati znanje v okviru nepristranskih raziskovalnih partnerstev ob upoštevanju mednarodnega , državnega, regionalnega in socialno-ekonomskega konteksta , baze znanja in evropskih prednostnih nalog partnerskih držav. Strateški pristop je okrepiti konkurenčnost EU in globalni trajnostni razvoj s pomočjo takšnih partnerstev med EU in tretjimi državami na dvostranski, regionalni in svetovni ravni na podlagi javnega in skupnega interesa. V ta namen je treba vlogo EU kot globalnega partnerja spodbujati z večstranskimi mednarodnimi raziskovalnimi programi. Ukrepi za mednarodno sodelovanje, ki bodo podprti, bodo povezani z vprašanji osrednje politike, da bi podprli izpolnjevanje mednarodnih obveznosti EU in prispevali k souporabi rezultatov, da bi okrepili konkurenčnost, socialno-ekonomski napredek, varovanje okolja in blaginjo pod okriljem globalnega trajnostnega razvoja.

Sprememba 44

Priloga I, naslov „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 3, zaporedna točka 2

Posebnih ukrepov sodelovanja na vsakem od tematskih področij, namenjenih tretjim državam, v primeru skupnega interesa za sodelovanje pri posebnih temah. Odkrivanje posebnih potreb in prednostnih nalog bo v tesni povezavi z ustreznimi dvostranskimi sporazumi o sodelovanju ter z večstranskimi in biregionalnimi dialogi, ki potekajo med EU in temi državami ali skupinami držav. Prednostne naloge bodo določene na podlagi posebnih potreb, potenciala in stopnje gospodarskega razvoja v regiji ali državi. V ta namen se bosta razvila mednarodna strategija za sodelovanje in izvedbeni načrt s posebnimi usmerjenimi ukrepi znotraj ali med temami, npr. zdravje, kmetijstvo, sanitarne storitve, voda, varna hrana, družbena kohezija, energetika, okolje, ribištvo, ribogojstvo in naravni viri, trajnostna gospodarska politika ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Ti ukrepi bodo služili kot prednostna orodja za izvajanje sodelovanja med EU in temi državami. Takšni ukrepi so namenjeni zlasti krepitvi raziskovalnih zmogljivosti in zmogljivosti za sodelovanje držav kandidatk, sosednjih držav ter držav v razvoju in nastajajočih držav. Ti ukrepi bodo predmet ozko tematsko usmerjenih pozivov in posebna pozornost bo namenjena lajšanju dostopa zadevnih tretjih držav, predvsem držav v razvoju, do ukrepov.

Posebnih ukrepov sodelovanja na vsakem od tematskih področij, namenjenih tretjim državam, v primeru skupnega interesa za sodelovanje pri posebnih temah. Odkrivanje posebnih potreb in prednostnih nalog bo v tesni povezavi z ustreznimi dvostranskimi sporazumi o sodelovanju ter z večstranskimi in biregionalnimi dialogi, ki potekajo med EU in temi državami ali skupinami držav. Prednostne naloge bodo določene na podlagi vzajemnega interesa in vzajemne koristi ter posebnih potreb, potenciala in stopnje gospodarskega razvoja v regiji ali državi. V ta namen se bosta razvila mednarodna strategija za sodelovanje in izvedbeni načrt s posebnimi usmerjenimi ukrepi znotraj ali med temami, npr. zdravje, zlasti zapostavljene bolezni, kmetijstvo, sanitarne storitve, voda, varna hrana, družbena kohezija, energetika, okolje, ribištvo, ribogojstvo in naravni viri, trajnostna gospodarska politika ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Ti ukrepi bodo služili kot prednostna orodja za izvajanje sodelovanja med EU in temi državami. Razen tega, da so ti ukrepi ustrezni za področja vzajemnega interesa, vključujejo tudi: ukrepe, namenjene krepitvi raziskovalnih zmogljivosti in zmogljivosti za sodelovanje držav kandidatk, sosednjih držav ter držav v razvoju in nastajajočih držav. Ti ukrepi bodo predmet ozko tematsko usmerjenih pozivov in posebna pozornost bo namenjena lajšanju dostopa zadevnih tretjih držav, predvsem držav v razvoju, do ukrepov.

Sprememba 45

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Pristop“, odstavek 1 a (novo)

 

V ta namen se bosta največje dopolnjevanje in sinergija dosegala z drugimi programi in ukrepi Skupnosti ter z nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi v različnih državah članicah.

Sprememba 46

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Pristop“, odstavek 3

Po potrebi bo v okviru projektov upoštevano in vanje tudi vključeno načelo enakopravnosti spolov pri raziskovanju . Posebna pozornost bo namenjena sporočanju rezultatov raziskav in spodbujanju dialoga s civilno družbo, zlasti s skupinami pacientov, v najzgodnejši fazi o novih razvojnih dosežkih biomedicinskih in genetskih raziskav. Zagotovljena bosta tudi učinkovito razširjanje in uporaba rezultatov.

Načelo enakosti spolov bo upoštevan in vključen v projekte, kadar bo to ustrezno. Dejavniki tveganja, biološki procesi, klinični znaki, posledice in zdravljenje, povezani z boleznimi, pogosto niso enaki pri moških in ženskah. Razen tega nekatere bolezni prizadenejo samo ženske ali samo moške ali so pri enih oziroma drugih bolj razširjene (tak primer je fibromialgija/ sindrom kronične utrujenosti, ki prizadene veliko več žensk kot moških). Zato bi bilo treba vsem dejavnostim, ki bodo financirane v zvezi s to temo, omogočiti razlikovanje v povezanih raziskovalnih protokolih, metodologijah in analizah ugotovitev. Posebna pozornost bo namenjena sporočanju rezultatov raziskav in spodbujanju dialoga s civilno družbo, zlasti s skupinami pacientov, v najzgodnejši fazi o novih razvojnih dosežkih biomedicinskih in genetskih raziskav. Zagotovljena bosta tudi učinkovito razširjanje in uporaba rezultatov.

Sprememba 47

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Biotehnologija, generična orodja in tehnologije za človekovo zdravje“), alinea 1

Zahtevne proizvodne raziskave: razvoj novih raziskovalnih orodij za moderno biologijo, ki bodo znatno pospešila postopek priprave podatkov ter izboljšala standardizacijo, pridobivanje in analiziranje podatkov in vzorcev (biobanke). Poudarek bo na novih tehnologijah za: zaporedje; izražanje genov, genotipizacijo in fenotipizacijo; strukturno genomiko; bioinformatiko in sistemsko biologijo; druga področja, katerih imenovanja se končajo na „-omika“.

Zahtevne proizvodne raziskave: razvoj novih raziskovalnih orodij za moderno biologijo, ki bodo znatno pospešila postopek priprave podatkov ter izboljšala standardizacijo, pridobivanje in poskusno ter bioračunalniško analiziranje podatkov in vzorcev (biobanke). Poudarek bo na novih tehnologijah za: zaporedje s hitrimi, gospodarnimi in široko dostopnimi metodami , izražanje genov, genotipizacijo in fenotipizacijo; izražanje genov, genotipizacijo in fenotipizacijo; strukturno genomiko; bioinformatiko in sistemsko biologijo, vključno s superračunalništvom za strukturno modeliranje ; druga področja, katerih imenovanja se končajo na „-omika“.

Sprememba 172

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Biotehnologija, generična orodja in tehnologije za človekovo zdravje“), alinea 2

Odkrivanje, diagnoza in spremljanje: razvoj vizualizacije, upodabljanja, orodij in tehnologij za odkrivanje in analizo na področju biomedicinskih raziskav, napovedovanja, diagnosticiranja, spremljanja in prognosticiranja bolezni ter v podporo terapevtskim posegom in za njihovo vodenje. Poudarek bo na multidisciplinarnem pristopu, ki vključuje področja, kot so: molekularna in celična biologija, fiziologija, genetika, fizika, kemija, nanotehnologije, mikrosistemi, naprave in informacijske tehnologije. Poudarjeni bodo neinvazivne ali minimalno invazivne in kvantitativne metode ter vidiki zagotavljanja kakovosti.

Odkrivanje, diagnoza in spremljanje: razvoj vizualizacije, upodabljanja, orodij in tehnologij za odkrivanje in analizo na področju biomedicinskih raziskav, napovedovanja, diagnosticiranja, spremljanja in prognosticiranja bolezni ter v podporo terapevtskim posegom in za njihovo vodenje. Poudarek bo na multidisciplinarnem pristopu , pri čemer bo prednost dana diagnostičnim orodjem, neposredno povezanim s terapijo, ki vključuje področja, kot so: molekularna in celična biologija, fiziologija, genetika, fizika, kemija, nanotehnologije, mikrosistemi, naprave in informacijske tehnologije. Poudarjeni bodo neinvazivne ali minimalno invazivne in kvantitativne metode ter vidiki zagotavljanja kakovosti.

Sprememba 48

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Biotehnologija, generična orodja in tehnologije za človekovo zdravje“), alinea 4

Predvidevanje primernosti, varnosti in učinkovitosti terapij: razvoj in potrjevanje parametrov, orodij, metod in standardov, potrebnih za oskrbo pacientov z varnimi in učinkovitimi novimi bio zdravili (glede konvencionalnih zdravil bodo ta vprašanja obravnavana v okviru predlagane skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila). Poudarek bo na pristopih, kot so farmakogenomika, metode in modeli in silico, in vitro (vključno z alternativami za preskuse na živalih) ter in vivo.

Predvidevanje primernosti, varnosti in učinkovitosti terapij: razvoj in potrjevanje parametrov, orodij, metod in standardov, potrebnih za oskrbo pacientov z varnimi in učinkovitimi novimi bio zdravili (glede konvencionalnih zdravil bodo ta vprašanja obravnavana v okviru predlagane skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila). Poudarek bo na pristopih, kot so farmakogenomika, metode in modeli in silico, in vitro (vključno z alternativami za preskuse na živalih) ter in vivo ter spremljanje odpornosti .

Sprememba 49

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 1, zaporedna točka 1

Zbiranje obsežnejših podatkov: uporaba zahtevnih proizvodnih tehnologij pri zbiranju podatkov za pojasnjevanje funkcije genov in genskih proizvodov ter njihovih interakcij v kompleksnih mrežah. Poudarek bo na: genomiki; proteomiki; populacijski genetiki; primerjalni in funkcionalni genomiki.

Zbiranje obsežnejših podatkov: uporaba zahtevnih proizvodnih tehnologij pri zbiranju podatkov za pojasnjevanje funkcije genov in genskih proizvodov ter celičnih sistemov, njihovih interakcij v kompleksnih mrežah in pomembnih bioloških procesih (tj. sinaptična in celična reorganizacija) ter procesih mutacije . Poudarek bo na: genomiki, vključno z RNK ; proteomiki; populacijski genetiki; primerjalni in funkcionalni genomiki.

Sprememba 50

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 2, zaporedna točka 1

Možgani in z njimi povezane bolezni: boljše razumevanje integrirane strukture in dinamike možganov, proučevanje možganskih bolezni ter iskanje novih terapij. Poudarek bo na raziskovanju delovanja možganov od molekul do zaznavanja ter na obravnavanju nevroloških in psihičnih bolezni in motenj, vključno z regenerativnimi in obnovitvenimi terapevtskimi pristopi.

Možgani in z njimi povezane bolezni: boljše razumevanje integrirane strukture in dinamike možganov, proučevanje možganskih bolezni, vključno z vidiki, ki temeljijo na spolu, in pomembnih bolezni, povezanih s staranjem (kot na primer demence, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni) ter iskanje novih terapij. Poudarek bo na raziskovanju delovanja možganov od molekul do zaznavanja, možganskih motenj od sinaptične dejavnosti do nevrodegeneracije, in pridobivanje celostnega razumevanja možganov. Raziskava bo obravnavala nevrološke in psihične bolezni in motnje, vključno z regenerativnimi in obnovitvenimi terapevtskimi pristopi in tehnologijami.

Sprememba 51

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 2, zaporedna točka 2

Človekov razvoj in staranje: boljše razumevanje procesa vseživljenjskega razvoja in zdravega staranja. Poudarek bo na proučevanju človeškega sistema in sistema modelov, vključno z medsebojnim vplivanjem z dejavniki, kot so okolje, vedenje in spol.

Človekov razvoj in staranje: boljše razumevanje procesa vseživljenjskega razvoja in zdravega staranja. Poudarek bo na proučevanju človeškega sistema in sistema modelov in celic, vključno z medsebojnim vplivanjem z dejavniki, kot so okolje, vedenje, kultura in spol za lajšanje vsakdanjih težav v starosti, in od sinaptične dejavnosti do nevrodegeneracije, med drugim z uporabo kliničnih ali predkliničnih pristopov funkcijskega ali molekularnega slikanja.

Sprememba 52

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 4, zaporedni točki 1 in 1 a (novo)

Rak: poudarek bo na etiologiji bolezni; določanju in vrednotenju ciljev zdravil in bioloških označevalcev, ki pomagajo pri preprečevanju, zgodnjem diagnosticiranju in zdravljenju; ter ocenjevanju učinkovitosti prognostičnih, diagnostičnih in terapevtskih posegov.

Rak: poudarek bo na etiologiji bolezni; epidemioloških raziskavah, novih zdravilih/terapijah in dejavnikih tveganja ; določanju in vrednotenju okoljskih determinant, ciljev zdravil in bioloških označevalcev, ki pomagajo pri preprečevanju, zgodnjem diagnosticiranju in zdravljenju; ocenjevanju učinkovitosti prognostičnih, diagnostičnih in terapevtskih posegov.

 

Degenerativne motnje, povezane s starostjo.

Sprememba 53

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 4, zaporedna točka 3

Diabetes in debelost: pri prvem bo poudarek na etiologiji različnih vrst diabetesa in s tem povezanega preprečevanja in zdravljenja. Pri drugem bo poudarek na multidisciplinarnih pristopih, vključno z genetiko, življenjskim slogom in epidemiologijo.

Diabetes in debelost: pri prvem bo poudarek na etiologiji različnih vrst diabetesa in s tem povezanega preprečevanja in zdravljenja , vključno z zdravljenjem z nadomeščanjem celic. Pri drugem bo poudarek na multidisciplinarnih pristopih, vključno z genetiko, biokemijo in fiziologijo (ocenjeni z uporabo neinvazivnih pristopov, kot sta molekularno in funkcijsko slikanje), življenjskim slogom in epidemiologijo. Pri diabetesu in debelosti bo poudarek na boleznih mladostnikov in dejavnikih, ki delujejo v otroštvu.

Sprememba 54

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, podnaslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 4, točka 3 a (novo)

 

Revmatične bolezni: poudarek bo na etiologiji, zgodnjem diagnosticiranju in bioloških označevalcih za revmatične bolezni in zdravljenju, s posebnim poudarkom na vnetnih revmatičnih boleznih.

Sprememba 55

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 4, zaporedna točka 5

Druge kronične bolezni: poudarek bo na nesmrtonosnih boleznih z močnim učinkom na kakovost življenja v starosti, kot so slabšanje funkcionalnih in senzoričnih sposobnosti ter druge kronične bolezni (npr. revmatične bolezni).

Druge kronične bolezni: poudarek bo na nesmrtonosnih boleznih z močnim učinkom na kakovost življenja v starosti, kot so slabšanje funkcionalnih in senzoričnih sposobnosti ter druge kronične , zlasti vnetne bolezni ( npr. revmatične bolezni , kot so revmatični artritis, osteoporoza, demenca in nevrodegenerativne bolezni ).

Sprememba 56

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 4, zaporedna točka 5 a (novo)

 

Druge bolezni: pozornost bo na boleznih dihal, zapostavljenih boleznih in študijah, ki temeljijo na prebivalstvu, za raziskovanje nastajajočih dejavnikov tveganja.

Sprememba 57

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju“), podnaslov 4, zaporedna točka 5 b (novo)

 

Raziskave obnavljanja tkiv: poudarek bo na raziskavah obnavljanja tkiv, kot je obnavljanje kožnega in srčnega tkiva, s ciljem razumevanja mehanizmov, na katerih temeljijo osnovni procesi obnavljanja, ter ugotavljanje inovativnih pristopov za gensko in celično terapijo.

Sprememba 58

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Optimalizacija zdravstvenega varstva evropskih državljanov“), alinea 1

Boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni: zagotovitev dokazov za najboljše ukrepe na področju javnega zdravja v smislu življenjskega sloga in intervencij na različnih ravneh in v različnih kontekstih. Poudarek bo na širših determinantah zdravja in na njihovem vzajemnem delovanju tako na individualni ravni kot tudi na ravni Skupnosti (npr. prehrana, stres, tobak in druge snovi, fizična aktivnost, kulturno ozadje, socialno-ekonomski in okoljski dejavniki). Obravnavano bo zlasti duševno zdravje z vidika njegovega vseživljenjskega ohranjanja.

Boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni: zagotovitev dokazov za najboljše ukrepe na področju javnega zdravja v smislu življenjskega sloga in intervencij na različnih ravneh in v različnih kontekstih. Poudarek bo na širših determinantah zdravja in na njihovem vzajemnem delovanju tako na individualni ravni kot tudi na ravni Skupnosti (npr. prehrana, stres, tobak in druge snovi, fizična aktivnost, kakovost življenja, kulturno ozadje, socialno-ekonomski, prehrambeni in okoljski dejavniki). Obravnavano bo zlasti duševno zdravje z vidika njegovega vseživljenjskega ohranjanja.

Sprememba 59

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Optimalizacija zdravstvenega varstva evropskih državljanov“), alinea 2

Prenos kliničnih raziskav v klinično prakso vključno z boljšo uporabo zdravil ter ustrezno uporabo vedenjskih in organizacijskih intervencij ter terapij in tehnologij zdravljenja. Posebna pozornost bo namenjena varnosti pacientov: ugotavljanje najboljše klinične prakse; razumevanje kliničnega odločanja v okviru osnovne in specializirane oskrbe; ter pospeševanje uporabe z dokazi podprte medicine in dajanja pooblastil pacientom. Poudarek bo na primerjavi strategij; proučevanju rezultatov različnih intervencij, vključno z zdravili, ob upoštevanju dokazov farmakovigilance, posebnih značilnosti pacienta (npr. genska odpornost, starost, spol in privrženost načelom) ter stroškovnih ugodnosti.

Prenos rezultatov kliničnih raziskav v klinično prakso vključno z boljšo uporabo zdravil (npr. za preprečevanje razvoja odpornosti na antibiotike), ter ustrezno uporabo vedenjskih , organizacijskih intervencij ter intervencij v sisteme javnega zdravstva ter terapij in tehnologij zdravljenja. Posebna pozornost bo namenjena varnosti pacientov , vključno s stranskimi učinki zdravil; ugotavljanje najboljše klinične prakse; razumevanje kliničnega odločanja v okviru osnovne in specializirane oskrbe; ter pospeševanje uporabe z dokazi podprte medicine in dajanja pooblastil pacientom , s čimer se okrepi osebna in socialna neodvisnost pacientov. Poudarek bo na primerjavi strategij; proučevanju rezultatov različnih intervencij, vključno z zdravili in novimi zdravstvenimi tehnologijami , ob upoštevanju dokazov farmakovigilance, posebnih značilnosti pacienta (npr. genska odpornost, starost, spol in privrženost načelom) ter stroškovnih ugodnosti v zvezi z zdravjem, kakovostjo življenja in dobro prakso .

Sprememba 60

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Optimalizacija zdravstvenega varstva evropskih državljanov“), alinea 3

Kakovost, solidarnost in trajnost zdravstvenih sistemov; državam zagotoviti osnovo za prilagajanje njihovih zdravstvenih sistemov glede na izkušnje drugih ob upoštevanju pomembnosti nacionalnega ozadja in značilnosti prebivalstva (staranje, mobilnost, migracije, izobraževanje, socialnoekonomski položaj, spreminjajoč se svet dela itd.). Poudarek bo na organizacijskih, finančnih in ureditvenih vidikih zdravstvenih sistemov, njihovem izvajanju in rezultatih v smislu uspešnosti, učinkovitosti in enakosti. Posebna pozornost bo namenjena vprašanju naložb in človeškim virom.

Kakovost, solidarnost in trajnost zdravstvenih sistemov; državam zagotoviti osnovo za prilagajanje njihovih zdravstvenih sistemov glede na izkušnje drugih ob upoštevanju pomembnosti nacionalnega ozadja in značilnosti prebivalstva (staranje, mobilnost, migracije, izobraževanje, socialnoekonomski položaj, spreminjajoč se svet dela itd.). Poudarek bo na organizacijskih, finančnih in ureditvenih vidikih zdravstvenih sistemov, njihovem izvajanju in rezultatih v smislu uspešnosti, učinkovitosti in enakosti. Posebna pozornost bo namenjena vprašanju naložb in človeškim virom ter dostopu do zdravstvenega varstva za prikrajšane ljudi, vključno z invalidnimi osebami.

Sprememba 61

Priloga I, del „Teme“, oddelek 1 („Zdravje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Optimalizacija zdravstvenega varstva evropskih državljanov“), alinea 3a (novo)

 

Ustrezna uporaba novih tehnologij in terapij. Dolgoročna varnost in spremljanje obsežne uporabe novih medicinskih tehnologij (vključno z opremo) ter naprednih terapij, ki še zlasti zagotavljajo visoko raven varovanja javnega zdravja.

Sprememba 62

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Pristop“, odstavek 2

Agroživilska industrija, pri kateri 90 % predstavljajo MSP, bo še zlasti uživala ugodnosti mnogih raziskovalnih dejavnosti, vključno z usmerjenim razširjanjem in dejavnostmi za prenos tehnologije, predvsem v zvezi z vključevanjem in prevzemanjem naprednih, ekološko učinkovitih tehnologij, metodologij in postopkov ter razvojem standardov. Pričakovati je, da bodo visokotehnološka, na novo ustanovljena podjetja na področju bio-, nano- ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) pomembno prispevala na področju žlahtnjenja rastlin, izboljšanih pridelkov in varstva rastlin, naprednih tehnologij za odkrivanje in spremljanje za zagotovitev varne in kakovostne hrane ter novih industrijskih bioprocesov.

Agroživilska industrija, pri kateri 90 % predstavljajo MSP, bo še zlasti uživala ugodnosti mnogih raziskovalnih dejavnosti, vključno z usmerjenim razširjanjem in dejavnostmi za prenos tehnologije, predvsem v zvezi z vključevanjem in prevzemanjem naprednih, ekološko učinkovitih tehnologij, metodologij in postopkov ter razvojem standardov , kar bo najprej vidno predvsem pri mali industriji . Pričakovati je, da bodo visokotehnološka, na novo ustanovljena podjetja na področju bio-, nano- ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) pomembno prispevala na področju žlahtnjenja rastlin, izboljšanih pridelkov in varstva rastlin, naprednih tehnologij za odkrivanje in spremljanje za zagotovitev varne in kakovostne hrane ter novih industrijskih bioprocesov.

Sprememba 63

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 „Trajnostna proizvodnja in gospodarjenje ...“, alinea 1 a (novo)

 

Namen raziskav biološke raznovrstnosti in njenih molekularnih značilnosti je, da se jo zaščiti, ne pa zgolj odkrivanje novih načinov za njeno izkoriščanje. Zaščita in ohranjanje okolja je bistvena sestavina trajnostnega upravljanja z biološkimi viri. Treba bi si bilo prizadevati za povezovanje s temo „Okolje“.

Sprememba 64

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Trajnostna proizvodnja in gospodarjenje ...“), alinea 2

Povečana trajnost in konkurenčnost ob zmanjšanju okoljskih vplivov v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in ribogojstvu z razvojem novih tehnologij, opreme, nadzornih sistemov, novih rastlin in proizvodnih sistemov, izboljšanje znanstvene in tehnične osnove upravljanja ribištva ter boljše razumevanje medsebojnega delovanja različnih sistemov (kmetijstvo in gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo) v okviru pristopa celostnega obravnavanja ekosistemov. Pri zemeljskih bioloških virih bo poseben poudarek na nizkih vložkih in organskih proizvodnih sistemih, izboljšanem upravljanju z viri, novo krmo in novimi rastlinami (pridelki in drevesa) z izboljšano sestavo, odpornostjo na stres, učinkovitostjo rabe hranil in strukturo. To bo podprto z raziskavami biovarnosti, soobstoja in sledljivosti novih rastlinskih sistemov in proizvodov. Zdravje rastlin bo izboljšano s pomočjo boljšega razumevanja ekologije, biologije škodljivcev, bolezni in drugih groženj ter podpore pri nadzoru nad izbruhi bolezni in izboljšanimi orodji in tehnikami za trajnostno zatiranje škodljivcev. Pri bioloških virih iz vodnih okolij bo poudarek na bistvenih bioloških funkcijah, varnih in okolju prijaznih proizvodnih sistemih ter krmi za kultivirane vrste, kot tudi na biologiji rib, dinamiki mešanega ribištva, medsebojnih vplivih med ribiškimi dejavnostmi in morskim ekosistemom ter na regionalnih in večletnih sistemih za upravljanje s pomočjo flote.

Povečana trajnost in konkurenčnost ob varstvu zdravja potrošnikov in zmanjšanju okoljskih vplivov v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in ribogojstvu z razvojem novih tehnologij, opreme, nadzornih sistemov, novih rastlin in proizvodnih sistemov, izboljšanje znanstvene in tehnične osnove upravljanja ribištva in upravljanja s pridelki, slednje s selektivnim gojenjem rastlin, zdravjem rastlin in optimiziranjem proizvodnih sistemov , ter boljše razumevanje medsebojnega delovanja različnih sistemov (kmetijstvo in gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo) v okviru pristopa celostnega obravnavanja ekosistemov. Spodbujalo se bo ohranjanje naravnih ekosistemov, razvoj dejavnikov biološkega nadzora in mikrobiološka razsežnost biološke raznovrstnosti in metagenomike. Pri zemeljskih bioloških virih bo poseben poudarek na nizkih vložkih in organskih proizvodnih sistemih , spremljanju in ocenjevanju vpliva genetsko spremenjenih organizmov na okolje in človekovo zdravje ter trajnostna, konkurenčna in mnogostranska kmetijstvo in gozdarstvo. Spodbujalo se bo tudi izboljšano upravljanje z viri, novo krmo in novimi rastlinami (pridelki in drevesa) z izboljšano sestavo, odpornostjo na stres, učinkovitostjo rabe hranil in strukturo. To bo podprto z raziskavami biovarnosti, soobstoja in sledljivosti novih rastlinskih sistemov in proizvodov. Zdravje rastlin in zaščita pridelkov bosta izboljšana s pomočjo boljšega razumevanja ekologije, biologije škodljivcev, bolezni plevela in drugih groženj ter podpore pri nadzoru nad izbruhi bolezni in izboljšanimi orodji in tehnikami za trajnostno zatiranje škodljivcev in plevela. Razvile se bodo izboljšane metode za spremljanje, ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal. Pri bioloških virih iz vodnih okolij bo poudarek na bistvenih bioloških funkcijah, varnih in okolju prijaznih proizvodnih sistemih ter krmi za kultivirane vrste, kot tudi na biologiji rib, dinamiki mešanega ribištva, medsebojnih vplivih med ribiškimi dejavnostmi in morskim ekosistemom ter na regionalnih in večletnih sistemih za upravljanje s pomočjo flote.

Sprememba 65

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Trajnostna proizvodnja in gospodarjenje ...“), alinea 3

Optimalizirana proizvodnja živali in njihovo dobro počutje v okviru kmetijstva, ribištva in ribogojstva, med drugim z izkoriščanjem znanja o genetiki, novih metod reje, izboljšanega razumevanja živalske fiziologije in vedenja ter z boljšim razumevanjem in nadzorom nad nalezljivimi boleznimi živali, vključno z zoonozami. V zvezi s slednjim se bodo razvijala tudi orodja za spremljanje, preprečevanje in nadzor s podporo in uporabnimi raziskavami cepiv in diagnostike, preučevanjem ekologije znanih ali pojavljajočih se povzročiteljev bolezni in drugih groženj, vključno z zlonamernimi dejanji ter vplivi različnih sistemov kmetovanja in podnebja. Razvijalo se bo tudi novo znanje za varno odlaganje živalskih odpadkov in izboljšano upravljanje s stranskimi proizvodi.

Optimalizirana proizvodnja živali , njihovo zdravje in dobro počutje v okviru kmetijstva, ribištva in ribogojstva, med drugim z izkoriščanjem znanja o genetiki, novih metod reje, izboljšanega razumevanja živalske fiziologije in vedenja ter z boljšim razumevanjem in nadzorom nad nalezljivimi boleznimi živali, vključno z zoonozami , njihovimi patogenimi mehanizmi in boleznimi, povezanimi z živalsko krmo . V zvezi s slednjim se bodo razvijala tudi orodja za spremljanje, preprečevanje in nadzor s podporo in uporabnimi raziskavami cepiv in diagnostike, preučevanjem ekologije znanih ali pojavljajočih se povzročiteljev bolezni in drugih groženj, vključno z zlonamernimi dejanji ter vplivi različnih sistemov kmetovanja in podnebja. Cilj teh prizadevanj bi moral biti raziskati možnosti za prilagoditev kmetijstva premikom podnebnih pasov. Razvijalo se bo tudi novo znanje za varno odlaganje živalskih odpadkov in izboljšano upravljanje s stranskimi proizvodi. Upoštevali se bodo drugi dejavniki, ki ogrožajo trajnost in varnost živilske proizvodnje, kot so mogoči vplivi podnebnih sprememb na proizvodne postopke.

Sprememba 66

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Trajnostna proizvodnja in gospodarjenje...“), alinea 4

Zagotavljanje orodij, ki jih oblikovalci politike in drugi akterji potrebujejo za podporo izvajanju ustreznih strategij, politik in zakonodaje ter zlasti za podporo izgradnji na znanju temelječega evropskega bio gospodarstva (KBBE) in potrebam razvoja podeželja in obalnih območij. Skupna ribiška politika bo podprta z razvojem prilagodljivih pristopov, ki pri izkoriščanju morskih virov podpirajo pristop celostnega obravnavanja ekosistemov. Raziskave za vse politike bodo vključevale socialno-ekonomske študije, primerljive preiskave različnih sistemov kmetovanja, stroškovno ugodne sisteme za upravljanje ribištva, vzrejo živali, ki niso namenjene za prehrano, interakcije z gozdarstvom in študije za izboljšanje podeželskih in obalnih življenjskih pogojev.

Zagotavljanje orodij, ki jih oblikovalci politike in drugi akterji potrebujejo za podporo izvajanju ustreznih strategij, politik in zakonodaje ter zlasti za podporo izgradnji na znanju temelječega evropskega bio gospodarstva (KBBE) in potrebam razvoja podeželja in obalnih območij ter za oblikovanje inovativnih mehanizmov gospodarjenja z gozdovi, metod za preprečevanje in gašenje gozdnih požarov ter ukrepov za boj proti eroziji zaradi kmetijstva in suše. Podprte bodo skupna kmetijska politika, politika Skupnosti na področju zdravja živali, gozdarska strategija EU in skupna ribiška politika. Skupna ribiška politika bo podprta z razvojem prilagodljivih pristopov, ki pri izkoriščanju morskih virov podpirajo pristop celostnega obravnavanja ekosistemov. Raziskave za vse politike bodo vključevale socialno-ekonomske študije, socialne raziskave podeželja, primerljive preiskave različnih sistemov kmetovanja, stroškovno ugodne sisteme za upravljanje ribištva, vzrejo živali, ki niso namenjene za prehrano, interakcije z gozdarstvom in študije za izboljšanje podeželskih in obalnih življenjskih pogojev.

Sprememba 68

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Od vil do vilic: Prehrana, zdravje in dobro počutje“), alinea 2

Razumevanje prehranskih dejavnikov in navad kot glavnega nadzorljivega dejavnika v razvoju in zmanjšanju pojava s prehrano povezanih bolezni in motenj. To bo vključevalo razvoj in uporabo nutrigenomike in sistemske biologije ter študije medsebojnih vplivov med prehranjevanjem, fiziološkimi in psihičnimi funkcijami. Privedlo bi lahko do preoblikovanja predelanih živil in razvoja novih živil, dietnih živil in živil s prehranskimi in zdravstvenimi zahtevami. Pri poudarjanju vpliva nekaterih živil in prehrane na zdravje ter pri razvoju celostnih smernic za prehrano je naraščajočega pomena preučevanje izvornih, lokalnih in sezonskih živil ter prehrane.

Razumevanje prehranskih dejavnikov in navad kot glavnega nadzorljivega dejavnika v razvoju in zmanjšanju pojava s prehrano povezanih bolezni in motenj , vključno z debelostjo (pri otrocih in odraslih) in alergijami; prehranjevanjem v zvezi s preprečevanjem bolezni, vključno z znanjem o zdravstveni ustreznosti, lastnostih in sestavinah živil. To bo vključevalo razvoj in uporabo nutrigenomike in sistemske biologije; Poseben poudarek v smislu celostnega pristopa pa bi bilo treba nameniti študiji medsebojnih vplivov med prehranjevanjem, fiziološkimi in psihičnimi funkcijami. Privedlo bi lahko do preoblikovanja predelanih živil in razvoja novih živil, dietnih živil in živil s prehranskimi in zdravstvenimi zahtevami. Pri poudarjanju vpliva nekaterih živil in prehrane na zdravje ter pri razvoju celostnih smernic za prehrano je naraščajočega pomena preučevanje izvornih, lokalnih in sezonskih živil ter prehrane.

Sprememba 69

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Od vil do vilic: Prehrana, zdravje in dobro počutje“), alinea 3

Optimalizacija inovacij v evropski prehrambni industriji z vključevanjem naprednih tehnologij v tradicionalno živilsko proizvodnjo, ključnih procesnih tehnologij za povečanje funkcionalnosti hrane, razvoja in predstavitve visoke tehnologije, ekološko učinkovite predelave in pakiranja, pametnih nadzornih aplikacij ter učinkovitejšega upravljanja s stranskimi proizvodi, odpadki in energijo. Poleg tega bodo nove raziskave razvijale trajnostne in nove tehnologije za živalsko krmo, vključno s formulacijo varne predelave krme, in za nadzor nad kakovostjo krme.

Optimalizacija inovacij v evropski prehrambni industriji z vključevanjem naprednih tehnologij v tradicionalno živilsko proizvodnjo, ključnih procesnih tehnologij za povečanje funkcionalnosti hrane, razvoja novih sestavin in proizvodov, metod in tehnologij za ohranjanje ter organoleptičnih vidikov pri proizvodnji živil in novih sestavin živil, razvoja in predstavitve visoke tehnologije, ekološko učinkovite predelave in pakiranja, pametnih nadzornih aplikacij ter učinkovitejšega upravljanja s stranskimi proizvodi, odpadki in energijo. Poleg tega bodo nove raziskave razvijale trajnostne in nove tehnologije za živalsko krmo, vključno s formulacijo varne predelave krme, in za nadzor nad kakovostjo krme.

Sprememba 70

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Od vil do vilic: Prehrana, zdravje in dobro počutje“), alinea 5

Varovanje zdravja ljudi in okolja s pomočjo boljšega razumevanja vpliva okolja na prehransko verigo ljudi/živali in vpliva prehranske verige ljudi/živali na okolje. To bo vključevalo študije o onesnaževalcih hrane in zdravstvenih posledicah ter razvoj izboljšanih orodij in metod za oceno vplivov prehranske verige ljudi in živali na okolje. Zagotavljanje kakovosti in celovitosti prehranske verige zahteva nove modele za analizo proizvodne verige in koncepte upravljanja celotne prehranske verige, vključno z vidiki potrošnikov.

Varovanje zdravja ljudi in okolja s pomočjo boljšega razumevanja vpliva okolja na prehransko verigo ljudi/živali in vpliva prehranske verige ljudi/živali na okolje. To bo vključevalo študije o onesnaževalcih hrane in zdravstvenih posledicah ter razvoj izboljšanih orodij in metod za oceno vplivov prehranske verige ljudi in živali na okolje. Zagotavljanje kakovosti in celovitosti prehranske verige zahteva nove modele za analizo proizvodne verige in koncepte upravljanja celotne prehranske verige, vključno z vidiki potrošnikov. Raziskovalo se bo razvoj novih metod za zagotavljanje sledljivosti za gensko spremenjene in nespremenjene organizme ter posledice živalske krme in veterinarskih zdravil za zdravje ljudi.

Sprememba 71

Priloga I, „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 1

Mednarodno sodelovanje je prednostna naloga raziskav na področju prehrane, kmetijstva in biotehnologije in se bo močno spodbujalo v okviru celotnega področja. Podpora bo namenjena raziskavam, ki so še posebej v interesu držav v razvoju, ob upoštevanju razvojnih ciljev novega tisočletja in dejavnosti, ki že potekajo. Izvajali se bodo posebni ukrepi za podporo sodelovanju s prednostnimi partnerskimi regijami in državami - zlasti s tistimi, ki so vključene v biregionalne dialoge in dvostranske sporazume na področju znanosti in tehnologije, ter tudi s sosednjimi državami, nastajajočimi gospodarstvi in državami v razvoju.

Mednarodno sodelovanje je prednostna naloga raziskav na področju prehrane, kmetijstva in biotehnologije in se bo močno spodbujalo v okviru celotnega področja. Podpora bo namenjena raziskavam, ki so še posebno v interesu držav v razvoju, ob upoštevanju razvojnih ciljev novega tisočletja in dejavnosti, ki že potekajo (na primer omrežja, namenjena izboljšanju upravljanja z zemljo in vodo) . Izvajali se bodo posebni ukrepi za podporo sodelovanju s prednostnimi partnerskimi regijami in državami - zlasti s tistimi, ki so vključene v biregionalne dialoge in dvostranske sporazume na področju znanosti in tehnologije, ter tudi s sosednjimi državami, nastajajočimi gospodarstvi in državami v razvoju.

Sprememba 72

Priloga I, del „Teme“, oddelek 2 („Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“), pododdelek „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 2

Poleg tega se bo večstransko sodelovanje izvajalo z namenom obravnavati izzive, ki zahtevajo obsežna mednarodna prizadevanja, kot sta razsežnost in kompleksnost sistemske biologije na področju rastlin in mikroorganizmov, ali obravnavati svetovne izzive ter mednarodne obveznosti EU (varnost in zaščita hrane in pitne vode, svetovno širjenje bolezni živali, nepristranska raba biološke raznovrstnosti, obnova svetovnega ribištva za največji trajnostni donos do leta 2015 ter vpliv podnebnih sprememb/vpliv na podnebne spremembe).

Poleg tega se bo večstransko sodelovanje izvajalo z namenom obravnavati izzive, ki zahtevajo obsežna mednarodna prizadevanja, kot sta razsežnost in kompleksnost sistemske biologije na področju rastlin in mikroorganizmov, ali obravnavati svetovne izzive ter mednarodne obveznosti EU (varnost in zaščita hrane in pitne vode, svetovno širjenje bolezni živali, nepristranska raba biološke raznovrstnosti, obnova svetovnega ribištva za največji trajnostni donos do leta 2015, v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ter vpliv podnebnih sprememb/vpliv na podnebne spremembe).

Sprememba 73

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Cilj“

Izboljšati konkurenčnost evropske industrije in omogočiti Evropi, da obvladuje in oblikuje prihodnji razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) tako, da bodo izpolnjene družbene in gospodarske zahteve. Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko bazo Evrope in zagotovile njeno svetovno vodstvo na področju IKT, pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost s pomočjo uporabe IKT in zagotovile hitro pretvorbo napredka IKT v koristi za državljane, podjetja, industrijo in vlade v Evropi.

Izboljšati konkurenčnost evropske industrije in omogočiti Evropi, da obvladuje in oblikuje prihodnji razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) tako, da bodo izpolnjene družbene in gospodarske zahteve. Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko bazo Evrope in zagotovile njeno svetovno vodstvo na področju IKT, pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost s pomočjo uporabe IKT in zagotovile hitro pretvorbo napredka IKT v koristi za vse državljane , še posebej za starejše in tiste, ki jim grozi socialna izključenost, kot so invalidne osebe in tisti, ki težko dostopajo do IKT, podjetja, industrijo in vlade v Evropi. Zmanjšanje digitalne vrzeli in izključevanja informacij bosta prednostna cilja teh dejavnosti.

Sprememba 74

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Uvod“, odstavek 1

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) igrajo edinstveno, preizkušeno vlogo pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in konkurenčnosti vseh industrijskih in storitvenih sektorjev. Bistvene so za obravnavanje ključnih družbenih izzivov in za posodobitev javnih storitev ter podpirajo napredek na vseh področjih znanosti in tehnologije. Evropa mora zato obvladovati in oblikovati prihodnji razvoj IKT ter zagotoviti, da se storitve in izdelki, ki temeljijo na IKT, uvedejo in uporabljajo, da bi v čim večji meri koristili državljanom in podjetjem.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) igrajo edinstveno, preizkušeno vlogo pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in konkurenčnosti vseh industrijskih in storitvenih sektorjev. IKT ima lahko pomembno vlogo tudi pri razširjanju strokovnih izkušenj, znanja in rezultatov raziskav ter pri zagotavljanju dostopa do njih. Bistvene so za obravnavanje ključnih družbenih izzivov in za posodobitev javnih storitev ter podpirajo napredek na vseh področjih znanosti in tehnologije. Pomagajo izboljšati in razvejati dostop do informacij in bi morale podpirati dejavno sodelovanje državljanov. Evropa mora zato spodbujati prihodnji razvoj IKT k večji odprtosti in vključevanju ter zagotoviti, da se interoperabilne in zanesljive storitve in izdelki, ki temeljijo na IKT, uvedejo in uporabljajo, da bi v čim večji meri koristili državljanom in podjetjem.

Sprememba 75

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Uvod“, odstavek 4

Tema IKT daje prednost strateškim raziskavam v zvezi s ključnimi stebri tehnologije, omogoča neprekinjeno vključevanje tehnologij ter zagotavlja znanje in sredstva za razvoj širokega spektra inovativnih uporab IKT. Dejavnosti bodo povečale industrijsko in tehnološko prednost v sektorju IKT ter izboljšale konkurenčno prednost pomembnih sektorjev, ki dajejo poudarek IKT - tako s pomočjo inovativnih izdelkov in storitev z visoko vrednostjo, ki temeljijo na IKT, kot tudi z izboljšanjem organizacijskih procesov v podjetjih in upravah. Poleg tega bo ta tema z aktiviranjem IKT za izpolnjevanje javnih in družbenih zahtev nudila podporo drugim politikam Evropske unije.

Tema IKT daje prednost strateškim raziskavam v zvezi s ključnimi stebri tehnologije, omogoča popolno vključevanje IKT ter zagotavlja znanje in sredstva za razvoj širokega spektra inovativnih uporab IKT. Dejavnosti bodo povečale industrijsko in tehnološko prednost v sektorju IKT ter izboljšale konkurenčno prednost pomembnih sektorjev, ki dajejo poudarek IKT - tako s pomočjo inovativnih izdelkov in storitev z visoko vrednostjo, ki temeljijo na IKT, kot tudi z novimi ali izboljšanimi organizacijskimi procesi v podjetjih in upravah. Poleg tega bo ta tema z aktiviranjem IKT za izpolnjevanje javnih in družbenih zahtev , kot so zdravje in varstvo okolja, nudila podporo drugim politikam Evropske unije.

Sprememba 76

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Uvod“, odstavek 5

Dejavnosti bodo vključevale ukrepe sodelovanja in povezovanja v mreže, podporo skupnim tehnološkim pobudam - vključno z izbranimi vidiki raziskav v okviru tehnologij na področju nanoelektronike in vgrajenih računalniških sistemov - ter nacionalne pobude za usklajevanje programov - vključno s področjem pomoči iz okolice pri samostojnem življenju. Med prednostne naloge dejavnosti bodo spadale teme, ki med drugim slonijo na delu evropskih tehnoloških platform. Razvijale se bodo tudi tematske sinergije s sorodnimi dejavnostmi v drugih posebnih programih.

Dejavnosti bodo vključevale ukrepe sodelovanja in povezovanja v mreže in bodo lahko podpirale skupne tehnološke pobude ter nacionalne pobude za usklajevanje programov ( vključno z nanotehnologijo, vgrajenimi sistemi in pomočjo iz okolice pri samostojnem življenju ) . Med prednostne naloge dejavnosti bodo spadale teme, ki med drugim slonijo na delu evropskih tehnoloških platform. Razvijale se bodo tudi tematske sinergije s sorodnimi dejavnostmi v drugih posebnih programih. Poskušalo se bo doseči največjo možno sinergijo in dopolnjevanje tudi z drugimi programi in pobudami Skupnosti, zlasti s strukturnimi skladi, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, pobudo i2010 ter nacionalnimi in regionalnimi programi držav članic, povezanimi z IKT.

Sprememba 77

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT“), alinea 1

Nanoelektronika, fotonika in integrirani mikro/nanosistemi: procesna tehnologija, tehnologija naprav in načrtovanja za izboljšanje velikosti, zgoščenosti, zmogljivosti, energetske učinkovitosti, proizvodne in stroškovne učinkovitosti komponent, sistemov za čipe in zapakiranih sistemov ter integriranih sistemov; osnovne fotonske komponente za širok spekter uporabe; visoko zmogljivi/zelo zgoščeni sistemi za shranjevanje podatkov; zelo veliki/zelo integrirani zasloni; naprave za zaznavanje, aktiviranje, vizualizacijo in upodabljanje; sistemi z zelo nizko porabo, alternativni viri/alternativno skladiščenje energije; heterogene tehnologije/integracija sistemov; večnamenski integrirani mikro-nano-bio-info sistemi; široko zastavljena področja elektronike; vključevanje v različne materiale/objekte; vmesnik za komunikacijo z živimi organizmi; (samo)sestavljivost molekul ali atomov v stabilne strukture.

Nanoelektronika, fotonika in integrirani mikro/nanosistemi: procesna tehnologija in metodologija , tehnologija in metodologija naprav, načrtovanja in preskušanja za izboljšanje velikosti, zgoščenosti, zmogljivosti, energetske učinkovitosti, proizvodne in stroškovne učinkovitosti komponent, sistemov za čipe in zapakiranih sistemov ter integriranih sistemov; napredne brezžične komponente in podsistemi; osnovne fotonske komponente za pridobivanje svetlobe, ravnanje z njo in za njeno odkrivanje za širok spekter uporabe, vključno z ultra hitrimi komponentami; sistemi RF; visoko zmogljivi/zelo zgoščeni sistemi za shranjevanje podatkov; zelo veliki in/ali zelo integrirani prilagodljivi zasloni; naprave za zaznavanje, aktiviranje, vizualizacijo in upodabljanje; sistemi z zelo nizko porabo, alternativni viri/alternativno skladiščenje energije; heterogene tehnologije/integracija sistemov; pametni sistemi; večnamenski integrirani mikro-nano-bio-info sistemi; široko zastavljena področja elektronike; vključevanje v različne materiale/objekte; vmesnik za komunikacijo z živimi organizmi; (samo)sestavljivost molekul ali atomov v stabilne strukture.

Sprememba 78

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT“), alinea 2

Široko razširjena komunikacijska omrežja z neomejeno zmogljivostjo: stroškovno učinkovite mobilne tehnologije ter tehnologije in sistemi širokih omrežij, vključno z zemeljskimi in satelitskimi omrežji; združevanje različnih fiksnih, mobilnih, brezžičnih in radiodifuzijskih omrežij, ki segajo od zasebnega okolja do regionalnega in svetovnega okolja; interoperabilnost žičnih in brezžičnih komunikacijskih storitev in aplikacij, upravljanje z omrežnimi viri, preoblikovanje storitev; kompleksno združevanje v mreže začasnih inteligentnih multimedijskih naprav, senzorjev in mikročipov.

Široko razširjena komunikacijska omrežja z veliko zmogljivostjo: fleksibilne mobilne tehnologije ter tehnologije , sistemi in arhitekture širokih omrežij z možnostjo preoblikovanja , vključno z zemeljskimi in satelitskimi omrežji; združevanje različnih fiksnih, mobilnih, brezžičnih in radiodifuzijskih omrežij ter storitev , ki segajo od zasebnega okolja do regionalnega in svetovnega okolja; infrastruktura in arhitektura distribucijskih storitev, interoperabilnost žičnih in brezžičnih komunikacijskih storitev in aplikacij, upravljanje z omrežnimi viri (vključno z učinkovitostjo in kakovostjo storitev(QoS)) , preoblikovanje storitev; kompleksno združevanje v mreže začasnih inteligentnih multimedijskih naprav, senzorjev in mikročipov.

Sprememba 79

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT“), alinea 3

Vgrajeni sistemi, računalništvo in nadzor: močnejši, varnejši, bolj porazdeljeni, zanesljivejši in učinkovitejši sistemi strojne/programske opreme, ki lahko zaznavajo in nadzorujejo svoje okolje ter se nanj prilagajajo in istočasno optimalizirajo uporabo virov; metode in orodja za oblikovanje, načrtovanje in izgradnjo sistemov za obvladovanje kompleksnosti; odprte sestavljive arhitekture in platforme brez merila, vmesni in porazdeljeni operacijski sistemi za zagotavljanje resnično celovitih sodelovalnih in inteligentnih okolij za zaznavanje, aktiviranje, izračunavanje, sporočanje, shranjevanje in dostavo storitev; računalniške arhitekture, ki vključujejo heterogene in omrežne komponente z možnostjo preoblikovanja, vključno s sestavljanjem, programiranjem in doživljenjsko podporo; nadzor nad obsežnimi, porazdeljenimi in nedoločenimi sistemi.

Vgrajeni sistemi, računalništvo in nadzor: močnejši, varnejši, bolj porazdeljeni, zanesljivejši in učinkovitejši sistemi strojne/programske opreme, ki lahko zaznavajo in nadzorujejo svoje okolje ter se nanj prilagajajo in istočasno optimalizirajo uporabo virov; metode in orodja za oblikovanje, analiziranje, načrtovanje , izgradnjo in potrditev sistemov za obvladovanje kompleksnosti; odprte sestavljive arhitekture in platforme brez merila, vmesni in porazdeljeni operacijski sistemi za zagotavljanje resnično celovitih sodelovalnih in inteligentnih okolij za zaznavanje, aktiviranje, izračunavanje, sporočanje, shranjevanje in dostavo storitev; računalniške arhitekture, ki vključujejo heterogene in omrežne komponente z možnostjo preoblikovanja, vključno s sestavljanjem, programiranjem in doživljenjsko podporo; nadzor nad obsežnimi, porazdeljenimi in nedoločenimi sistemi ter visoko zmogljivim računalništvom (strojno in programsko opremo) .

Sprememba 80

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT,“) alinea 4

Programska oprema, tehnologije GRID, varnost in zanesljivost: tehnologije, orodja in metode za dinamično programsko opremo, ki je vredna zaupanja, arhitekture in vmesni sistemi, ki podpirajo storitve s poudarkom na znanju, vključno s tem, da se jih daje na razpolago kot uporaben vir; k storitvam usmerjene, interoperabilne infrastrukture brez merila, omrežjem podobna virtualizacija virov, operacijski sistemi za delovanje v omrežjih; odprte platforme in pristopi sodelovanja za razvoj programske opreme, storitev in sistemov; orodje za sestavljanje; obvladovanje na novo nastalega obnašanja kompleksnih sistemov; izboljšanje zanesljivosti in odpornosti obsežnih, porazdeljenih in začasno povezanih sistemov ter storitev; varni sistemi in storitve, ki so vredni zaupanja, vključno z nadzorom nad dostopom in avtentifikacijo, ki spoštuje zasebnost, dinamično politiko varnosti in zaupanja ter metamodeli zanesljivosti in zaupanja.

Programska oprema, tehnologije GRID, arhitektura distribucijskih storitev, varnost in zanesljivost: tehnologije, orodja in metode za razvoj in potrjevanje visokokakovostne dinamične programske opreme, ki je vredna zaupanja, arhitekture in vmesni sistemi, ki podpirajo storitve s poudarkom na znanju, vključno s tem, da se jih daje na voljo kot uporaben vir , in visokokakovostne distribucijske storitve, orodja in metode za razvoj in potrjevanje ; k storitvam usmerjene, interoperabilne infrastrukture brez merila, omrežjem podobna virtualizacija virov, vključno s platformami za določena področja, operacijski sistemi za delovanje v omrežjih; odprtokodna programska oprema; odprte platforme in pristopi sodelovanja za razvoj in potrjevanje programske opreme, vključno z brezplačno in odprtokodno programsko opremo , storitev in sistemov; orodje za sestavljanje, vključno s programskimi jeziki ; obvladovanje na novo nastalega obnašanja kompleksnih sistemov; izboljšanje zanesljivosti in odpornosti obsežnih, porazdeljenih in začasno povezanih sistemov ter storitev; varni sistemi in storitve, ki so vredni zaupanja, vključno z nadzorom nad dostopom in avtentifikacijo, ki spoštuje zasebnost, dinamično politiko varnosti in zaupanja ter metamodeli zanesljivosti in zaupanja; uvedba modelov programske opreme v industrijo.

Sprememba 81

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT“), alinea 5

Znanje, kognitivni sistemi in sistemi učenja: metode in tehnike za pridobivanje in razlaganje, predstavljanje in poosebitev, vodenje in ponovno pridobivanje, izmenjavo in posredovanje znanja ob prepoznavanju semantičnih razmerij med vsebinami za uporabo s strani ljudi in strojev; umetni sistemi, ki zaznavajo, razlagajo in ocenjujejo informacije ter lahko sodelujejo, delujejo samostojno in se učijo; teorije in poskusi, ki presegajo posamezne napredke, tako da koristijo vpogled v naravno zaznavanje, zlasti učenje in spomin, tudi z namenom pospeševati napredne sisteme za človeško učenje.

Znanje, kognitivni sistemi in sistemi učenja: metode in tehnike za pridobivanje in razlaganje, predstavljanje in poosebitev, vodenje in ponovno pridobivanje, izmenjavo in posredovanje znanja ob prepoznavanju semantičnih razmerij med vsebinami za uporabo s strani ljudi in strojev; z razporejenim upravljanjem znanja; umetni sistemi, ki zaznavajo, razlagajo in ocenjujejo informacije ter lahko sodelujejo, delujejo samostojno in se učijo; teorije in poskusi, ki presegajo posamezne napredke, tako da koristijo vpogled v naravno zaznavanje, zlasti učenje in spomin, tudi z namenom pospeševati napredne sisteme za človeško učenje.

Sprememba 82

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT“), alinea 6

Simulacija, vizualizacija, medsebojni vplivi in prepletena resničnost: orodja za oblikovanje, simulacijo, vizualizacijo, medsebojne vplive, navidezno, razširjeno in prepleteno resničnost ter njihovo vključevanje v celovita okolja; orodja za inovativno oblikovanje in ustvarjalno oblikovanje izdelkov, storitev in digitalnih avdiovizualnih medijev; naravnejši, intuitivnejši in za uporabo enostavnejši vmesniki ter novi načini vzajemnega delovanja s tehnologijo, stroji, napravami in drugimi artefakti; večjezični in avtomatski sistemi za strojno prevajanje.

Simulacija, vizualizacija, medsebojni vplivi in prepletena resničnost: orodja za oblikovanje, simulacijo, vizualizacijo, medsebojne vplive, navidezno, razširjeno in prepleteno resničnost ter njihovo vključevanje v celovita okolja; orodja za inovativno oblikovanje in ustvarjalno oblikovanje izdelkov, storitev in digitalnih avdiovizualnih medijev; naravnejši, intuitivnejši in za uporabo enostavnejši vmesniki ter novi načini vzajemnega delovanja s tehnologijo, stroji, napravami in drugimi artefakti; jezikovna tehnologija, vključno z večjezičnimi in avtomatskimi sistemi za strojno prevajanje.

Sprememba 83

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Stebri tehnologije IKT“), alinea 6 a (novo)

 

Mobilni sistemi: prehod k četrti generaciji mobilnih sistemov in naprej ter s tem povezan prodor tehnologij digitalnih prenosov in anten.

Sprememba 84

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Vključevanje tehnologij“), alinea 2

Domača okolja: komunikacije, spremljanje, nadzor in pomoč doma, v zgradbah in na javnih mestih; celovita interoperabilnost in uporaba vseh naprav ob upoštevanju gospodarnosti, dostopnosti in uporabnosti; nove storitve in nove oblike interaktivnih digitalnih vsebin in storitev; dostop do informacij in upravljanje znanja.

Domača okolja: komunikacije, spremljanje, nadzor in pomoč doma, v zgradbah in na javnih mestih; celovita interoperabilnost in uporaba vseh naprav ob upoštevanju gospodarnosti, dostopnosti , uporabnosti in varnosti ; nove storitve (vključno s storitvami, namenjenimi razvedrilu) in nove oblike interaktivnih digitalnih vsebin in storitev; dostop do informacij in upravljanje znanja.

Sprememba 85

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 1, podalinea 1

za zdravje: osebni, nevpadljivi sistemi, ki državljanom omogočajo upravljati dobro počutje, kot so naprave za spremljanje, ki jih je možno nositi na telesu ali vsaditi, ter avtonomni sistemi za podporo zdravju; nastajajoče tehnike, kot je molekularno upodabljanje za boljše preprečevanje in individualizirano medicino; odkrivanje znanja o zdravju in njegova uporaba v klinični praksi; oblikovanje in simulacija funkcij organov; mikro- in nanorobotske naprave za minimalno invazivne operacijske in terapevtske uporabe,

za zdravje: osebni, nevpadljivi sistemi, ki državljanom omogočajo upravljati dobro počutje, kot so naprave za spremljanje s komunikacijskimi zmogljivostmi , ki jih je možno nositi na telesu ali vsaditi, ter avtonomni sistemi za podporo zdravju; nastajajoče tehnike, kot je molekularno upodabljanje za boljše preprečevanje in individualizirano medicino; odkrivanje znanja o zdravju in njegova uporaba v klinični praksi; oblikovanje in simulacija funkcij organov; mikro- in nanorobotske naprave za minimalno invazivne operacijske in terapevtske uporabe, pomoč in tehnologije za spremljanje na daljavo za kronično bolne in starejše osebe, računalniško podprti sistemi za odkrivanje in klinično odločanje, ki zagotavljajo zanesljivejše diagnoze in izboljšan pretok dela in ki se sčasoma razvijejo v strokovne sisteme za posamezne bolezni s celovitim pristopom oskrbe in izkoriščanjem nakopičenih podatkov o pacientih in védenja o boleznih, ki temelji na modelih, z rudarjenjem podatkov, bioinformatiko in sistemsko biologijo; sistemi IT v podjetjih, ki zagotavljajo večjo učinkovitost in manj zdravniških napak v bolnišnicah in ustanovah za sekundarno oskrbo,

Sprememba 86

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 1, podalinea 2

za vlade: inerdisciplinarna uporaba IKT v javni upravi, skupaj z organizacijskimi spremembami in novimi spretnostmi, da bi ponudili inovativne, na državljane osredotočene storitve za vse; napredne raziskave in rešitve, ki temeljijo na IKT, da bi izboljšali demokratične postopke in postopke udeležbe ter učinkovitost in kakovost storitev javnega sektorja, interakcijo z in med upravami in vladami ter podprli zakonodajne in politične razvojne procese na vseh ravneh demokracije,

za vlade: interdisciplinarna uporaba IKT v javni upravi, skupaj z organizacijskimi spremembami, postopkom reinženiringa in novimi spretnostmi, da bi ponudili inovativne, na državljane osredotočene storitve za vse; napredne raziskave in rešitve, ki temeljijo na IKT, da bi izboljšali demokratične postopke in postopke udeležbe (vključno z e-demokracijo) ter učinkovitost in kakovost storitev javnega sektorja, interakcijo z in med upravami in vladami ter podprli zakonodajne in politične razvojne procese na vseh ravneh demokracije;

Sprememba 87

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 1, podalinea 3

za vključevanje: dati posameznikom in njihovim skupnostim večja pooblastila ter izboljšati enako udeležbo vseh državljanov v informacijski družbi, ob preprečevanju digitalnih vrzeli zaradi invalidnosti, slabega znanja in spretnosti, revščine, geografske izolacije, kulture, spola ali starosti med drugim s podpiranjem podporne tehnologije, spodbujanjem neodvisnega življenja, povečanjem e-znanj in spretnosti ter razvojem izdelkov in storitev, ki so načrtovani za vse,

za vključevanje: dati posameznikom in njihovim skupnostim večja pooblastila ter izboljšati enako udeležbo vseh državljanov v informacijski družbi, ob preprečevanju digitalnih vrzeli zaradi invalidnosti, slabega znanja in spretnosti, revščine, geografske izolacije, kulture, spola ali starosti med drugim s podpiranjem podporne tehnologije, spodbujanjem neodvisnega življenja (npr. s tehnologijami in storitvami za zdravstveno oskrbo na domu) , povečanjem eznanj in spretnosti ter razvojem izdelkov in storitev, ki so načrtovani za vse,

Sprememba 88

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 1, podalinea 4

za mobilnost: integrirani, na IKT temelječi varnostni sistemi za vozila, ki temeljijo na odprtih, varnih in zanesljivih arhitekturah in vmesnikih; interoperabilni sistemi sodelovanja za učinkovit in varen promet, ki temeljijo na komunikaciji med vozili in s prometno infrastrukturo ter vključujejo natančne in stabilne tehnologije za lociranje; osebne, večmodalne storitve informacijske mobilnosti, ki zaznavajo lokacijo, vključno z inteligentnimi storitvami za turizem,

za mobilnost: integrirani, na IKT temelječi varnostni sistemi za vozila, ki temeljijo na odprtih, varnih in zanesljivih arhitekturah in vmesnikih; interoperabilni sistemi sodelovanja za učinkovit , varen in okolju prijazen promet, ki temeljijo na komunikaciji med vozili in s prometno infrastrukturo ter vključujejo natančne in stabilne tehnologije za lociranje in navigacijo ; osebne, večmodalne storitve informacijske mobilnosti, ki zaznavajo lokacijo, vključno z inteligentnimi storitvami za turizem,

Sprememba 89

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 1, podalinea 5 a (novo)

 

za kulturo: prenos rešitev IKT za razvoj gospodarskega potenciala na kulturnem področju (vključno s kulturno dediščino, regionalnim razvojem, turizmom) in spodbujanje zaposlovanja na teh področjih; upoštevala se bodo partnerstva med javnimi (na lokalni, regionalni in nacionalni ravni) in zasebnimi organizacijami (zlasti MSP).

Sprememba 90

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 1 a (novo)

 

novi poslovni modeli za IKT: oblikovanje in opredelitev novih poslovnih modelov za IKT s skupnim delom na tistih področjih, na katerih bodo IKT bistvenega pomena za spreminjanje pristopa k proizvodnji in storitvam (npr. prevoz, zdravje, energija, okolje). Projekte, ki nastanejo s tem skupnim raziskovanjem, bi bilo treba preskusiti v posebnih razmerah. Skupna prizadevanja bi bilo treba podpreti z večtematskim pristopom, omenjenim v Prilogi 1.

Sprememba 91

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 2, podalinea 1

nove oblike interaktivnih, nelinearnih in samoprilagodljivih vsebin; ustvarjalnost in obogatene izkušnje uporabnikov; individualna obdelava in zagotavljanje kombiniranih medijskih vsebin; povezovanje proizvodnje in upravljanja zgolj digitalnih vsebin z nastajajočimi semantičnimi tehnologijami; uporabniško usmerjeni uporaba, dostop do in ustvarjanje vsebin,

nove oblike interaktivnih, nelinearnih in samoprilagodljivih vsebin , vključno z vsebinami za zabavo in oblikovanje ; ustvarjalnost in obogatene izkušnje uporabnikov; individualna obdelava in zagotavljanje kombiniranih medijskih vsebin; povezovanje proizvodnje in upravljanja zgolj digitalnih vsebin z nastajajočimi semantičnimi tehnologijami; uporabniško usmerjeni uporaba, dostop do in ustvarjanje vsebin,

Sprememba 92

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 2, podalinea 2 a (novo)

 

varstvo, ohranjanje in povečanje kulturne dediščine, vključno z življenjskim prostorom človeka: tehnologije za okoljsko premišljeno in trajnostno upravljanje človekovega okolja, vključno z grajenim okoljem, urbanimi območji in pokrajino, ter tudi za varstvo, ohranjanje, optimalno uporabo in vključevanje kulturne dediščine, vključno s presojo vpliva na okolje, modeli in orodja za oceno tveganja, naprednimi in neškodljivimi tehnikami za oceno škode, novimi proizvodi in metodologijami za strategije za obnovo, ublažitev in prilagoditev za trajnostno upravljanje kulturnih dobrin na področju premične in nepremične kulturne dediščine,

Sprememba 93

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 „Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 2, podalinea 3

inteligentne storitve za dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki ; orodja, ki pomagajo skupnostim pri ustvarjanju novega kulturnega spomina , ki temelji na živi dediščini; metode in orodja za ohranjanje digitalnih vsebin; narediti digitalne objekte uporabne za prihodnje uporabnike, ob istočasnem ohranjanju avtentičnosti in integritete originalne stvaritve ter konteksta uporabe.

inteligentne storitve za dostopanje do kulture in njeno spodbujanje (vključno s kulturno dediščino, regionalnim razvojem in turizmom) ; orodja, ki pomagajo skupnostim pri zbiranju in ohranjanju njihovim kulturnih spominov , ki temeljijo na živi dediščini; metode in orodja za ohranjanje in diverzifikacijo digitalnih vsebin; narediti digitalne objekte uporabne za prihodnje uporabnike, ob istočasnem ohranjanju avtentičnosti in integritete originalne stvaritve ter konteksta uporabe.

Sprememba 94

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 3, podalinea 1

dinamični, v omrežja usmerjeni poslovni sistemi za ustvarjanje in dostavo izdelkov in storitev; decentraliziran nadzor in upravljanje z inteligentnimi elementi; digitalni poslovni ekosistemi, zlasti programska oprema, prilagojeni potrebam malih in srednje velikih organizacij; sodelovalne storitve za porazdeljene delovne površine; razširjena prisotnost skupin, vodenje skupin in skupna podpora,

dinamični, v omrežja usmerjeni poslovni sistemi za ustvarjanje in dostavo izdelkov in storitev; decentraliziran nadzor in upravljanje z inteligentnimi elementi; digitalni poslovni ekosistemi, zlasti programska oprema, prilagojeni potrebam malih in srednje velikih organizacij; sodelovalne storitve za porazdeljene delovne površine , ki upoštevajo kontekst ; razširjena prisotnost skupin, vodenje skupin in skupna podpora, širjenje znanja in interaktivne storitve,

Sprememba 95

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 3, podalinea 2

proizvodnja: omrežni inteligentni nadzor za izredno natančno proizvodnjo in nizko uporabo virov; brezžična avtomatizacija in logistika za hitro rekonfiguracijo obratov; integrirana okolja za oblikovanje, simulacijo, predstavitev in virtualno proizvodnjo; proizvodne tehnologije za miniaturizirane sisteme IKT in za sisteme, ki so prepleteni z materiali in objekti vseh vrst.

proizvodnja, vključno s tradicionalno industrijo : omrežni inteligentni nadzor za izredno natančno proizvodnjo in nizko uporabo virov; brezžična avtomatizacija in logistika za hitro rekonfiguracijo obratov; integrirana okolja za oblikovanje, simulacijo, optimizacijo, predstavitev in virtualno proizvodnjo; proizvodne tehnologije za miniaturizirane sisteme IKT in za sisteme, ki so prepleteni z materiali in objekti vseh vrst.

Sprememba 96

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 3, podalinea 2 a (novo)

 

spremljanje poslovnega upravljanja in učinkovitosti v realnem času: učinkovita in produktivna podpora poslovodnim odločitvam, nadzor, zbiranje in obdelava podatkov,

Sprememba 97

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Raziskovanje uporabe“), alinea 4, podalinea 1

orodja, ki podpirajo zaupanje v IKT in njihove uporabe; mnogokratni in zvezni sistemi za upravljanje identitete; tehnike za avtentifikacijo in odobritev; sistemi, ki izpolnjujejo potrebe po zasebnosti, ki izhajajo iz novega tehnološkega razvoja; upravljanje s pravicami in sredstvi, orodja za zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

orodja, ki podpirajo zaupanje v IKT in njihove uporabe; mnogokratni in zvezni sistemi za upravljanje identitete; tehnike za avtentifikacijo in odobritev; sistemi, ki izpolnjujejo potrebe po zasebnosti, ki izhajajo iz novega tehnološkega razvoja; upravljanje s pravicami in sredstvi, orodja za zaščito pred nezaželeno e-pošto (spamom) in kibernetskimi grožnjami.

Sprememba 98

Priloga I, del „Teme“, oddelek 3 („Informacijske in komunikacijske tehnologije“), pododdelek („Odziv na nastajajoče potrebe in nepredvidene politične potrebe“), odstavek 1

Dejavnost Prihodnje in nastajajoče tehnologije bo pritegnila in pospeševala meddisciplinarno raziskovalno odličnost na pojavljajočih se raziskovalnih področjih, ki so povezana z IKT. Poudarki so na: raziskovanju novih meja miniaturizacije in računalništva, vključno na primer z izkoriščanjem kvantnih učinkov; izkoriščanju kompleksnosti omrežnih računalniških in komunikacijskih sistemov; raziskovanju novih konceptov inteligentnih sistemov za nove poosebljene izdelke in storitve ter njihovem preizkušanju.

Dejavnost Prihodnje in nastajajoče tehnologije bo pritegnila in pospeševala meddisciplinarno raziskovalno odličnost na pojavljajočih se raziskovalnih področjih, ki so povezana z IKT. Poudarki so na: raziskovanju novih meja miniaturizacije in računalništva, vključno na primer z izkoriščanjem kvantnih učinkov; izkoriščanju kompleksnosti omrežnih računalniških in komunikacijskih sistemov , vključno s programsko opremo ; raziskovanju novih konceptov inteligentnih sistemov za nove poosebljene izdelke in storitve ter njihovem preizkušanju.

Sprememba 99

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Pristop“, odstavek 1

Za povečanje konkurenčnosti potrebuje evropska industrija radikalne inovacije. Svoje zmogljivosti mora usmeriti na izdelke in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, da bi izpolnila zahteve uporabnikov ter tudi pričakovanja v zvezi z okoljem, zdravjem in druga družbena pričakovanja. Brez raziskav spopad s temi konkurenčnimi izzivi ni mogoč.

Za povečanje konkurenčnosti potrebuje evropska industrija radikalne inovacije. Svoje zmogljivosti mora usmeriti na izdelke , postopke in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, da bi izpolnila zahteve uporabnikov ter tudi pričakovanja v zvezi z okoljem, zdravjem in druga družbena pričakovanja. Brez raziskav spopad s temi konkurenčnimi izzivi ni mogoč.

Sprememba 100

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Pristop“, odstavek 2

Ključni element te teme je učinkovito vključevanje nanotehnologije, vede o materialih in novih proizvodnih metod, da bi dosegli in čim bolj povečali vpliv na pretvorbo industrije in istočasno podprli trajnostno proizvodnjo in porabo. Ta tema bo podprla vse industrijske dejavnosti, ki delujejo v povezavi z drugimi temami. Podprte bodo uporabe v vseh sektorjih in na vseh področjih in to vključuje vedo o materialih, visoko zmogljive proizvodne in procesne tehnologije, nanobiotehnologijo ali nanoelektroniko.

Konkurenčnost industrije v prihodnosti bo v veliki meri odvisna od nanotehnologije in njenih aplikacij. Dejavnosti RTR, ki se izvajajo na različnih področjih nanoznanosti in nanotehnologije, lahko pospešijo preoblikovanje evropske industrije. Evropska unija ima priznano vodilno vlogo na področjih, kot so nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije, ki jo je treba spodbuditi, da bi okrepili in izboljšali njen položaj na visoko konkurenčnem svetovnem prizorišču.

Sprememba 101

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Materiali“), odstavek 1

Novi napredni materiali z večjo vsebnostjo znanja, nove funkcionalnosti in izboljšana zmogljivost so vedno bolj nujni za industrijsko konkurenčnost in trajnosten razvoj. Glede na nove modele proizvodne industrije so materiali in ne več postopki predelave tisti, ki postajajo prva stopnja pri povečanju vrednosti izdelkov in njihove zmogljivosti.

Novi napredni materiali , vključno s sestavljenimi materiali, z večjo vsebnostjo znanja, nove funkcionalnosti in izboljšana zmogljivost so vedno bolj nujni za industrijsko konkurenčnost in trajnosten razvoj. Glede na nove modele proizvodne industrije so materiali in ne več postopki predelave tisti, ki postajajo prva stopnja pri povečanju vrednosti izdelkov in njihove zmogljivosti.

Sprememba 102

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Materiali“), odstavek 2

Raziskave se bodo usmerile na razvoj novih, na znanju temelječih materialov s po meri narejenimi lastnostmi. To zahteva inteligenten nadzor nad posebnimi lastnostmi, predelavo in proizvodnjo ter upoštevanje možnih vplivov na zdravje in okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklusu. Poudarek bo na novih naprednih materialih, pridobljenih z uporabo potenciala nanotehnologij in biotehnologij in/ali z „učenjem od narave“, zlasti visoko zmogljivih nano-materialih, biomaterialih in hibridnih materialih.

Raziskave se bodo usmerile na razvoj novih, na znanju temelječih materialov s po meri narejenimi lastnostmi. To zahteva inteligenten nadzor nad posebnimi lastnostmi, predelavo in proizvodnjo ter upoštevanje možnih vplivov na zdravje in okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklusu. Poudarek bo na novih naprednih materialih, pridobljenih z uporabo potenciala nanotehnologij in biotehnologij in/ali z „učenjem od narave“2, zlasti visoko zmogljivih nanomaterialih, biomaterialih , metamaterialih in hibridnih materialih.

Sprememba 103

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Nove proizvodne tehnologije“), odstavek 1

Nov pristop k proizvodnji je potreben za preoblikovanje industrije EU od industrijskega okolja, ki je usmerjeno na vire, do industrijskega okolja, usmerjenega v znanje, in bo odvisen od sprejetja povsem novega odnosa do stalnega pridobivanja, razširjanja, zaščite in financiranja novega znanja ter njegove uporabe, vključno do trajnostnih vzorcev proizvodnje in porabe. Sem spada ustvarjanje pravih pogojev za stalne inovacije (na področju industrijskih dejavnosti in proizvodnih sistemov, vključno z gradbeništvom, napravami in storitvami) ter za razvijanje generičnih proizvodnih „sredstev“ (tehnologije, organizacija in proizvodni obrati) ob istočasnem izpolnjevanju varnostnih in okoljskih zahtev.

Nov pristop k proizvodnji je potreben za preoblikovanje industrije EU od industrijskega okolja, ki je usmerjeno na vire, do industrijskega okolja, usmerjenega v znanje, in bo odvisen od sprejetja povsem novega odnosa do stalnega pridobivanja, razširjanja, zaščite in financiranja novega znanja ter njegove uporabe, vključno do trajnostnih vzorcev proizvodnje in porabe. Sem spada ustvarjanje pravih pogojev za stalne inovacije (na področju industrijskih dejavnosti in proizvodnih sistemov, vključno z gradbeništvom, napravami in storitvami) ter za razvijanje generičnih proizvodnih „sredstev“ (tehnologije, avtomatizacija, organizacija virov/opreme in proizvodni obrati) s spodbujanjem modernizacije osnovnih evropskih industrij ob istočasnem izpolnjevanju varnostnih in okoljskih zahtev , vključno s tistimi, ki zadevajo sestavljene materiale .

Sprememba 104

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Nove proizvodne tehnologije“), odstavek 2

Raziskave se bodo usmerile na številna področja: razvoj in potrditev novih industrijskih modelov in strategij, ki pokrivajo vse vidike življenjskega ciklusa izdelkov in procesov; prilagodljivi proizvodni sistemi, ki premagujejo obstoječe omejitve v procesu in omogočajo nove proizvodne in predelovalne metode; proizvodnja z mrežasto strukturo za razvoj orodij in metod za dejavnosti sodelovanja, ki imajo dodano vrednost, v svetovnem merilu; orodja za hiter prenos in vključevanje novih tehnologij v načrtovanje in delovanje proizvodnih procesov; ter izkoriščanje zbliževanja nano, bio, informacijskih in kognitivnih tehnologij za razvoj novih izdelkov in tehnoloških konceptov ter možnosti za nove industrije.

Raziskave se bodo usmerile na številna področja: razvoj in potrditev novih industrijskih modelov in strategij, ki pokrivajo vse vidike življenjskega ciklusa izdelkov in procesov; prilagodljivi proizvodni sistemi, ki premagujejo obstoječe omejitve v procesu in omogočajo nove proizvodne in predelovalne metode; proizvodnja z mrežasto strukturo za razvoj orodij in metod za dejavnosti sodelovanja, ki imajo dodano vrednost, v svetovnem merilu; orodja za hiter prenos in vključevanje novih tehnologij v načrtovanje in delovanje proizvodnih procesov; ter izkoriščanje multidisciplinarnih raziskovalnih omrežij in zbliževanja nano-, bio-, informacijskih in kognitivnih tehnologij za razvoj novih hibridnih tehnologij, izdelkov in tehnoloških konceptov ter možnosti za nove industrije.

Sprememba 105

Priloga I, del „Teme“, oddelek 4 („Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 4 („Vključevanje tehnologij za uporabo v industriji“), odstavek 2

Raziskave se bodo usmerile na nove uporabe in nove rešitve za pospešitev postopkov, ki so odgovor na glavne izzive ter tudi na potrebe RTR, ki so jih ugotovile različne evropske tehnološke platforme. Vključevanje novega znanja ter nanotehnologij, tehnologij materialov in proizvodnih tehnologij bo dobilo podporo v uporabah znotraj posameznega sektorja ter med sektorji, kot so zdravje, gradbeništvo, vesoljska industrija, promet, energetika, kemija, okolje, tekstilni izdelki in oblačila, celuloza in papir ter strojništvo, kot tudi na področju splošne teme varstva pri delu.

Raziskave se bodo usmerile na nove uporabe in nove rešitve za pospešitev postopkov, ki so odgovor na glavne izzive ter tudi na potrebe RTR, ki so jih ugotovile različne evropske tehnološke platforme. Vključevanje novega znanja ter nanotehnologij, tehnologij materialov in proizvodnih tehnologij bo dobilo podporo v uporabah znotraj posameznega sektorja ter med sektorji, kot so zdravje, predelava hrane, gradbeništvo (vključno z javnimi deli) , vesoljska industrija, promet, energetika, kemija, okolje, tekstilni izdelki in oblačila, obutev, celuloza in papir ter strojništvo, kot tudi na področju splošne teme varstva pri delu.

Sprememba 106

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Pristop“, odstavek 3

Pomemben cilj te teme je krepitev konkurenčnosti evropskega sektorja energetike glede na resno svetovno konkurenco, kar bo evropski industriji zagotovilo sposobnost, da doseže ali ohrani svetovno vodilno vlogo na področju ključnih energetskih tehnologij. Življenjska sila sektorja energetike so zlasti MSP, ki igrajo bistveno vlogo v energetski verigi in bodo ključ do spodbujanja inovacij. Njihova močna udeležba v raziskovalnih in predstavitvenih dejavnostih je bistvenega pomena in se bo aktivno spodbujala.

Pomemben cilj te teme je krepitev konkurenčnosti evropskega sektorja energetike glede na resno svetovno konkurenco, kar bo evropski industriji zagotovilo sposobnost, da doseže ali ohrani svetovno vodilno vlogo na področju ključnih energetskih tehnologij. Glede na močno konkurenco, si lahko zagotovi vodilno vlogo le z visoko stopnjo naložb v raziskave in razvoj. Življenjska sila sektorja energetike so zlasti MSP, ki igrajo bistveno vlogo v energetski verigi in bodo ključ do spodbujanja inovacij. Njihova močna udeležba v raziskovalnih in predstavitvenih dejavnostih je bistvenega pomena in se bo aktivno spodbujala.

Sprememba 107

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Pristop“, odstavek 5

Da bi pospeševali razširjanje in uporabo rezultatov raziskav, bo podpora namenjena razširjanju znanja in prenosu rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh področjih. To bo dopolnjevalo ukrepe Programa inteligentna energija - Evropa, ki je sestavni del programa za konkurenčnost in inovacije, za podporo inovacijam in odstranitev netehnoloških ovir široko razširjenemu razvoju trga prikazanih energetskih tehnologij.

Da bi pospeševali razširjanje in uporabo rezultatov raziskav, bo podpora namenjena razširjanju znanja in prenosu rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh področjih. Zlasti se bosta spodbujali večja multidisciplinarnost in interdisciplinarnost, prizadevalo pa se bo za največjo možno sinergijo in dopolnjevanje z drugimi programi in ukrepi Skupnosti, kot je Program inteligentna energija - Evropa (del Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije).

Sprememba 108

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, uvodni del, odstavek -1 (novo)

 

Dodeljevanje sredstev v energetskem sektorju mora temeljiti na merilih, ki omogočajo ocenjevanje tehnologij na podlagi njihove sposobnosti pomagati EU pri doseganju njenih ciljev ustvariti energetski sektor, ki je konkurenčen, okoljsko trajnosten in varen. Sorazmerno omejena sredstva EU za raziskave in razvoj, namenjena tej temi, je treba nameniti predvsem tehnologijam, ki lahko hitro zmanjšajo emisije CO2 .

Sprememba 109

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov“)

Razvoj in predstavitev integriranih tehnologij za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki ustrezajo različnim regionalnim razmeram, da bi zagotovili sredstva za trajnostno povečanje deleža proizvodnje obnovljive električne energije v EU. Raziskave naj bi povečale skupno učinkovitost konverzije, znatno znižale cene električne energije, okrepile zanesljivost procesa in nadalje zmanjšale vpliv na okolje. Poudarek bo na fotovoltaiki, vetru in biomasi (vključno z biološko razgradljivim delom odpadkov). Poleg tega bodo raziskave namenjene uresničitvi celotnega potenciala drugih obnovljivih virov energije: geotermalna, toplotna sončna energija ter energija oceanov in manjših voda.

Raziskave ter razvoj in predstavitev integriranih tehnologij za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki ustrezajo različnim regionalnim razmeram, da bi zagotovili sredstva za trajnostno povečanje deleža proizvodnje obnovljive električne energije v EU. Raziskave naj bi povečale skupno učinkovitost konverzije, odstranile obstoječe ovire, ki bodo znatno znižale cene električne energije, okrepile zanesljivost procesa in nadalje zmanjšale vpliv na okolje. Poudarek bo na fotovoltaiki, toplotno-sončni energiji , vetru in biomasi (vključno z nasadi za proizvodnjo energije in biološko razgradljivim delom odpadkov). Poleg tega bodo raziskave namenjene uresničitvi celotnega potenciala drugih obnovljivih virov energije: geotermalna, toplotna sončna energija ter energija oceanov in manjših voda.

Sprememba 110

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Pridobivanje goriv iz obnovljivih virov“)

Razvoj in predstavitev izboljšanih tehnologij za konverzijo za trajnostno proizvodnjo in dobavne verige za trdna, tekoča in plinasta goriva iz biomase (vključno z biološko razgradljivim delom odpadkov), zlasti biogoriva za promet. Poudarek bo na novih vrstah biogoriv ter tudi na novih načinih proizvodnje in distribucije obstoječih biogoriv, vključno s celostno proizvodnjo energije in drugimi izdelki z visoko dodano vrednostjo preko bio rafinerij. Da bi dosegli koristi ogljika „od vira do porabnika“, bodo raziskave usmerjene na izboljšanje energetske učinkovitosti, izboljšanje povezovanja tehnologije in uporabo surovin. Vključena bodo vprašanja, kot je logistika surovin, prednormativne raziskave ter standardizacija za varno in zanesljivo uporabo v prometu in nepremičnih aplikacijah. Da bi izkoristili potencial za proizvodnjo obnovljivega vodika, bo podpora namenjena procesom, ki izkoriščajo biomaso, obnovljivo električno in sončno energijo.

Raziskave ter razvoj in predstavitev izboljšanih tehnologij za konverzijo za trajnostno proizvodnjo in dobavne verige za trdna, tekoča in plinasta goriva iz biomase in nasadi za proizvodnjo energije (vključno z biološko razgradljivim delom odpadkov), zlasti biogoriva za promet. Poudarek bo na novih vrstah biogoriv ter tudi na novih načinih proizvodnje in distribucije obstoječih biogoriv, vključno s celostno proizvodnjo energije in drugimi izdelki z visoko dodano vrednostjo preko bio rafinerij. Da bi dosegli koristi ogljika „od vira do porabnika“, bodo raziskave usmerjene na izboljšanje energetske učinkovitosti, izboljšanje povezovanja tehnologije in uporabo surovin. Vključena bodo vprašanja, kot so energetske rastline , logistika surovin, prednormativne raziskave ter standardizacija za varno in zanesljivo uporabo v prometu in nepremičnih aplikacijah. Da bi izkoristili potencial za proizvodnjo obnovljivega vodika, bo podpora namenjena procesom, ki izkoriščajo biomaso, obnovljivo električno in sončno energijo.

Sprememba 111

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 4 („Obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje“)

Razvoj in predstavitev tehnološkega portfelja, da bi povečali možnost ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije in prispevali k trajnostni energiji. Namen je doseči znatno znižanje stroškov, povečati učinkovitost, nadalje zmanjšati vpliv na okolje in zagotoviti optimalno uporabo tehnologij v različnih regionalnih razmerah. Raziskave in predstavitvene dejavnosti bi morale vključevati nove sisteme in komponente za industrijsko uporabo (vključno s termalnim razsoljevanjem morske vode), daljinsko in/ali namensko ogrevanje in hlajenje prostorov, vključevanje v zgradbe ter shranjevanje energije.

Raziskave ter razvoj in predstavitev tehnološkega portfelja, da bi povečali možnost aktivnega ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije ter izboljšali sisteme, ki izkoriščajo pasivno ali naravno gretje, in prispevali k trajnostni energiji. Namen je doseči znatno znižanje stroškov, povečati učinkovitost, nadalje zmanjšati vpliv na okolje in zagotoviti optimalno uporabo tehnologij v različnih regionalnih razmerah. Raziskave in predstavitvene dejavnosti bi morale vključevati nove sisteme in komponente za industrijsko uporabo (vključno s termalnim razsoljevanjem morske vode), daljinsko in/ali namensko ogrevanje in hlajenje prostorov, vključevanje v zgradbe ter shranjevanje energije.

Sprememba 112

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 6 („Tehnologije čistega premoga“)

Elektrarne, ki za gorivo uporabljajo premog, ostajajo gonilna sila v svetovni proizvodnji električne energije, vendar imajo znatne možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij, zlasti glede CO2. Da bi ohranili konkurenčnost in prispevali k ravnanju z emisijami CO2, bo podpora namenjena razvoju in predstavitvi tehnologij za konverzijo čistega premoga z namenom znatnega povečanja učinkovitosti in zanesljivosti elektrarn, zmanjšanja emisij onesnaževal in zmanjšanja skupnih stroškov v različnih obratovalnih pogojih. Ob pričakovanju prihodnjega pridobivanja električne energije z ničnimi emisijami je treba te dejavnosti pripraviti na razvoj tehnologij za zajetje in skladiščenje CO2, ga dopolnjevati in povezovati z njim.

Elektrarne, ki za gorivo uporabljajo premog, ostajajo gonilna sila v svetovni proizvodnji električne energije, vendar imajo znatne možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij, zlasti glede CO2. Da bi ohranili konkurenčnost in prispevali k ohranjanju virov in ravnanju z emisijami CO2, bo podpora namenjena razvoju in predstavitvi tehnologij za konverzijo čistega premoga z namenom znatnega povečanja učinkovitosti in zanesljivosti elektrarn, zmanjšanja emisij onesnaževal , vključno s finimi delci, elementi v sledeh, živosrebrovimi in organskimi spojinami, in zmanjšanja skupnih stroškov v različnih obratovalnih pogojih. Ob pričakovanju prihodnjega pridobivanja električne energije z ničnimi emisijami bi bilo treba te dejavnosti pripraviti na razvoj tehnologij za zajetje in skladiščenje CO2, ga dopolnjevati in povezovati z njim.

Sprememba 113

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 7 („Inteligentna energetska omrežja“)

Da bi olajšali prehod na bolj trajnosten energetski sistem, so potrebna obsežna prizadevanja na področju R&R za povečanje učinkovitosti, prožnosti, varnosti in zanesljivosti evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov ter omrežij. V zvezi z električnimi omrežji bosta za cilje preoblikovanja sedanjih elektroenergetskih omrežij v prožno in interaktivno (odjemalci/dobavitelji) storitveno mrežo in odprave ovir za obsežno dobavo in učinkovito vključevanje obnovljivih virov energije ter porazdeljenega pridobivanja energije (npr. gorivne celice, mikroturbine, motorji s premočrtnim gibanjem) potrebna tudi razvoj in predstavitev ključnih tehnologij omogočanja (npr. inovativne rešitve IKT, tehnologije za skladiščenje obnovljivih virov energije, močnostna elektronika in naprave HTS). Glede plinskih omrežij je cilj predstaviti inteligentnejše in učinkovitejše procese in sisteme za prevoz in distribucijo plina, vključno z učinkovitim vključevanjem obnovljivih virov energije.

Da bi olajšali prehod na bolj trajnosten energetski sistem, so potrebna obsežna prizadevanja na področju RTR za povečanje učinkovitosti, prožnosti, varnosti in zanesljivosti evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov ter omrežij. V zvezi z električnimi omrežji bosta za cilje preoblikovanja sedanjih elektroenergetskih omrežij v prožno in interaktivno (odjemalci/dobavitelji) storitveno mrežo in odprave ovir za obsežno dobavo in učinkovito vključevanje obnovljivih virov energije ter porazdeljenega pridobivanja energije (npr. gorivne celice, mikroturbine, motorji s premočrtnim gibanjem) ter izboljšanja kakovosti oskrbe (glede kakovosti napetosti in dostavljene energije) potrebna tudi razvoj in predstavitev ključnih tehnologij omogočanja (npr. inovativne rešitve IKT, tehnologije za skladiščenje obnovljivih virov energije, elektronske meritve in samodejni sistemi upravljanja meritev, močnostna elektronika in naprave HTS , nadzorni sistemi IKT za dejavno upravljanje omrežij, učinkovito upravljanje z delovno silo itd ). Glede plinskih omrežij je cilj predstaviti inteligentnejše in učinkovitejše procese in sisteme za prevoz in distribucijo plina, vključno z učinkovitim vključevanjem obnovljivih virov energije. Raziskave povezovanj med elektroenergetskimi in plinskimi omrežji (npr. integrirani nadzorni centri, večkratne meritve, deljena delovna sila) so namenjene uresničevanju cilja učinkovitosti v obeh sektorjih.

Sprememba 114

Priloga I, del „Teme“, oddelek 5 („Energetika“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 8 („Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo“), prvi stavek

Velike možnosti za energetske prihranke in izboljšanje energetske učinkovitosti je treba izkoristiti z optimalizacijo, potrjevanjem in predstavitvijo novih konceptov in tehnologij za zgradbe, storitve in industrijo.

Velike možnosti za energetske prihranke in izboljšanje energetske učinkovitosti je treba izkoristiti z optimalizacijo, potrjevanjem , raziskavami, razvojem in predstavitvijo novih konceptov in tehnologij za zgradbe, promet, storitve in industrijo.

Sprememba 115

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Cilj“

Spodbujati trajnostno gospodarjenje z naravnim in človekovim okoljem in njegovimi viri s pomočjo pospeševanja našega znanja o medsebojnih vplivih med biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi ter razvijanjem novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov, na orodju in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje in zmanjševanje pritiskov na okolje in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje, ter za trajnost naravne in kulturne krajine.

Spodbujati trajnostno gospodarjenje z naravnim in človekovim okoljem in njegovimi viri s pomočjo pospeševanja našega znanja o medsebojnih vplivih med biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi , o biološki raznovrstnosti in njeni trajnosti rabi, ter z razvijanjem novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov, na orodju in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje , zmanjševanje in prilagajanje pritiskov na okolje in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje, ter za trajnost naravne in kulturne krajine.

Sprememba 116

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Pristop“, odstavek 1

Varovanje okolja je bistvenega pomena za kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij ter tudi za gospodarsko rast. Ker so zemeljski naravni viri in kulturna krajina pod pritiskom, ki je posledica rasti prebivalstva, urbanizacije, stalnega povečevanja sektorjev kmetijstva, prometa in energetike ter tudi spremenljivosti podnebja in ogrevanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni, je izziv, s katerim se sooča EU, zagotoviti stalno in trajnostno rast ob istočasnem zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Sodelovanje na celotnem območju EU spodbuja dejstvo, da imajo države, regije in mesta skupne okoljske probleme in da je potrebna kritična masa ob upoštevanju obsega, področja delovanja in visoke ravni celovitosti okoljskih raziskav. Takšno sodelovanje tudi lajša skupno načrtovanje, uporabo povezanih in interoperabilnih podatkovnih zbirk ter razvoj skupnih kazalnikov, metodologij za ocenjevanje ter skladnih in obsežnih sistemov za opazovanje in napovedovanje. Poleg tega je mednarodno sodelovanje potrebno za dokončno oblikovanje znanja in spodbujanje boljšega upravljanja na svetovni ravni.

Varovanje okolja je bistvenega pomena za kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij ter tudi za gospodarsko rast. Ker so zemeljski naravni viri in kulturna krajina pod pritiskom, ki je posledica rasti prebivalstva, urbanizacije, gradnje , stalnega povečevanja sektorjev kmetijstva, živinoreje, ribogojstva in ribištva , prometa in energetike ter tudi spremenljivosti podnebja in ogrevanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni, je izziv, s katerim se sooča EU, zagotoviti stalno in trajnostno rast ob istočasnem zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Sodelovanje na celotnem območju EU spodbuja dejstvo, da imajo države, regije in mesta skupne okoljske probleme in da je potrebna kritična masa ob upoštevanju obsega, področja delovanja in visoke ravni celovitosti okoljskih raziskav. Takšno sodelovanje tudi lajša skupno načrtovanje, uporabo povezanih in interoperabilnih podatkovnih zbirk ter razvoj skupnih kazalnikov, metodologij za ocenjevanje ter skladnih in obsežnih sistemov za opazovanje in napovedovanje. Poleg tega je mednarodno sodelovanje potrebno za dokončno oblikovanje znanja in spodbujanje boljšega upravljanja na svetovni ravni.

Sprememba 117

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Pristop“, odstavek 4

Usklajenost nacionalnih programov bo okrepljena z razširitvijo in poglabljanjem obsega obstoječih projektov ERA-NET na področju okoljskih raziskav, vključno s skupnim izvajanjem programov za raziskovanje Baltskega morja ter novih projektov ERA-NET.

Usklajenost nacionalnih programov bo okrepljena z razširitvijo in poglabljanjem obsega obstoječih projektov ERA-NET na področju okoljskih raziskav, vključno s skupnim izvajanjem programov za raziskovanje Baltskega morja ter novih projektov ERANET. Multidisciplinarnost in interdisciplinarnost se bosta spodbujali s „skupnimi pozivi“ pri temah, ki jasno vključujejo medsebojno povezanost različnih disciplin, kot so znanosti in pomorske tehnologije.

Sprememba 118

Priloga I, „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Pristop“, odstavek 5

Posebna pozornost bo namenjena krepitvi razširjanja rezultatov raziskav EU - med drugim tudi s pomočjo izkoriščanja sinergij z dopolnilnimi finančnimi mehanizmi na ravni EU in držav članic - ter spodbujanju njihove uporabe s strani zadevnih končnih uporabnikov, ki bo usmerjeno zlasti na oblikovalce politike .

Posebna pozornost bo namenjena krepitvi razširjanja rezultatov raziskav EU ter informacijam in znanstvenemu razširjanju z namenom, da se znanost in tehnologija približata družbi .

 

Potrebna bosta največja sinergija in dopolnjevanje z dopolnilnimi finančnimi mehanizmi na ravni EU in držav članic, kot so Šesti okoljski akcijski program, program URBAN in skladi LIFE+ .

Sprememba 119

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Podnebne spremembe, onesnaževanje in tveganja“), alinea 1

Celostne raziskave delovanja podnebnega in zemeljskega sistema so potrebne, da bi opazovali in analizirali, kako se ti sistemi razvijajo, ter napovedali prihodnji razvoj. To bo omogočilo razvoj učinkovitih ukrepov za prilagoditev in ublažitev podnebnih sprememb ter njihovih vplivov. Razvijali se bodo napredni modeli za podnebne spremembe, od svetovne do podregionalne ravni, ki se bodo uporabljali za ocenjevanje sprememb, možnih vplivov ter kritičnih mejnih vrednosti. Spremembe v sestavi zraka in v vodnem ciklusu se bodo proučevale ter razvijali se bodo pristopi, ki temeljijo na tveganju in upoštevajo spremembe v vzorcih za suše, nevihte in poplave. Proučevali se bodo pritiski na kakovost okolja in na podnebje, ki jih povzroča onesnaženost zraka, vode in tal, ter prav tako tudi medsebojni vplivi med atmosfero, stratosferskim ozonskim plaščem, zemeljskim površjem, ledom in oceani. Obravnavali se bodo mehanizmi za povratne informacije in nenadne spremembe (npr. oceansko kroženje) ter vplivi na biološko raznovrstnost in ekosisteme.

Celostne raziskave delovanja podnebnega in zemeljskega ter oceanskega sistema (vključno s polarnimi regijami) so potrebne, da bi opazovali in analizirali, kako so se ti sistemi spreminjali v preteklosti in kako se razvijajo, ter napovedali prihodnji razvoj. To bo omogočilo razvoj učinkovitih ukrepov za prilagoditev in ublažitev podnebnih sprememb ter njihovih vplivov. Razvijali se bodo napredni modeli za podnebne spremembe, od svetovne do podregionalne ravni, ki se bodo uporabljali za ocenjevanje sprememb, možnih vplivov ter kritičnih mejnih vrednosti. Spremembe v sestavi zraka in v vodnem ciklusu se bodo proučevale ter razvijali se bodo pristopi, ki temeljijo na tveganju in upoštevajo spremembe v vzorcih za suše, nevihte in poplave. Proučevali se bodo pritiski na kakovost okolja in na podnebje, ki jih povzroča onesnaženost zraka, vode (površinske in podzemne) in tal, ter prav tako tudi medsebojni vplivi med atmosfero, stratosferskim ozonskim plaščem, zemeljskim površjem, ledom in oceani, vključno z učinki, ki jih imajo spremembe morske gladine na obalna območja. Obravnavali se bodo mehanizmi za povratne informacije in nenadne spremembe (npr. oceansko kroženje) ter vplivi na biološko raznovrstnost in ekosisteme , vključno z vplivi na posebno občutljiva območja, kot so obalne in gorske regije .

Sprememba 120

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Podnebne spremembe, onesnaževanje in tveganja“), alinea 2

Multidisciplinarne raziskave medsebojnih vplivov okoljskih dejavnikov tveganja in človekovega zdravja so potrebne za podporo Akcijskemu načrtu za okolje in zdravje ter za vključevanje skrbi za javno zdravje in opredelitev bolezni, povezanih z nastajajočimi tveganji za okolje. Raziskave se bodo usmerile na večkratne izpostavljenosti preko različnih načinov izpostavljenosti, prepoznavanje virov onesnaževanja in nove ali pojavljajoče se okoljske stresorje (npr. zrak v zaprtih prostorih in na prostem, elektromagnetna polja, hrup in izpostavljenost strupenim snovem) ter njihove možne vplive na zdravje. Poleg tega bodo raziskave namenjene vključevanju raziskovalnih dejavnosti na področju biološkega monitoringa ljudi ob upoštevanju znanstvenih vidikov, metodologij in orodij, da bi razvili usklajen in skladen pristop. Vključevale bodo evropske študije kohort, s poudarkom na občutljivih skupinah prebivalstva, ter metod in orodij za izboljšano opredelitev tveganja, oceno in primerjave tveganj ter vplivov na zdravje. Raziskave bodo razvijale biološke označevalce in modelna orodja, ki bodo upoštevali kombinirane izpostavljenosti, spremembe ranljivosti in negotovost. Zagotovile bodo tudi metode in podporna orodja odločanja (kazalniki, analiza stroškov, koristi in večkratnih meril, presoja vplivov na zdravje, analiza bremena bolezni in trajnosti) za analizo, obvladovanje in sporočanje tveganja ter za razvoj in analizo politike.

Multidisciplinarne raziskave medsebojnih vplivov okoljskih dejavnikov tveganja ter dejavnikov tveganja svetovnih sprememb in človekovega zdravja so potrebne za podporo Akcijskemu načrtu za okolje in zdravje ter za vključevanje skrbi za javno zdravje in opredelitev bolezni, povezanih z nastajajočimi tveganji za okolje , zlasti v mestnem okolju (vključno s postindustrijskimi območji) . Raziskave se bodo usmerile na posledice svetovnih sprememb (podnebne spremembe, raba zemljišč, globalizacija), večkratne izpostavljenosti preko različnih načinov izpostavljenosti, speciacijo in toksikologijo, prepoznavanje virov onesnaževanja in nove ali pojavljajoče se okoljske stresorje ter njihovo vzajemno delovanje z naravnimi dejavniki in komponentami (npr. škodljivi plini, majhni in mikroskopski delci žive in nežive narave, zrak v zaprtih prostorih in na prostem, elektromagnetna polja, hrup in izpostavljenost strupenim snovem , plinom in avtomobilskim izpušnim plinom ter izpostavljenost sončnemu sevanju ) ter njihove možne vplive na zdravje, analize sindromov in kronične izpostavljenosti, medsebojno delovanje strupenih snovi in mešanic takšnih snovi, analize genetskih polimorfizmov in imunološke preiskave, vključno s preiskavami limfocitnih transformacij in aktivacij. Spodbujalo se bo preučevanje novih ali obstoječih kemikalij, določenih v Uredbi(ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne... [o registraciji, ocenjevanju, dovoljevanju in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije] (4), in nadomestnih možnostih za preskuse na živalih. Poleg tega bodo raziskave namenjene razvijanju novih in izboljšanih metod za prepoznavanje virov onesnaževanja in posledic njihovih kombiniranih učinkov, vključevanju epidemioloških raziskovalnih dejavnosti na področju biološkega monitoringa ljudi ob upoštevanju znanstvenih vidikov, metodologij in orodij, da bi razvili usklajen in skladen pristop. Vključevale bodo evropske študije kohort, s poudarkom na občutljivih skupinah prebivalstva, ter metod in orodij za izboljšano opredelitev tveganja in spremljanje , oceno in primerjave tveganj ter vplivov na zdravje. Raziskave bodo razvijale biološke označevalce in modelna orodja ter orodja za spremljanje , ki bodo upoštevali kombinirane izpostavljenosti, spremembe ranljivosti in negotovost. Zagotovile bodo tudi metode in podporna orodja odločanja (kazalniki, analiza stroškov, koristi in večkratnih meril, presoja vplivov na zdravje, analiza bremena bolezni in trajnosti) za analizo, obvladovanje in sporočanje tveganja ter za razvoj in analizopolitike.

Sprememba 121

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Podnebne spremembe, onesnaževanje in tveganja“), alinea 3

Obvladovanje naravnih nesreč zahteva pristop, ki upošteva več tveganj. Obstaja potreba po izboljšanem znanju, metodah in integriranem okviru za oceno nevarnosti, ranljivosti in tveganj. Poleg tega je treba razviti strategije za načrtovanje, preprečevanje in ublažitev, vključno z upoštevanjem gospodarskih in družbenih dejavnikov. Proučevale se bodo nesreče, povezane s podnebjem (kot so nevihte, suše, gozdni požari, usadi in poplave), ter nesreče, povezane z geološkimi tveganji (kot so potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji). Te raziskave bodo omogočile boljše razumevanje osnovnih procesov ter izboljšanje metod za napovedovanje in predvidevanje na podlagi verjetnostnega pristopa. Podprle bodo tudi razvoj sistema za zgodnje opozarjanje in obveščanje. Izmerile bodo družbene posledice večjih naravnih nesreč.

Obvladovanje naravnih nesreč zahteva pristop, ki upošteva več tveganj in temelji na kombiniranju strategij posebnih tveganj s celovitimi načrti, postopki in protokoli . Obstaja potreba po izboljšanem znanju, metodah in integriranem okviru za oceno nevarnosti, ranljivosti in tveganj. Poleg tega je treba razviti strategije za načrtovanje, preprečevanje , odkrivanje in ublažitev, vključno z upoštevanjem gospodarskih in družbenih dejavnikov. Proučevale se bodo nesreče, povezane s podnebjem (kot so nevihte, suše, zmrzali, gozdni požari, plazovi, usadi, emisije, poplave in drugi skrajni pojavi ), ter nesreče, povezane z geološkimi tveganji (kot so potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji). Te raziskave bodo omogočile boljše razumevanje osnovnih procesov ter izboljšanje metod za napovedovanje in predvidevanje na podlagi verjetnostnega pristopa. Podprle bodo tudi raziskave naravnih tveganj in obvladovanje nesreč ter razvoj sistema za zgodnje opozarjanje , obveščanje in hitro odzivanje ter upravljanje takšnih sistemov ter preučitev, kako se naravna tveganja in nesreče obravnavajo trenutno. Posebna pozornost se bo namenila družbenim vzorcem obnašanja ob naravnih tveganjih in določanju posledic.

Sprememba 122

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Trajnostno gospodarjenje z viri“), alinea 1

Cilj raziskovalnih dejavnosti bo izboljšanje baze znanja ter razvoj naprednih modelov in orodij, potrebnih za trajnostno gospodarjenje z viri in oblikovanje vzorcev trajnostne porabe. To bo omogočilo napovedovanje obnašanja ekosistemov in njihovo obnovitev ter ublažilo degradacijo in izgubo pomembnih strukturnih in funkcionalnih elementov ekosistemov (za biološko raznovrstnost, vodo, tla in morske vire). Raziskave oblikovanja ekosistemov bodo upoštevale prakse varovanja in ohranjanja. Spodbujali se bodo inovativni pristopi za razvoj gospodarskih dejavnosti iz storitev, povezanih z ekosistemi. Razvijali se bodo pristopi za preprečevanje dezertifikacije, degradacije tal in erozije ter za zaustavitev izgube biološke raznovrstnosti. Raziskave se bodo ukvarjale tudi s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi in mestnim okoljem, vključno z načrtovanjem in ravnanjem z odpadki. Raziskave bodo imele koristi od odprtih, porazdeljenih in interoperabilnih sistemov za upravljanje s podatki in informiranje ter bodo prispevale k njihovemu razvoju, podprle pa bodo tudi presojo, predvidevanje in storitve, povezane z naravnimi viri in njihovo rabo.

Cilj raziskovalnih dejavnosti bo izboljšanje baze znanja ter razvoj naprednih modelov in orodij, potrebnih za trajnostno gospodarjenje z viri in oblikovanje vzorcev trajnostne porabe. To bo omogočilo napovedovanje obnašanja ekosistemov in njihovo obnovitev ter ublažilo degradacijo in izgubo pomembnih strukturnih in funkcionalnih elementov ekosistemov (za biološko raznovrstnost, vodo, tla in morske vire). Raziskave oblikovanja ekosistemov bodo upoštevale prakse varovanja in ohranjanja ter zaščito pred erozijo, zlasti v gorskih področjih. Spodbujali se bodo inovativni pristopi za razvoj gospodarskih dejavnosti iz storitev, povezanih z ekosistemi. Razvijali se bodo pristopi za preprečevanje dezertifikacije, degradacije tal in erozije ter za zaustavitev izgube biološke raznovrstnosti. Raziskave se bodo ukvarjale tudi s celovito strategijo za trajnostno gospodarjenje in ohranjanje podeželskih območij, vključno z gozdovi, gozdnimi ekosistemi in drugimi ekosistemi, povezanimi z naravo, kjer se okoljski pogoji spreminjajo, vključno s pogostimi ali hudimi nesrečami, in mestnim okoljem, ob upoštevanju kulturne dediščine, načrtovanja in ravnanja z odpadki.- Raziskave bodo imele koristi od odprtih, porazdeljenih in interoperabilnih sistemov za upravljanje s podatki in informiranje ter bodo prispevale k njihovemu razvoju, podprle pa bodo tudi presojo, predvidevanje in storitve, povezane z naravnimi viri in njihovo rabo.

Sprememba 123

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Okoljske tehnologije“), alinea 1

Potrebne so nove ali izboljšane okoljske tehnologije za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje, varovanje okolja in učinkovitejše upravljanje z viri ter za razvoj novih izdelkov, postopkov in storitev, ki so v večjo korist okolju kot obstoječe alternative. Raziskave bodo zlasti usmerjene na: tehnologije, ki preprečujejo ali zmanjšujejo tveganja za okolje, blažijo nevarnosti in nesreče, blažijo podnebne spremembe in izgubo biološke raznovrstnosti; tehnologije, ki spodbujajo trajnostno proizvodnjo in porabo; tehnologije za upravljanje z viri ali učinkovitejše obravnavanje onesnaževanja v zvezi z vodo, tlemi, zrakom, morjem in drugimi naravnimi viri ali odpadki; tehnologije za okoljsko trdno in trajnostno upravljanje človekovega okolja, vključno z grajenim okoljem, urbanimi območji in pokrajino, ter tudi za ohranjanje in obnovo kulturne dediščine.

Potrebne so nove ali izboljšane okoljske tehnologije za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje, varovanje okolja in učinkovitejše upravljanje z viri ter za razvoj novih izdelkov, postopkov in storitev, ki so v večjo korist okolju kot obstoječe alternative. Raziskave bodo zlasti usmerjene na: tehnologije, ki preprečujejo ali zmanjšujejo tveganja za okolje, blažijo nevarnosti in nesreče, blažijo podnebne spremembe in izgubo biološke raznovrstnosti; tehnologije, ki spodbujajo trajnostno proizvodnjo in porabo; tehnologije za upravljanje z viri ali učinkovitejše obravnavanje onesnaževanja v zvezi z vodo, tlemi, zrakom, morjem in drugimi naravnimi viri ali odpadki , vključno z recikliranjem odpadkov ; tehnologije za obdelavo in/ali ponovno koristno uporabo ostankov ali odpadnih materialov, nastalih pri proizvodnji energije; tehnologije za okoljsko trdno in trajnostno upravljanje človekovega okolja, vključno z grajenim okoljem, urbanimi območji in pokrajino, ter tudi za ohranjanje in obnovo kulturne dediščine.

Sprememba 124

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Okoljske tehnologije“), alinea 2

Raziskave bodo usmerjene na oceno tveganja in učinkovitosti tehnologij, vključno s postopki in izdelki, ter na nadaljnji razvoj povezanih metod, kot je analiza življenjskega cikla. Poleg tega bo poudarek na: dolgoročnih priložnostih, tržnem potencialu in socialno-ekonomskih vidikih okoljskih tehnologij; oceni nevarnosti kemikalij, inteligentnih strategijah preskušanja in metodah za zmanjšanje preskusov na živalih, tehnikah za količinsko opredelitev tveganja; ter na raziskovalni podpori razvoju evropskega sistema za preverjanje in preskušanje okoljskih tehnologij.

Raziskave bodo usmerjene na oceno tveganja in učinkovitosti tehnologij, vključno s postopki , izdelki in storitvami , ter na nadaljnji razvoj povezanih metod, kot je analiza življenjskega cikla. Poleg tega bo poudarek na: dolgoročnih priložnostih, tržnem potencialu in socialno-ekonomskih vidikih okoljskih tehnologij; oceni nevarnosti kemikalij, inteligentnih strategijah preskušanja in metodah za zmanjšanje preskusov na živalih, tehnikah za količinsko opredelitev tveganja; ter na raziskovalni podpori razvoju evropskega sistema za preverjanje in preskušanje okoljskih tehnologij.

Sprememba 125

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 2

Znanstvena in tehnološka partnerstva z državami v razvoju bodo prispevala k ciljem novega tisočletja na številnih področjih (npr. ponovna pridobitev izgubljenih okoljskih virov, izboljšanje upravljanja in oskrbe z vodo ter sanitarnih storitev in soočanje z okoljskimi izzivi urbanizacije), na katerih lahko igrajo ključno vlogo tudi MSP. Posebna pozornost bo namenjena razmerju med svetovnimi okoljskimi problemi ter regionalnimi in lokalnimi razvojnimi problemi v zvezi z naravnimi viri, biološko raznovrstnostjo, rabo zemljišč, naravnimi nesrečami in tveganji ter tistimi, ki jih povzroča človek, podnebnimi spremembami, okoljskimi tehnologijami, okoljem in zdravjem, kot tudi orodjem za politično analizo. Sodelovanje z industrializiranimi državami bo izboljšalo dostop do svetovne raziskovalne odličnosti.

Znanstvena in tehnološka partnerstva z državami v razvoju bodo prispevala k ciljem novega tisočletja na številnih področjih (npr. preprečevanje in blažitev vplivov podnebnih sprememb in naravnih nesreč, ponovno pridobivanje izgubljenih okoljskih virov, izboljšanje upravljanja z vodo in zemljišči ter oskrbe in sanitarnih storitev , preprečevanje in boj proti dezertifikaciji in soočanje z izzivi biološke raznovrstnosti in okoljskimi izzivi urbanizacije ter trajnostno proizvodnjo in porabo ), na katerih lahko igrajo ključno vlogo tudi MSP. Posebna pozornost bo namenjena razmerju med svetovnimi okoljskimi problemi ter regionalnimi in lokalnimi razvojnimi problemi v zvezi z naravnimi viri, biološko raznovrstnostjo, rabo zemljišč, naravnimi nesrečami in tveganji ter tistimi, ki jih povzroča človek, podnebnimi spremembami, okoljskimi tehnologijami, okoljem in zdravjem, kot tudi orodjem za politično analizo. Sodelovanje z industrializiranimi državami bo izboljšalo dostop do svetovne raziskovalne odličnosti.

Sprememba 126

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 3

Vzpostavitev sistema GEOSS za opazovanje zemlje bo spodbudilo mednarodno sodelovanje za razumevanje zemeljskih sistemov in vprašanj v zvezi s trajnostjo ter usklajeno zbiranje podatkov za znanstvene in politične namene.

Vzpostavitev sistema GEOSS za opazovanje zemlje bo spodbudila mednarodno sodelovanje za razumevanje zemeljskih sistemov in vprašanj v zvezi s trajnostjo ter usklajeno zbiranje podatkov za znanstvene in politične namene , kakor tudi povečanje zanimanja v javnem in zasebnem sektorju .

Sprememba 127

Priloga I, del „Teme“, oddelek 6 („Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“), pododdelek „Odziv na nastajajoče potrebe in nepredvidene politične potrebe“, odstavek 2

Podpora odzivu na nepredvidene potrebe okoljske politike bi bila lahko na primer povezana s trajnostno presojo vpliva novih politik EU , kot so politika na področju okolja, pomorstva, standardi in predpisi.

Podpora odzivu na nepredvidene potrebe okoljske politike bi bila lahko na primer povezana s trajnostno presojo vpliva novih politik EU v zvezi s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, okoljem, klimatskimi spremembami, naravnimi viri, pomorstvom, standardi in predpisi.

Sprememba 128

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Cilj“

Ob upoštevanju okoljskih in naravnih virov razviti integrirane, na tehnološkem napredku osnovane, „bolj zelene“, „pametnejše“ in varnejše vseevropske prometne sisteme, ki bodo v korist državljanom in družbi; in zaščititi ter nadalje razvijati konkurenčnost in vodilni položaj, ki so si ga evropske industrije pridobile na svetovnem trgu.

Ob upoštevanju okoljskih in naravnih virov razviti integrirane, na tehnološkem napredku osnovane, „bolj zelene“, „pametnejše“ in varnejše vseevropske prometne sisteme, ki bodo v korist državljanom in družbi; in zaščititi ter nadalje razvijati konkurenčnost in vodilni položaj, ki so si ga evropske industrije pridobile na svetovnem trgu , ter zapolniti čezatlantsko tehnološko vrzel .

Sprememba 129

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Pristop“, odstavek 3

Različne tehnološke platforme, vzpostavljene na tem področju (ACARE za aeronavtiko in zračni promet, ERRAC za železniški promet, ERTRAC za cestni promet, WATERBORNE za vodni promet, vodik in gorivne celice), so izdelale dolgoročne vizije in agende strateškega raziskovanja (SRA), ki koristno prispevajo k opredelitvi te teme in dopolnjujejo potrebe oblikovalcev politike ter pričakovanja družbe. Z izbranimi vidiki agend strateškega raziskovanja je mogoče upravičiti vzpostavitev skupnih tehnoloških pobud. Dejavnosti v okviru sheme ERA-NET nudijo priložnost za lajšanje nadaljnjega nadnacionalnega usklajevanja med posebnimi temami znotraj prometnega sektorja in se bodo po potrebi nadaljevale.

Različne tehnološke platforme, vzpostavljene na tem področju (ACARE za aeronavtiko in zračni promet, ERRAC za železniški promet, ERTRAC za cestni promet, WATERBORNE za vodni promet in pomorsko tehnologijo , vodik in gorivne celice), so izdelale dolgoročne vizije in agende strateškega raziskovanja (SRA), ki koristno prispevajo k opredelitvi te teme in dopolnjujejo potrebe oblikovalcev politike ter pričakovanja družbe. Z izbranimi vidiki agend strateškega raziskovanja je mogoče upravičiti vzpostavitev skupnih tehnoloških pobud. Dejavnosti v okviru sheme ERA-NET nudijo priložnost za lajšanje nadaljnjega nadnacionalnega usklajevanja med posebnimi temami znotraj prometnega sektorja in se bodo po potrebi nadaljevale.

Sprememba 130

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Pristop“, odstavek 5

Obstoječe politične potrebe ter tudi razvoj, ocena in izvajanje novih politik (na primer pomorske politike) se bodo obravnavali v okviru različnih dejavnosti. Delo bo vključevalo študije, modele in orodja, ki se ukvarjajo s strateškim spremljanjem in napovedovanjem ter vključujejo znanje, povezano z glavnimi gospodarskimi, družbenimi, varnostnimi in okoljskimi problemi prometa. Dejavnosti, ki podpirajo medsektorska tematska področja, bodo usmerjene na posebne značilnosti prometa, na primer varnostne vidike, ki so notranja zahteva prometnega sistema; uporabo alternativnih virov energije v prometnih aplikacijah; in spremljanje vplivov prometa na okolje, vključno s podnebnimi spremembami.

Obstoječe politične potrebe ter tudi razvoj, ocena in izvajanje novih politik (na primer pomorske politike) se bodo obravnavali v okviru različnih dejavnosti. Delo bo vključevalo študije, modele in orodja, ki se ukvarjajo s strateškim spremljanjem in napovedovanjem ter vključujejo znanje, povezano z glavnimi gospodarskimi, družbenimi, varnostnimi in okoljskimi problemi prometa. Dejavnosti, ki podpirajo medsektorska tematska področja, bodo usmerjene na posebne značilnosti prometa, na primer varnostne vidike, ki so notranja zahteva prometnega sistema; uporabo alternativnih virov energije v prometnih aplikacijah; spremljanje vplivov prometa na okolje, vključno s podnebnimi spremembami; in ukrepi za zmanjšanje škodljivih vplivov, ki izhajajo iz trajnih geografskih omejitev. Okoljske raziskave bi morale vključevati načine izogibanja prometu, njegovega zmanjševanja in optimizacije. Okoljske raziskave bi morale vključevati povečevanje učinkovitosti prometa.

Sprememba 131

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Pristop“, odstavek 5 a (novo)

 

Posebna pozornost se nameni izboljšanju razširjanja rezultatov raziskav Skupnosti. Spodbudijo se multidisciplinarni in interdisciplinarni pristopi in prizadeva se za največjo možno stopnjo sinergije in dopolnjevanja z dopolnilnimi finančnimi mehanizmi na ravneh Skupnosti in držav članic, kot so npr. mehanizmi iz programa Marco Polo ali mehanizmi za transevropska prometna omrežja.

Sprememba 132

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 2

Okolju prijaznejši zračni promet: Razvoj tehnologij za zmanjšanje vpliva letalstva na okolje, z namenom za polovico zmanjšati emisije ogljikovega dioksida (CO2), zmanjšati specifične emisije dušikovih oksidov (NOX) za 80 % in za polovico zmanjšati raven zaznanega hrupa. Raziskave se bodo usmerile na pospeševanje okolju prijazne tehnologije motorjev, vključno s tehnologijo alternativnih goriv, ter tudi na izboljšano prometno učinkovitost zrakoplovov z nepremičnimi in rotacijskimi krili, nove inteligentne lahke strukture ter izboljšano aerodinamiko. Vključena bodo tudi vprašanja, kot so izboljšano obratovanje zrakoplovov na letališču (nadzorovan in javni del letališča) ter vodenje zračnega prometa, proizvodnja, vzdrževanje in postopki recikliranja.

Okolju prijaznejši zračni promet: Razvoj tehnologij za zmanjšanje vpliva letalstva na okolje, z namenom za polovico zmanjšati emisije ogljikovega dioksida (CO2), zmanjšati specifične emisije dušikovih oksidov (NOX) za 80 % in za polovico zmanjšati raven zaznanega hrupa. Raziskave se bodo usmerile na pospeševanje okolju prijazne tehnologije motorjev, vključno s tehnologijo alternativnih goriv, ter tudi na izboljšano prometno učinkovitost zrakoplovov z nepremičnimi in rotacijskimi krili (helikopterji in tiltrotorji) , nove inteligentne lahke strukture ter izboljšano aerodinamiko. Vključena bodo tudi vprašanja, kot so izboljšano obratovanje zrakoplovov na letališču (nadzorovan in javni del letališča) ter vodenje zračnega prometa, proizvodnja, vzdrževanje ter redni pregled in postopki recikliranja.

Sprememba 133

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 4

Zagotavljanje zadovoljstva in varnosti potnikov: Dosežen bo velik napredek glede možnosti izbire, ki jo imajo potniki, in prožnega reda letenja, ob doseganju petkratnega zmanjšanja števila nesreč. Nove tehnologije bodo omogočile večjo izbiro konfiguracij zrakoplovov/motorjev, od večjih do manjših, in večjo raven avtomatizacije v vseh elementih sistema, vključno s pilotiranjem. Poudarek bo tudi na povečanju udobja potnikov, dobrem počutju in novih storitvah ter aktivnih in pasivnih varnostnih ukrepih, s posebnim poudarkom na človeškem dejavniku. Raziskave bodo vključevale prilagajanje obratovanja letališč in postopkov v zračnem prometu različnim tipom plovil ter 24-urni uporabi pri v Skupnosti sprejemljivih ravneh hrupa.

Zagotavljanje zadovoljstva in varnosti potnikov: Dosežen bo velik napredek glede možnosti izbire, ki jo imajo potniki, in prožnega reda letenja, ob doseganju petkratnega zmanjšanja števila nesreč. Nove tehnologije bodo omogočile večjo izbiro konfiguracij zrakoplovov/motorjev, od večjih do manjših , za povezavo med mestnimi središči in regionalno uporabo (npr. tiltrotorji), in večjo raven avtomatizacije v vseh elementih sistema, vključno s pilotiranjem, ter zagotovile interoperabilne nacionalne informacijske sisteme in sisteme rezervacij med prevozniki in načini prevoza na vseevropski ravni . Poudarek bo tudi na povečanju udobja potnikov, dobrem počutju in boljših zdravstvenih razmerah, npr. s povečanjem udobja v kabinah , in novih storitvah ter aktivnih in pasivnih varnostnih ukrepih, s posebnim poudarkom na človeškem dejavniku. Raziskave bodo vključevale prilagajanje obratovanja letališč in postopkov v zračnem prometu različnim geografskim pogojem in tipom plovil ter 24-urni uporabi pri v Skupnosti sprejemljivih ravneh hrupa.

Sprememba 134

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 5

Povečanje gospodarnosti: Spodbujanje konkurenčne dobavne verige, ki lahko za polovico zmanjša čas trženja ter zmanjša stroške razvoja proizvoda in obratovalne stroške, kar bi imelo za posledico promet, dostopnejši za potnike. Raziskave se bodo usmerile na izboljšanje celotnega poslovnega procesa, od zasnove konstrukcije do razvoja proizvoda, proizvodnih postopkov in postopkov v prometu, vključno z vključitvijo dobavne verige. Vključevale bodo izboljšane zmogljivosti za simulacijo in avtomatizacijo, tehnologije in metode za izgradnjo zrakoplovov, ki ne potrebujejo vzdrževanja, kot tudi poenostavitev obratovanja zrakoplovov in letališč ter vodenja prometa.

Povečanje gospodarnosti: Spodbujanje konkurenčne dobavne verige, ki lahko za polovico zmanjša čas trženja ter zmanjša stroške razvoja proizvoda in obratovalne stroške, na primer z uporabo sistema za mobilno upravljanje, dostopno v dejanskem času (SMMART), kar bi imelo za posledico promet, dostopnejši za potnike. Raziskave se bodo usmerile na izboljšanje celotnega poslovnega procesa, od zasnove konstrukcije do razvoja proizvoda, proizvodnih postopkov in postopkov v prometu, vključno z vključitvijo dobavne verige. Vključevale bodo izboljšane zmogljivosti za simulacijo in avtomatizacijo, tehnologije in metode za izgradnjo zrakoplovov, ki ne potrebujejo vzdrževanja, kot tudi poenostavitev obratovanja zrakoplovov in letališč ter vodenja prometa.

Sprememba 135

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 6

Zaščita zrakoplovov in potnikov: Preprečevanje vseh vrst sovražnega ravnanja, ki bi potnikom ali državljanom povzročilo telesne poškodbe, izgubo, materialno škodo ali motnje zaradi vplivov zlorabe zrakoplova. Raziskave se bodo usmerile na ustrezne elemente zračnega prometa, vključno z varnostnimi ukrepi pri načrtovanju kabin in pilotskih kabin, avtomatskim nadzorom in pristankom v primeru nepooblaščene rabe zrakoplova, zaščito pred zunanjimi napadi ter tudi varnostnimi vidiki upravljanja zračnega prostora in obratovanja letališča.

Zaščita zrakoplovov in potnikov: Preprečevanje vseh vrst sovražnega ravnanja, ki bi potnikom ali državljanom povzročilo telesne poškodbe, izgubo, materialno škodo ali motnje zaradi vplivov zlorabe zrakoplova. Raziskave se bodo usmerile na ustrezne elemente zračnega prometa, vključno z varnostnimi ukrepi pri načrtovanju kabin in pilotskih kabin, avtomatskim nadzorom in pristankom v primeru nepooblaščene rabe zrakoplova, zaščito pred zunanjimi napadi ter tudi varnostnimi vidiki upravljanja zračnega prostora in obratovanja letališča in vidiki, povezanimi s fizičnimi omejitvami ali slabimi vremenskimi razmerami.

Sprememba 136

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 7

Pionirstvo zračnega prometa prihodnosti: Raziskovanje korenitejših, okoljsko učinkovitejših in inovativnih tehnologij, ki bodo olajšale pospešitev postopkov, potrebno za zračni promet v drugi polovici tega stoletja in naprej. Raziskave se bodo ukvarjale z vidiki, kot so novi koncepti pogonske moči in dviganja, nove zamisli glede notranjosti zračnih plovil, novi koncepti letališč, nove metode za usmerjanje in nadzor nad zrakoplovi, alternativni koncepti delovanja sistema zračnega prometa in njegovo vključevanje v druge načine prevoza.

Pionirstvo zračnega prometa prihodnosti: Raziskovanje korenitejših, okoljsko učinkovitejših in inovativnih tehnologij, ki bodo olajšale pospešitev postopkov, potrebno za zračni promet v drugi polovici tega stoletja in naprej. Raziskave se bodo ukvarjale z vidiki, kot so novi koncepti pogonske moči in dviganja, novo oblikovanje notranjosti zračnih plovil, novi koncepti letališč, nove metode za usmerjanje in nadzor nad zrakoplovi, alternativne metode za delovanje sistema zračnega prometa in njegovo vključevanje v druge načine prevoza ter nove ideje, katerih namen je čim večje zmanjševanje učinkov škodljivih geografskih omejitev.

Sprememba 137

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Površinski promet (železniški, cestni in vodni)“), odstavek 1

Okolju prijaznejši površinski promet: Razvoj tehnologij in znanja za zmanjšanje onesnaževanja (zraka, vode in tal) ter vpliva na okolje, kot so podnebne spremembe, zdravje, biološka raznovrstnost in hrup. Raziskave bodo izboljšale čistost in energetsko učinkovitost prenosa moči ter spodbujale uporabo alternativnih goriv, vključno z vodikom in gorivnimi celicami. Dejavnosti bodo vključevale tehnologije v zvezi z infrastrukturo, vozili, plovili in sestavnimi deli, vključno s splošno optimalizacijo sistema. Raziskave in razvoj, značilni za promet, bodo vključevali proizvodnjo, izgradnjo, postopke, vzdrževanje, popravila, inšpekcije, recikliranje, strategije za izrabljena prevozna sredstva in posege na morju v primeru nesreč.

Okolju prijaznejši površinski promet: Izboljšanje metodologij za izračun zunanjih družbenih in okoljskih stroškov. Razvoj tehnologij in znanja za zmanjšanje onesnaževanja (zraka, vode in tal) ter vpliva na okolje, kot so podnebne spremembe, zdravje, biološka raznovrstnost in hrup. Raziskave bodo izboljšale čistost , stroškovno učinkovitost in energetsko učinkovitost prenosa moči (npr. s hibridnimi rešitvami) ter spodbujale uporabo alternativnih goriv, vključno z vodikom in gorivnimi celicami, ter sistemov, ki uporabljajo alternativne hibridne motorje, z namenom izdelati prevozna sredstva brez ogljika. Dejavnosti bodo vključevale tehnologije v zvezi z infrastrukturo, vozili, plovili in sestavnimi deli, vključno s splošno optimalizacijo sistema. Raziskave in razvoj, značilni za promet, bodo vključevali proizvodnjo, izgradnjo, postopke, vzdrževanje, diagnostiko, popravila, inšpekcije, razstavljanje, odlaganje, recikliranje, strategije za izrabljena prevozna sredstva in posege na morju v primeru nesreč.

Sprememba 138

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Površinski promet (železniški, cestni in vodni)“), odstavek 3

Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v mestih: Poudarek bo na mobilnosti ljudi in blaga z uporabo raziskav „vozil naslednje generacije“, ki združujejo vse elemente čistega, energetsko učinkovitega, varnega in inteligentnega cestnega prometa, in njihove uveljavitve na trgu. Raziskave novih konceptov mobilnosti, inovativnih organizacijskih shem in shem upravljanja mobilnosti ter visokokakovostnega javnega prevoza bodo namenjene zagotovitvi dostopa za vse in visoke ravni intermodalnega vključevanja. Razvijale in preskušale se bodo inovativne strategije za čist mestni prevoz. Posebna pozornost bo namenjena ekološkim načinom prevoza, uravnavanju povpraševanja, racionalizaciji zasebnega prevoza ter informacijskim in komunikacijskim strategijam, storitvam in infrastrukturam. Orodja za podporo ustvarjanju in izvajanju politike bodo vključevala načrtovanje prometa in rabe zemljišč.

Zagotavljanje trajnostne mobilnosti v mestih vsem državljanom, tudi invalidnim osebam : Poudarek bo na mobilnosti ljudi in blaga z uporabo raziskav „vozil naslednje generacije“, ki združujejo vse elemente čistega, energetsko učinkovitega, varnega in inteligentnega cestnega prometa, in njihove uveljavitve na trgu. Raziskave novih konceptov prometa in mobilnosti, inovativnih organizacijskih shem in shem upravljanja mobilnosti ter visokokakovostnega javnega prevoza bodo namenjene zagotovitvi dostopa za vse in visoke ravni intermodalnega vključevanja. Razvijale in preskušale se bodo inovativne strategije za čist mestni prevoz. Posebna pozornost bo namenjena ekološkim načinom prevoza, uravnavanju povpraševanja, racionalizaciji zasebnega prevoza ter informacijskim in komunikacijskim strategijam, storitvam in infrastrukturam. Poudarek bo tudi na kakovosti mobilnosti in zadovoljstvu uporabnikov, še zlasti za oseb z omejeno sposobnostjo gibanja in posebnih skupin, kot so starejši ljudje in ženske. Orodja in modeli za podporo ustvarjanju in izvajanju politike bodo vključevala načrtovanje prometa in rabe zemljišč.

Sprememba 139

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Površinski promet (železniški, cestni in vodni)“), odstavek 4

Izboljšanje varnosti in zaščite: Razvoj tehnologij in inteligentnih sistemov za zaščito ranljivih oseb, kot so vozniki, kolesarji, potniki, posadka in pešci. Za načrtovanje vozil, plovil in infrastruktur se bodo razvijali napredni tehnični sistemi in metodologije za analizo tveganja. Poudarek bo na celostnih pristopih, ki povezujejo človeški dejavnik, strukturno integriteto, preventivno, pasivno in aktivno varnost, reševanje in krizno upravljanje. Varnost bo neločljiv sestavni del celotnega prometnega sistema, ki zajema infrastrukture, blago in embalažo, uporabnike prevoza in izvajalce, vozila in plovila ter ukrepe na politični in zakonodajni ravni, vključno s podpornimi orodji za odločanje in potrjevanje; zaščita se bo obravnavala kadar koli bo to notranja zahteva prometnega sistema.

Izboljšanje varnosti in zaščite: Razvoj tehnologij in inteligentnih sistemov za zaščito ranljivih oseb, kot so vozniki, kolesarji, potniki, posadka in pešci. Za načrtovanje vozil, plovil in infrastruktur se bodo razvijali napredni tehnični sistemi in metodologije za analizo tveganja. Poudarek bo na celostnih pristopih, ki povezujejo človeški dejavnik, strukturno integriteto, preventivno, pasivno in aktivno varnost, reševanje in krizno upravljanje. Varnost bo neločljiv sestavni del celotnega prometnega sistema, ki zajema kopenske in obalne infrastrukture, blago (vključno z LNG) in embalažo, uporabnike prevoza in izvajalce, vozila in plovila ter ukrepe na politični in zakonodajni ravni, vključno s podpornimi orodji za odločanje in potrjevanje; zaščita se bo obravnavala kadar koli bo to notranja zahteva prometnega sistema.

Sprememba 140

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 2 („Površinski promet (železniški, cestni in vodni)“), odstavek 5

Krepitev konkurenčnosti: S pomočjo raziskav in razvoja izboljšati konkurenčnost prometne industrije, zagotoviti trajnostne, učinkovite in dostopne prometne storitve in ustvariti nove spretnosti in znanja ter zaposlitvene možnosti. Tehnologije za napredne industrijske postopke bodo vključevale načrtovanje, proizvodnjo, montažo, izgradnjo in vzdrževanje in bodo namenjene zmanjšanju stroškov življenjskega cikla ter obdobij za razvoj. Poudarek bo na inovativnih konceptih izdelkov ter izboljšanih prometnih storitvah, ki zagotavljajo večje zadovoljstvo potnikov. Razvijala se bo nova organizacija proizvodnje, vključno z upravljanjem dobavne verige in sistemi za distribucijo.

Krepitev konkurenčnosti: S pomočjo raziskav in razvoja izboljšati konkurenčnost prometne industrije, zagotoviti trajnostne, učinkovite in dostopne prometne storitve in ustvariti nove spretnosti in znanja ter zaposlitvene možnosti. Tehnologije za napredne industrijske postopke bodo vključevale načrtovanje, proizvodnjo, montažo, izgradnjo in vzdrževanje in bodo namenjene zmanjšanju stroškov življenjskega cikla ter obdobij za razvoj. Poudarek bo na inovativnih konceptih izdelkov in sistemov ter izboljšanih prometnih storitvah, ki zagotavljajo večje zadovoljstvo potnikov. Razvijala se bo nova organizacija proizvodnje, vključno z upravljanjem dobavne verige in sistemi za distribucijo.

Sprememba 141

Priloga I, del „Teme“, oddelek 7 („Promet (vključno z aeronavtiko)“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Podpora evropskemu sistemu za globalno satelitsko navigacijo (Galileo)“), odstavek 3

Zagotavljanje orodij in ustvarjanje primernega okolja: zagotovitev varne uporabe storitev, predvsem s pomočjo certificiranja na področju ključnih aplikacij; priprava in potrditev ustreznosti storitev glede na nove politike in zakonodajo, vključno z njihovim izvajanjem; obravnavanje predpisanih javnih storitev v skladu z odobreno politiko dostopa; razvoj osnovne digitalne topologije, kartografije, geodetskih podatkov in sistemov za uporabo v navigacijskih aplikacijah; obravnavanje potreb in zahtev po varnosti in zaščiti.

Zagotavljanje orodij in ustvarjanje primernega okolja: zagotovitev varne uporabe storitev, predvsem s pomočjo certificiranja na področju ključnih aplikacij; priprava in potrditev ustreznosti storitev glede na nove politike in zakonodajo, vključno z njihovim izvajanjem; obravnavanje predpisanih javnih storitev v skladu z odobreno politiko dostopa; razvoj osnovne digitalne topologije, kartografije, geodetskih podatkov in sistemov za uporabo v navigacijskih aplikacijah; obravnavanje potreb in zahtev po varnosti in zaščiti. Na področju varnosti se bo za dosego največjega možnega medsebojnega delovanja sistemov, sorodnih z GMES (Global monitoring for Environment and Security - Sistem globalnega nadzorovanja okolja in varnosti), spodbujalo študije izvedljivosti in predstavitve, da bi se na vsaki stopnji dosegla zbliževanje in združljivost med GMES („sistem vseh sistemov“) in Galileom kot delom GMES.

Sprememba 142

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Pristop“, odstavek 1

V okviru prednostnih nalog raziskav bodo obravnavani ključni družbeni, gospodarski in kulturni izzivi, s katerimi se Evropa in svet srečujeta sedaj in se bosta tudi v prihodnje. Predlagane vsebine raziskav predstavljajo skladen pristop k obravnavanju teh izzivov. Razvoj socialno-ekonomske in humanistične baze znanja na področju teh ključnih izzivov bo pomembno prispeval k spodbujanju splošnega razumevanja po celotni Evropi in k reševanju širših mednarodnih problemov. Prednostne naloge raziskav bodo pomagale izboljšati oblikovanje, izvajanje, vpliv in vrednotenje politike na praktično vseh političnih področjih Skupnosti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in večina raziskav bo upoštevala obsežen mednarodni vidik.

V okviru prednostnih nalog raziskav bodo obravnavani ključni družbeni, gospodarski in kulturni izzivi, s katerimi se Evropa in svet srečujeta sedaj in se bosta tudi v prihodnje. Predlagane vsebine raziskav predstavljajo skladen pristop k obravnavanju teh izzivov. Razvoj socialno-ekonomske , socialno-kulturne in humanistične baze znanja na področju teh ključnih izzivov bo pomembno prispeval k spodbujanju splošnega razumevanja po celotni Evropi in k reševanju širših mednarodnih problemov. Prednostne naloge raziskav bodo pomagale izboljšati oblikovanje, izvajanje, vpliv in vrednotenje politike na praktično vseh političnih področjih Skupnosti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in večina raziskav bo upoštevala obsežen mednarodni vidik.

Sprememba 143

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja“), odstavek 1, uvodni del

Cilj te dejavnosti bo razvoj in vključevanje raziskav na področju vprašanj, ki vplivajo na rast, zaposlovanje in konkurenčnost, da bi zagotovili boljše in celostno razumevanje teh vprašanj za stalni razvoj družbe znanja. Koristila bo politiki in podpirala napredek pri doseganju teh ciljev. V raziskave bodo vključeni naslednji vidiki:

Cilj te dejavnosti bo razvoj in vključevanje raziskav na področju vprašanj, ki vplivajo na rast, socialno-ekonomsko stabilnost, zaposlovanje in konkurenčnost, tehnološko kohezijo in razvoj informacijske družbe, da bi zagotovili boljše in celostno razumevanje teh vprašanj za stalni razvoj družbe znanja. Koristila bo politiki in podpirala napredek pri doseganju teh ciljev. V raziskave bodo vključeni naslednji vidiki:

Sprememba 144

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja“), odstavek 1, alinea 1

Spremenljiva vloga znanja na vseh področjih gospodarstva, vključno z vlogo različnih vrst znanja in sposobnosti, izobraževanja in vseživljenjskega učenja ter nematerialnih naložb.

Spremenljiva vloga znanja na vseh področjih gospodarstva, vključno z vlogo različnih vrst znanja in sposobnosti, podjetništva in ustvarjalnosti, kulturnih dejavnikov, vrednot , izobraževanja , vključno z neformalnim izobraževanjem, in vseživljenjskega učenja ter nematerialnih naložb ; vloga znanja in nematerialnih dobrin pri ustvarjanju ekonomskega, socialnega in kulturnega bogastva ter njihov prispevek k socialni in okoljski dobrobiti .

Sprememba 145

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja“), odstavek 1, alinea 2

Gospodarske strukture, vprašanje strukturnih sprememb in produktivnosti, vključno z vlogo storitvenega sektorja, financ, demografije, povpraševanja in procesov dolgoročnega spreminjanja.

Gospodarske strukture, vprašanje strukturnih sprememb , medsektorskih odnosov in produktivnosti, vključno z vlogo storitvenega sektorja, oddajanja storitev, informacijske in komunikacijske tehnologije, financ, demografije, povpraševanja in procesov dolgoročnega spreminjanja.

Sprememba 146

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja“), odstavek 1, alinea 3

Institucionalna in politična vprašanja, vključno z makroekonomsko politiko, trgi dela, institucionalnim kontekstom ter skladnostjo in usklajevanjem politike.

Institucionalna in politična vprašanja, vključno z makroekonomsko politiko, trgi dela, socialnimi sistemi in sistemi socialnega skrbstva, nacionalnim in regionalnim institucionalnim kontekstom , spreminjajočo se vlogo znanstvenega strokovnega znanja v procesu oblikovanja politike ter skladnostjo in usklajevanjem politike.

Sprememba 147

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Glavni trendi v družbi in njihove posledice“), odstavek 1, alinea 1 a (novo)

 

Razvoj raziskav mest zaradi boljšega razumevanja medsebojnih tematskih (okoljskih, prometnih, socialnih, gospodarskih, demografskih) in prostorskih (mestnih, regionalnih) vplivov v mestu ter zaradi razvoja, prvič, inovativnih mehanizmov načrtovanja, ki bodo omogočali celostno in trajnostno obravnavo perečih vprašanj, ter, drugič, upravljanja mest, razvoja inovativnih instrumentov in pristopov, ki bodo okrepili udeležbo državljanov in sodelovanje med javnimi ter zasebnimi udeleženci, kar je namenjeno boljšemu razumevanju vloge evropskih mest v svetu (konkurenčnost mest), podpori lokalnih organov pri izboljševanju socialne kohezije in boju proti izključenosti v mestih, kjer je kljub gospodarskemu razvoju vse več neenakosti.

Sprememba 148

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Glavni trendi v družbi in njihove posledice“), odstavek 1, alinea 3 a in 3 b (novo)

 

Konkurenčnost mest: vloga evropskih mest v svetu, lokalna politika za izboljšanje kohezije.

 

Raziskave mest: osredotočanje na medsebojne tematske (okoljske, prometne, socialne, gospodarske, demografske) in prostorske vplive v mestu, z namenom razvoja celostnih in trajnostnih postopkov upravljanja.

Sprememba 149

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 3 („Glavni trendi v družbi in njihove posledice“), odstavek 1, alinea 3 c (novo)

 

Študije vplivov kulture, kulturne dediščine in kreativne ter kulturno usmerjene industrije na družbenoekonomski razvoj in trg delovne sile.

Sprememba 150

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 4 („Evropa v svetu“), odstavek 1, alinea 2

Konflikti, razlogi zanje in rešitve; razmerje med varnostjo in destabilizacijskimi dejavniki, kot so revščina, kriminal, uničevanje okolja in pomanjkanje virov; terorizem, razlogi zanj in posledice; politike, povezane z varnostjo, dojemanje negotovosti in civilno-vojaški odnosi.

Konflikti, razlogi zanje in rešitve; razmerje med varnostjo in destabilizacijskimi dejavniki, kot so revščina, migracije, kriminal, uničevanje okolja in pomanjkanje virov; terorizem, razlogi zanj in posledice; politike, povezane z varnostjo, dojemanje negotovosti in civilno-vojaški odnosi.

Sprememba 151

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 7 („Predvidene dejavnosti“), odstavek 1, alinea 1

Obsežna socialno-ekonomska predvidevanja o omejenem številu ključnih izzivov in priložnosti za EU, proučevanje vprašanj, kot so prihodnost in posledice staranja, migracij, globalizacije znanja, sprememb na področju kriminala in večjih tveganj.

Obsežna socialno-ekonomska predvidevanja o omejenem številu ključnih izzivov in priložnosti za EU, proučevanje vprašanj, kot so prihodnost in posledice staranja, migracij, globalizacije in razširjanja znanja, sprememb na področju kriminala in večjih tveganj.

Sprememba 152

Priloga I, del „Teme“, oddelek 8 („Socialno-ekonomske in humanistične vede“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 7 („Predvidene dejavnosti“), odstavek 1, alinea 4 a (novo)

 

Humanistične vede: Jezik, njegova struktura in usvajanje. Zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija, geologija, zgodovina področja.

 

Filozofija, kulturna in verska zgodovina. Kulturna dediščina vizualne umetnosti, tradicionalne umetnosti in obrti, arhitektura in mesta.

Sprememba 153

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9 („Varnost in vesolje“), naslov in pododdelek „Cilj“, drugi odstavek

9. Varnost in vesolje

9. Varnost

V korist državljanov in konkurence evropske vesoljske industrije podpirati Evropski vesoljski program, z osredotočenjem na aplikacije, kot je GMES. To bo prispevalo k razvoju evropske vesoljske politike in dopolnjevalo prizadevanja držav članic in drugih ključnih akterjev, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo.

 

Sprememba 154

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), naslov

9.1 Varnost

črtano

Sprememba 155

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Pristop“, odstavek 2

Dejavnosti na ravni Skupnosti bodo zadevale štiri področja varnostnih misij, ki so bila določena kot odgovor na posebne, politično zelo pomembne izzive in glede na evropsko dodano vrednost v zvezi z grožnjami in možnimi izrednimi dogodki na področju varnosti, ter tri medsektorsko pomembna področja. Vsako področje misij pokriva šest faz z različnim trajanjem in poudarki. Teh šest faz je: prepoznavanje (povezano z izrednimi dogodki), preprečevanje (povezano z grožnjami), zaščita (povezano s cilji), priprava (povezano z delovanjem), odziv (povezano s krizami) in reševanje (povezano s posledicami); navedeno je tudi, katere ukrepe je treba sprejeti v posamezni fazi. Prve štiri faze se nanašajo na ukrepe za izogibanje izrednim dogodkom in za ublažitev morebitnih negativnih vplivov, zadnji dve se nanašata na ukrepe za spopadanje s samim izrednim dogodkom in dolgoročnimi posledicami.

Dejavnosti na ravni Skupnosti bodo zadevale štiri področja varnostnih misij, ki so bila določena kot odgovor na posebne, politično zelo pomembne izzive in glede na evropsko dodano vrednost v zvezi z grožnjami in možnimi izrednimi dogodki na področju varnosti, ter tri medsektorsko pomembna področja. Zadostiti je treba posebnim zahtevam glede zaupnosti, vendar ne po nepotrebnem omejevati preglednosti rezultatov raziskav. S tem namenom je treba določiti področja, ki trenutno dopuščajo preglednost rezultatov raziskav.- Vsako področje misij pokriva šest faz z različnim trajanjem in poudarki. Teh šest faz je: prepoznavanje (povezano z izrednimi dogodki), preprečevanje (povezano z grožnjami), zaščita (povezano s cilji), priprava (povezano z delovanjem), odziv (povezano s krizami) in reševanje (povezano s posledicami); navedeno je tudi, katere ukrepe je treba sprejeti v posamezni fazi. Prve štiri faze se nanašajo na ukrepe za izogibanje izrednim dogodkom in za ublažitev morebitnih negativnih vplivov, zadnji dve se nanašata na ukrepe za spopadanje s samim izrednim dogodkom in dolgoročnimi posledicami.

Sprememba 156

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Pristop“, odstavek 6

Vključevanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) v dejavnosti se spodbuja tako močno kot tudi vključevanje organov in organizacij, odgovornih za varnost državljanov. Dolgoročne vsebine raziskav, ki jih je izdelal Evropski svetovalni odbor za raziskave na področju varnosti (ESORV), bodo podprle opredelitev vsebine in strukture raziskav v okviru te teme.

Vključevanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) v dejavnosti se spodbuja tako močno kot tudi vključevanje organov in organizacij, odgovornih za varnost državljanov. Kadar pa gre za raziskave na področju varnosti, je treba opredelitev MSP tam, kjer govori o številu zaposlenih in višini prometa, prilagoditi, ali pa bi bilo treba podjetje uvrstiti med MSP, kadar ima enotno lastništvo, odgovornost, upravljanje, prevzem tveganja in odgovorno vključenost v upravljanje. Dolgoročne vsebine raziskav, ki jih je izdelal Evropski svetovalni odbor za raziskave na področju varnosti (ESORV), bodo podprle opredelitev vsebine in strukture raziskav v okviru te teme.

Sprememba 157

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Dejavnosti“, zaporedna točka 1

Zaščita pred terorizmom in kriminalom: Dejavnosti se bodo osredotočile na tri vidike grožnje možnih izrednih dogodkov: storilce kaznivih dejanj, opremo in vire, ki jih ti uporabljajo ali ki se uporabljajo kot mehanizmi za napad. Da bi se spoprijeli s tem področjem misij, se zahteva vrsta sposobnosti, od katerih so mnoge prvotno povezane s fazami „prepoznavanje“, „preprečevanje“, „priprava“ in „odziv“. Cilj je izogniti se izrednim dogodkom ter ublažiti njihove morebitne posledice. Pri razvijanju zahtevanih sposobnosti bo poudarek na vprašanjih, kot so: grožnja (npr. kemična, biološka, radiološka in jedrska), razumevanje grožnje (npr. pridobivanje informacij, zbiranje, izkoriščanje, delitev; opozarjanje), odkrivanje (npr. nevarne snovi, posamezniki ali skupine, sumljivo vedenje), prepoznavanje (npr. oseb, vrste in količine snovi), preprečevanje (npr. nadzor nad dostopom in pretokom finančnih sredstev, nadzor nad finančnimi strukturami), pripravljenost (npr. ocena tveganja; nadzor nad namerno sproščenimi biološkimi in kemičnimi snovmi; ocena ravni strateških rezerv, kot so delovna sila, znanja in spretnosti, oprema, potrošno blago; ob upoštevanju obsežnih prireditev itd.), nevtralizacija in obvladovanje učinkov terorističnih napadov in kriminala, obdelava podatkov organov odkrivanja in pregona.

Zaščita pred terorizmom in kriminalom: Dejavnosti se bodo osredotočile na tri vidike grožnje možnih izrednih dogodkov: storilce kaznivih dejanj, opremo in vire, ki jih ti uporabljajo ali ki se uporabljajo kot mehanizmi za napad. Da bi se spoprijeli s tem področjem misij, se zahteva vrsta sposobnosti, od katerih so mnoge prvotno povezane s fazami „prepoznavanje“, „preprečevanje“, „priprava“ in „odziv“. Cilj je izogniti se izrednim dogodkom ter ublažiti njihove morebitne posledice. Pri razvijanju zahtevanih sposobnosti bo poudarek na vprašanjih, kot so: grožnja (npr. kemična, biološka, radiološka in jedrska), razumevanje grožnje (npr. pridobivanje informacij, zbiranje, izkoriščanje, delitev; opozarjanje), odkrivanje (npr. nevarne snovi, posamezniki ali skupine, sumljivo vedenje), prepoznavanje (npr. oseb, vrste in količine snovi), preprečevanje (npr. nadzor nad dostopom in pretokom finančnih sredstev, nadzor nad finančnimi strukturami), pripravljenost (npr. ocena tveganja; nadzor nad namerno sproščenimi biološkimi in kemičnimi snovmi; ocena ravni strateških rezerv, kot so delovna sila, znanja in spretnosti, oprema, potrošno blago; ob upoštevanju obsežnih prireditev itd.), nevtralizacija in obvladovanje učinkov terorističnih napadov in kriminala, obdelava podatkov organov odkrivanja in pregona , mirovne študije in raziskave mirnega preprečevanja in reševanja sporov .

Sprememba 158

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Dejavnosti“, zaporedna točka 2

Varnost infrastruktur in javnih storitev: Dejavnosti se bodo osredotočile na cilje izrednih dogodkov, primeri infrastruktur vključujejo mesta obsežnih prireditev, pomembna mesta s politično (npr. poslopje parlamenta) ali simbolično (npr. določeni spomeniki) vrednostjo in javne storitve na področju energetike (vključno z nafto, električno energijo in plinom), vode, prometa (vključno z zračnim, vodnim in kopenskim), obveščanja (vključno z radiodifuzijo), financ, upravljanja, javnega zdravja itd. Da bi se spoprijeli s tem področjem misij, se zahteva vrsta sposobnosti, od katerih so mnoge prvotno povezane s fazo „zaščita“ ter tudi „priprava“. Cilj je izogniti se izrednim dogodkom ter ublažiti njihove morebitne posledice. Pri razvijanju zahtevanih sposobnosti bo poudarek na vprašanjih, kot so: analiza in ocena ranljivosti fizične infrastrukture in njenih operacij; varovanje obstoječih in prihodnjih javnih in zasebnih kritičnih omrežnih infrastruktur, sistemov in storitev ob upoštevanju njihove fizične in funkcionalne strani; sistemi za nadzor in opozarjanje, ki omogočajo hiter odziv v primeru izrednih dogodkov; zaščita pred kaskadnimi učinki izrednih dogodkov.

Varnost infrastruktur in javnih storitev: Dejavnosti se bodo osredotočile na katastrofe in na cilje izrednih dogodkov, primeri infrastruktur vključujejo mesta obsežnih prireditev, pomembna mesta s politično (npr. poslopje parlamenta) ali simbolično (npr. določeni spomeniki) vrednostjo in javne storitve na področju energetike (vključno z nafto, električno energijo in plinom), vode, prometa (vključno z zračnim, vodnim in kopenskim), obveščanja (vključno z radiodifuzijo), financ, upravljanja, javnega zdravja itd. Da bi se spoprijeli s tem področjem misij, se zahteva vrsta sposobnosti, od katerih so mnoge prvotno povezane s fazo „zaščita“ ter tudi „priprava“. Cilj je izogniti se izrednim dogodkom ter ublažiti njihove morebitne posledice. Pri razvijanju zahtevanih sposobnosti bo poudarek na vprašanjih, kot so: analiza in ocena ranljivosti fizične infrastrukture in njenih operacij; varovanje obstoječih in prihodnjih javnih in zasebnih kritičnih omrežnih infrastruktur, sistemov in storitev ob upoštevanju njihove fizične in funkcionalne strani; sistemi za nadzor in opozarjanje, ki omogočajo hiter odziv v primeru izrednih dogodkov; zaščita pred kaskadnimi učinki izrednih dogodkov.

Sprememba 159

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Dejavnosti“, zaporedna točka 6, naslov

Integracija varnostnih sistemov in interoperabilnost:

Integracija varnostnih sistemov , medsebojno povezovanje in interoperabilnost:

Sprememba 160

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Mednarodno sodelovanje“, odstavek 2

Posebni ukrepi mednarodnega sodelovanja bodo mogoči v primeru vzajemnih koristi v skladu z varnostno politiko EU, kot so na primer raziskave v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki jih je mogoče uporabljati po celem svetu.

Posebni ukrepi mednarodnega sodelovanja bodo mogoči v primeru vzajemnih koristi v skladu z varnostno politiko EU, kot so na primer raziskave v zvezi z ukrepi , povezanimi z varnostjo in nesrečami, ki jih je mogoče uporabljati po celem svetu.

Sprememba 161

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.1 („Varnost“), pododdelek „Odziv na nastajajoče potrebe in nepredvidene politične potrebe“

Tema, ki obravnava raziskave na področju varnosti, je po svoji naravi in zasnovi prožna. Dejavnosti bodo omogočile vključitev še nepoznanih prihodnjih groženj varnosti in s tem povezanih političnih potreb, ki se lahko pojavijo. Prožnost bo dopolnila zgoraj navedeno lastnost raziskovalnih dejavnosti, da sledijo zastavljenim nalogam.

Tema, ki obravnava raziskave na področju varnosti, je po svoji naravi in zasnovi prožna. Dejavnosti bodo omogočile vključitev naravnih nesreč in še nepoznanih prihodnjih groženj varnosti in s tem povezanih političnih potreb, ki se lahko pojavijo. Prožnost bo dopolnila zgoraj navedeno lastnost raziskovalnih dejavnosti, da sledijo zastavljenim nalogam.

Sprememba 162

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.2 („Vesolje“), naslov in pododdelek „Cilj“ (novo)

9.2 Vesolje

9a. Vesolje

 

Cilj

 

V korist državljanov in konkurence evropske vesoljske industrije podpirati Evropski vesoljski program, z osredotočenjem na aplikacije, kot je GMES. To bo prispevalo k razvoju evropske vesoljske politike in dopolnjevalo prizadevanja držav članic in drugih ključnih akterjev, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo.

Sprememba 163

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.2 („Vesolje“), pododdelek „Dejavnosti“, naslov 1 („Vesoljske aplikacije na voljo evropski družbi“), alinea 1 („Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES)“)

Cilj je razviti primerne satelitske nadzorne sisteme in sisteme za zgodnje opozarjanje kot edinstvene in po celem svetu razpoložljive vire podatkov ter krepiti in pospešiti razvoj njihove operativne uporabe. Poleg tega bo ta program zagotovil podporo razvoju operativnih storitev GMES, ki nosilcem odločitev omogočajo boljše predvidevanje ali ublažitev kriznih razmer ter problemov, povezanih z upravljanjem okolja in varnosti. Raziskovalne dejavnosti morajo prispevati predvsem k povečanju uporabe podatkov GMES, zbranih iz virov, ki temeljijo na vesoljskih tehnologijah, in k povezovanju le-teh s podatki iz drugih sistemov za opazovanje v kompleksne produkte, namenjene zagotavljanju informacij in strankam prilagojenih storitev za končne uporabnike s pomočjo učinkovitega vključevanja podatkov in upravljanja z informacijami. Poleg tega morajo raziskovalne dejavnosti prispevati k izboljšanju nadzornih tehnik in s tem povezanih tehnologij instrumentov, da bi se po potrebi razvijali novi vesoljski sistemi ali izboljšala interoperabilnost obstoječih sistemov ter da bi se omogočila njihova uporaba v (pred) operativnih storitvah, ki odgovarjajo na posebne vrste zahtev.

Cilj je razviti primerne satelitske nadzorne sisteme in sisteme za zgodnje opozarjanje kot edinstvene in po celem svetu razpoložljive vire podatkov ter krepiti in pospešiti razvoj njihove operativne uporabe. Poleg tega bo ta program zagotovil podporo razvoju operativnih storitev GMES, ki nosilcem odločitev omogočajo boljše predvidevanje ali ublažitev kriznih razmer ter problemov, povezanih z upravljanjem okolja in varnosti ter ravnanjem pri naravnih nesrečah . Raziskovalne dejavnosti bi morale prispevati predvsem k povečanju uporabe podatkov GMES, zbranih iz virov, ki temeljijo na vesoljskih tehnologijah, in k povezovanju le-teh s podatki iz drugih sistemov za opazovanje v kompleksne produkte, namenjene zagotavljanju informacij in strankam prilagojenih storitev za končne uporabnike s pomočjo učinkovitega vključevanja podatkov in upravljanja z informacijami. Poleg tega bi morale raziskovalne dejavnosti prispevati k izboljšanju nadzornih tehnik in s tem povezanih tehnologij instrumentov, da bi se po potrebi razvijali novi vesoljski sistemi ali izboljšala interoperabilnost obstoječih sistemov ter da bi se omogočila njihova uporaba v (pred)operativnih storitvah, ki odgovarjajo na posebne vrste zahtev. Raziskave bi morale podpirati razvoj trajnostnih vesoljskih sistemov in sistemov na mestu samem (skupaj s tistimi na zemlji in na letalih) za nadzor kopnega in krizno upravljanje, s pogostimi posnetki velike ločljivosti za zelo pomembna območja, ki vključujejo občutljiva, mestna in hitro razvijajoča se območja; za preprečevanje in obvladovanje tveganja ter za vse vrste izrednih dogodkov, s krepitvijo zbliževanja z nevesoljskimi sistemi.

Sprememba 164

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.2 „Vesolje“, pododdelek „Dejavnosti“, zaporedna točka 1, alinea 3 a (novo)

 

Ocena in nadzor mednarodnih obveznosti, ki vključujejo Evropo, prek evropskih meja.

Sprememba 165

Priloga I, del „Teme“, oddelek 9.2 („Vesolje“), pododdelek „Odziv na nastajajoče potrebe in nepredvidene politične potrebe“

Raziskave nastajajočih potreb bodo omogočile inovativne rešitve pri tehnološkem razvoju na področju raziskav vesolja ter možne prilagoditve in uporabe na drugih področjih (npr. gospodarjenje z viri, biološki procesi in novi materiali). Raziskave v odziv na nepredvidene politične potrebe lahko obravnavajo teme, kot so zagotavljanje na vesoljskih tehnologijah temelječih rešitev pri podpori državam v razvoju, razvoj novih orodij za opazovanje vesolja in sporočanje ter metode, povezane z ustreznimi politikami Skupnosti in prispevki k socialni vključenosti.

Raziskave nastajajočih potreb bodo omogočile inovativne rešitve pri tehnološkem razvoju na področju raziskav vesolja ter možne prilagoditve in uporabe na drugih področjih (npr. gospodarjenje z viri, biološki procesi in novi materiali). Raziskave v odziv na nepredvidene politične potrebe lahko obravnavajo teme, kot so zagotavljanje na vesoljskih tehnologijah temelječih rešitev pri podpori državam v razvoju, razvoj novih orodij za opazovanje vesolja in sporočanje ter metode, povezane z ustreznimi politikami Skupnosti in prispevki k socialni vključenosti. Posebna pozornost se bo posvetila raziskavam za izboljšanje vesoljske komponente nadzornih sistemov, usmerjenih na kritične infrastrukture, kot so telekomunikacijska omrežja, kopenski in pomorski promet, energetske infrastrukture, pa tudi širitvi evropskih omrežij, večinoma prek evropskih meja.

Sprememba 166

Priloga II, tabela

Zdravje

5 984

Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija

1 935

Informacijske in komunikacijske tehnologije

9 110

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

3 467

Energetika

2 265

Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

1 886

Promet (vključno z aeronavtiko)

4 180

Socialno-ekonomske in humanistične vede

607

Varnost in vesolje

2 858

SKUPAJ

32 292

Zdravje

6 134

Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija

1 935

Informacijske in komunikacijske tehnologije

9 020

Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije

3 467

Energetika

2 385

Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)

1 886

Promet (vključno z aeronavtiko)

4 150

Socialno-ekonomske in humanistične vede

657

Varnost

1 429

Vesolje

1 429

SKUPAJ

32 492

Sprememba 167

Priloga III, oddelek „Skupne tehnološke pobude“, zaporedna točka 5 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 1

Evropa mora ostati na čelu ključnih tehnologij, če želi imeti v prihodnosti trajnostno, inovativno in konkurenčno industrijo na področju aeronavtike in zračnega prometa. Obstoječa konkurenčnost evropskih družb na področju aeronavtike in zračnega prometa — sektorja, ki daje velik poudarek na RTR - temelji na znatnih zasebnih naložbah v raziskave (običajno 13-15 % prihodka) skozi desetletja. Glede na posebne značilnosti sektorja je najnovejši razvoj pogosto odvisen od učinkovitega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.

Evropa mora ostati na čelu ključnih tehnologij, če želi imeti v prihodnosti trajnostno, inovativno in konkurenčno industrijo na področju aeronavtike in zračnega prometa. Obstajajo sektorji, kot je regionalni zračni promet, kjer mora Evropa ponovno pridobiti konkurenčnost, tudi s tehnološko inovativnimi rešitvami, in sektorji, kjer narašča pritisk konkurence. Zlasti razvoj zelenih tehnologij je ključen za zagotavljanje konkurenčnosti celotnega sektorja (vključno z rotoplani in regionalnimi zrakoplovi). Obstoječa konkurenčnost evropskih družb na področju aeronavtike in zračnega prometa - sektorja, ki daje velik poudarek na RTR - temelji na znatnih zasebnih naložbah v raziskave (običajno 13—15 % prihodka) skozi desetletja. Glede na posebne značilnosti sektorja je najnovejši razvoj pogosto odvisen od učinkovitega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.

Sprememba 168

Priloga III, oddelek „Skupne tehnološke pobude“, zaporedna točka 5 („Aeronavtika in zračni promet“), odstavek 3

Na področju aeronavtike in zračnega prometa se bodo obravnavala različna področja, kot sta na primer okolju prijazen in stroškovno učinkovit zrakoplov („zeleni zrakoplov “) in vodenje zračnega prometa v podporo politiki enotnega evropskega neba in pobudi SESAME.

Na področju aeronavtike in zračnega prometa se bodo obravnavala različna področja, kot sta na primer okolju prijazen in stroškovno učinkovit sistem zračnega prometa („zeleni sistem zračnega prometa “) in vodenje zračnega prometa v podporo politiki enotnega evropskega neba in pobudi SESAME.

Sprememba 169

Priloga III, naslov „Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja“, odstavek 2

EIB bo posojala denarna sredstva, zbrana na mednarodnih finančnih trgih, v skladu s svojimi splošnimi pravili, predpisi in postopki. To podporo, skupaj z lastnimi sredstvi, bo nato uporabila za rezervacije in dodelitev kapitala v okviru banke za kritje dela tveganj, ki banki nastanejo v zvezi s temi posojili za večje upravičene evropske ukrepe RTR.

EIB bo posojala denarna sredstva, zbrana na mednarodnih finančnih trgih, v skladu s svojimi splošnimi pravili, predpisi in postopki. To podporo, skupaj z lastnimi sredstvi, bo nato uporabila za rezervacije in dodelitev kapitala v okviru banke za kritje dela tveganj, ki banki nastanejo v zvezi s temi posojili za upravičene evropske ukrepe RTR.

Sprememba 170

Priloga III, oddelek „Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja“, odstavek 4

Ta podpora bo izplačana na letni osnovi. Letni znesek bo določen v delovnih programih ob upoštevanju letnega poročila o dejavnosti in napovedi, ki jih bo EIB predložila Skupnosti.

Skupni znesek podpore za celotno obdobje in načrtovani letni zneski se bodo predlagali vnaprej. Ta podpora bo izplačana na letni osnovi in njen letni znesek se lahko revidira v delovnih programih ob upoštevanju letnega poročila o dejavnosti in napovedi, ki jih bo EIB predložila Skupnosti.

Sprememba 171

Priloga III, oddelek „Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja“, odstavek 5, zaporedna točka 2

Upravičenost večjih evropskih ukrepov RTR. Načeloma so „skupne tehnološke pobude“ in obsežni projekti sodelovanja, ki jih financira Skupnost v okviru prispevajočih tem in dejavnosti tega posebnega programa, avtomatično upravičeni. Drugi obsežni evropski projekti sodelovanja, kot na primer projekti EUREKA, se prav tako lahko upoštevajo. Sporazum o dodelitvi sredstev bo v skladu z določbami uredbe, sprejete v skladu s členom 167 Pogodbe, opredelil tudi postopke ter Skupnosti pod določenimi pogoji zagotovil možnost zavrnitve uporabe podpore za financiranje posojila, ki ga predlaga EIB.

Upravičenost evropskih ukrepov RTR in projektov, ki jih predlagajo MSP . Načeloma so „skupne tehnološke pobude“ in obsežni projekti sodelovanja, ki jih financira Skupnost v okviru prispevajočih tem in dejavnosti tega posebnega programa, avtomatično upravičeni. Drugi obsežni evropski projekti sodelovanja, kot na primer projekti EUREKA, se prav tako lahko upoštevajo. Prav tako je treba jasno opredeliti upravičenost MSP. Sporazum o dodelitvi sredstev bo v skladu z določbami uredbe, sprejete v skladu s členom 167 Pogodbe, opredelil tudi postopke ter Skupnosti pod določenimi pogoji zagotovil možnost zavrnitve uporabe podpore za financiranje posojila, ki ga predlaga EIB.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(3)   UL C 320 E, 15.12.2005, str. 259.

(4)   UL L ....

P6_TA(2006)0522

Posebni program, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče (Sedmi okvirni program ES za RTRPD, 2007-2013) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) (KOM(2005)0439 — C6-0380/2005 — 2005/0184(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0439) (1),

ob upoštevanju člena 166 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0380/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A6-0335/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

meni, da mora biti okvirni referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, usklajen z zgornjo mejo razdelka 1a novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju z dne 17. maja 2006 (2);

3.

poziva Komisijo, da v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES predlog ustrezno spremeni;

4.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.

naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

(1a) Javno financirane raziskave bi morale biti usmerjene predvsem k javnim potrebam in prednostnim nalogam ter bi si morale prizadevati za dopolnjevanje z zasebno financiranimi raziskavami. Delo, ki ga opravlja Skupno raziskovalno središče, bi moralo biti usklajeno z raziskavami na podlagi tematskih prednostnih nalog, da bi se izognili prekrivanju in podvajanju nacionalnih raziskovalnih programov.

Sprememba 2

Uvodna izjava 3

Pri izpolnjevanju svojih nalog mora Skupno raziskovalno središče zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo pri oblikovanju politike EU, zagotoviti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik in se odzvati na nove politične zahteve. Da bi izpolnilo svojo nalogo, JRC izvaja visoko kakovostne raziskave.

Pri izpolnjevanju svojih nalog bi moralo JRC zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo pri oblikovanju politike EU, zagotoviti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik in se odzvati na nove politične zahteve. Da bi izpolnilo svojo nalogo, JRC izvaja raziskave najboljše kakovosti, primerljive z drugimi takšnimi raziskavami v vsej EU .

Sprememba 3

Uvodna izjava 4

(4) Neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča se morajo izvajati v okviru sedanjega posebnega programa. Pri izvajanju tega posebnega programa mora Skupno raziskovalno središče v skladu s svojimi nalogami posvečati posebno pozornost področjem, ki so za Unijo ključnega pomena: blaginja v družbi, bogati z znanjem, solidarnost in odgovorno upravljanje virov, varnost in svoboda ter Evropa kot svetovni partner.

(4) Neposredni ukrepi JRC bi se morali izvajati v okviru sedanjega posebnega programa. Pri izvajanju tega posebnega programa bi moralo JRCv skladu s svojimi nalogami posvečati posebno pozornost področjem, ki so za Unijo ključnega pomena: blaginja in dobro počutje v družbi , bogati z znanjem, solidarnost , trajnost in odgovorno upravljanje virov, varnost in svoboda ter Evropa kot svetovni partner.

Sprememba 4

Uvodna izjava 10

(10) Skupno raziskovalno središče mora s konkurenčnimi dejavnostmi še naprej zagotavljati dodatne vire; ti vključujejo prispevek k posrednim ukrepom okvirnega programa, delo tretjih oseb in v manjši meri izkoriščanje intelektualne lastnine.

(10) JRC bi moralo s konkurenčnimi dejavnostmi še naprej zagotavljati dodatne vire; ti vključujejo prispevek k posrednim ukrepom okvirnega programa, delo tretjih oseb (ob upoštevanju izpolnjevanja določenih pogojev, zlasti zaščite pravic intelektualne lastnine) in v manjši meri izkoriščanje intelektualne lastnine.

Sprememba 5

Uvodna izjava 13

(13) Komisija mora pravočasno pripraviti neodvisno oceno v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru tega programa.

(13) Komisija bi morala pravočasno pripraviti neodvisno oceno v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru tega programa , oceno, ki naj bi vključevala okoljska, družbena in zdravstvena merila ter merila za dobro počutje živali, kar bo v prihodnje vodilo v nadaljnje sistematično merjenje in ocenjevanje neposrednih in posrednih ukrepov na podlagi okvirnega programa.

Sprememba 6

Člen 3, odstavek 1 a (novo)

 

Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali so bili financirani ukrepi izvedeni učinkovito in v skladu z določbami Uredbe(ES, Euratom) št. 1605/2002 .

Sprememba 7

Člen 3, odstavek 1 b (novo)

 

Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja Skupnega raziskovalnega centra, bi morali biti sorazmerni s predvidenimi nalogami na podlagi posebnega programa, in o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

Sprememba 8

Člen 3, odstavek 1 c (novo)

 

Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 9

Člen 4, odstavek 2, prva alinea

raziskovalna dejavnost s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene ,

— raziskovalna dejavnost s ciljem kloniranja človeka,

Sprememba 10

Člen 5 a (novo)

 

Člen 5a

Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, navedene v opombah in prilogi splošnega poračuna Evropske unije.

Sprememba 11

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

Ocena vsebuje oceno skrbnosti finančnega poslovodenja ter oceno učinkovitosti in pravilnosti upravljanja proračuna in gospodarskega poslovodenja posebnega programa.

Sprememba 12

Priloga, oddelek 2, odstavek 1, alinea 1

prožen odziv na razvijajoče se potrebe in zahteve oblikovalcev politike EU;

prožen odziv na razvijajoče se potrebe in zahteve oblikovalcev politike EU , tudi na ravni držav članic ;

Sprememba 13

Priloga, oddelek 2, odstavek 1, alinea 2

usmerjanje pozornosti na vprašanja, povezana z družbenimi problemi, ki imajo raziskovalno komponento in so pomembna na ravni Skupnosti;

usmerjanje pozornosti na vprašanja, povezana z družbenimi problemi, ki imajo raziskovalno komponento in so pomembna na ravni Skupnosti ali so pomembna za znaten del Skupnosti ;

Sprememba 14

Priloga, oddelek 2, alinea 3 a (novo)

 

krepitev sodelovanja z drugimi evropskimi institucijami, zlasti z Evropskim parlamentom;

Sprememba 15

Priloga, oddelek 2, odstavek 1, alinea 5 a (novo)

 

povečanje preglednosti pri določanju raziskovalnih prednostnih nalog na način, da postanejo merila teh prednostnih nalog javno dostopna in da se Evropskemu parlamentu in Svetu sporočijo razlogi, ki utemeljujejo izbiro raziskovalnih prednostnih nalog.

Sprememba 16

Priloga, oddelek 2, odstavek 3

Ključno značilnost tega pristopa bo predstavljalo razširjanje znanja med različne zainteresirane strani, ki sodelujejo v tem procesu. Dejavnosti bodo usmerjene tudi v podporo izvajanju in spremljanju zakonodaje in razširjanje dobrih praks na ravni EU-25, držav kandidatk in sosednjih držav.

Ključno značilnost tega pristopa bo predstavljalo razširjanje znanja med različne zainteresirane strani, ki sodelujejo v tem procesu , pri čemer si je treba prizadevati tudi za izboljšanje dostopa MSP do rezultatov raziskav. S tem se bo spodbujal dialog med znanostjo in družbo. Dejavnosti bodo usmerjene tudi v podporo izvajanju in spremljanju zakonodaje in razširjanje dobrih praks na ravni EU-25, držav kandidatk in sosednjih držav.

Sprememba 17

Priloga, oddelek 2, odstavek 8

Če se v okviru podpore Skupnega raziskovalnega središča tematskim politikam od njega tako zahteva, Središče pripravi posebne projekte, ki prispevajo k boljšemu izkoriščanju ustreznih rezultatov raziskav na ravni EU. Na ta način povečuje prednosti družbe znanja.

Če se v okviru podpore JRC tematskim politikam od njega tako zahteva, JRC pripravi posebne projekte, ki prispevajo k boljšemu razširjanju in izkoriščanju ustreznih rezultatov raziskav na ravni EU. Na ta način povečuje prednosti družbe znanja.

Sprememba 18

Priloga, oddelek 3, točka 3.1.1, odstavek 6

Lizbonska agenda za rast in zaposlovanje bo podprta z neposredno kvantitativno socialno-ekonomsko analizo - tudi v povezavi z načelom „boljše ureditve“ - na več področjih politike, kot so makroekonomska stabilnost in rast, finančne storitve, vidiki konkurenčnosti, vseživljenjsko učenje in razsežnost človeškega kapitala Lizbonske strategije, kmetijstvo, podnebne spremembe, trajnostna energija in prometni sistemi. Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja med zagotavljanjem izobrazbe in potrebami družbe znanja, dejavnikov, ki vplivajo na enake možnosti v izobraževanju, in načina, kako doseči učinkovito uporabo izobraževalnih sredstev.

Lizbonska agenda za rast in zaposlovanje bo podprta z neposredno kvantitativno socialno-ekonomsko analizo - tudi v povezavi z načelom „boljše ureditve“ - na več področjih politike, kot so makroekonomska stabilnost in rast, finančne storitve, vidiki konkurenčnosti, vseživljenjsko učenje in razsežnost človeškega kapitala Lizbonske strategije, kmetijstvo, podnebne spremembe, trajnostna energija in prometni sistemi. JRC bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja med zagotavljanjem izobrazbe in potrebami družbe znanja, širjenju znanja, dejavnikov, ki vplivajo na enake možnosti v izobraževanju, in načina, kako doseči učinkovito uporabo izobraževalnih sredstev , med drugim, s sklicevanjem na odprtokodno programsko opremo .

Sprememba 19

Priloga, oddelek 3, točka 3.1.3, odstavek 1, alinea 1

vzpostaviti referenčni sistem za trajnostno energijo za zagotavljanje znanstvenega in tehnološkega strokovnega znanja o tehnoloških inovacijah in razvoju (vsi energetski viri) potrebam politik EU;

vzpostaviti referenčni sistem za trajnostno energijo za zagotavljanje znanstvenega in tehnološkega strokovnega znanja o tehnoloških inovacijah in razvoju (vsi energetski viri in učinkovitost končne rabe energije ) potrebam politik EU;

Sprememba 20

Priloga, oddelek 3, točka 3.1.3, odstavek 1, alinea 3

zagotoviti podatke o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropi.

zagotoviti podatke o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropi in o razpoložljivosti obnovljivih virov energije .

Sprememba 21

Priloga, oddelek 3, točka 3.1.3, odstavek 2, alinea 3

socialno razsežnost z dejavnostmi, ki vključujejo prostorsko načrtovanje, vpliv na zdravje in ozaveščanje javnosti. Pozornost bo usmerjena tudi v varnost in zanesljivost zračnega, kopenskega in pomorskega prometa.

socialno razsežnost z dejavnostmi, ki vključujejo prostorsko , arhitekturno in urbanistično načrtovanje, vpliv na zdravje in ozaveščanje javnosti. Pozornost bo usmerjena tudi v trajnost, varnost in zanesljivost zračnega, kopenskega in pomorskega prometa.

Sprememba 22

Priloga, oddelek 3, točka 3.1.4, odstavek 1

Skupno raziskovalno središče bo s prihodnjimi analizami in strategijami, povezanimi z družbo znanja, podprlo pripravo politik in instrumentov na področju tehnologije informacijske družbe, ki prispevajo h konkurenčni evropski družbi znanja. Pozornost bo namenjena rasti, solidarnost, vključenosti in trajnosti. Skupno raziskovalno središče bo prispevalo tudi k izvajanju politik EU, ki so tesno povezane s tehnološkim razvojem informacijske družbe, ali pa imajo od njega velike koristi. To obsega aplikacije na področju e-poslovanja, e-zdravstva, osebne varnosti, e-učenja, euprave in okolja, pa tudi določitev potenciala razvoja pri uresničevanju splošnih evropskih strategij za rast, vključenost in kakovost življenja.

JRC bo s prihodnjimi analizami in strategijami, povezanimi z družbo znanja, podprlo pripravo politik in instrumentov na področju tehnologije informacijske družbe, ki prispevajo h konkurenčni evropski družbi znanja ter so usmerjeni k prosti in odprtokodni programski opremi . Pozornost bo namenjena rasti, solidarnosti, vključenosti in trajnosti. JRC bo prispevalo tudi k izvajanju politik EU, ki so tesno povezane s tehnološkim razvojem informacijske družbe, ali pa imajo od njega velike koristi. To obsega aplikacije na področju e-poslovanja, e-zdravstva, osebne varnosti, e-učenja, e-uprave in okolja, pa tudi določitev potenciala razvoja pri uresničevanju splošnih evropskih strategij za rast, vključenost in kakovost življenja. Cilj JRC bo izboljšanje dostopa invalidnih oseb do družbe znanja.

Sprememba 23

Priloga, oddelek 3, točka 3.1.5, odstavek 1

Znanosti o življenju in biotehnologija so pomembne za mnoga področja politike, kjer lahko močno prispevajo k lizbonskim ciljem. Ta potencial je zelo razviden na področju zdravstva, kmetijstva, hrane, okolja in na drugih sektorjih, kjer se aplikacije hitro razvijajo. Za zagotovitev referenčnih materialov in validiranih metod sta potrebna dostop in nadzor nad velikim obsegom naprednih biotehnoloških instrumentov. Skupno raziskovalno središče bo še naprej razvijalo svoje sposobnosti na tem področju ob upoštevanju zakonskega in predpisnega okvira.

Znanosti o življenju in biotehnologija so pomembne za mnoga področja politike, kjer lahko močno prispevajo k ciljem EU . Ta potencial je zelo razviden na področju zdravstva, kmetijstva, hrane, okolja in na drugih sektorjih, kjer se aplikacije hitro razvijajo. Za zagotovitev referenčnih materialov in validiranih metod sta potrebna dostop in nadzor nad velikim obsegom naprednih biotehnoloških instrumentov. JRC bo še naprej razvijalo svoje sposobnosti na tem področju ob upoštevanju zakonskega in predpisnega okvira.

Sprememba 24

Priloga, oddelek 3, točka 3.2.1, odstavek 1, alinea 2

Okoljski vidiki: ocena posledic dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter študije vplivov in učinkovitosti kmetijskookoljskih ukrepov glede na stanje zemlje in vode, biološka raznovrstnost in evropske pokrajine; analiza povezav med kmetijsko politiko, politiko razvoja podeželja in regionalnimi politikami ter njihovih vplivov na spremembe rabe zemljišč v Evropi z razvojem kazalnikov in prostorskih modelov; podpora razvoju usmerjenih ozemeljskih strategij za izvajanje programov razvoja podeželja; ocena vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo glede na ukrepe za prilagoditev; prispevek k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (GHG) s pomočjo posebnih energetskih rastlin in s ponovnim pridobivanjem energije iz kmetijskih odpadkov.

Okoljski vidiki: ocena posledic dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter študije vplivov in učinkovitosti kmetijskookoljskih ukrepov glede na stanje zemlje in vode, biološka raznovrstnost in evropske pokrajine; analiza povezav med kmetijsko politiko, politiko razvoja podeželja in regionalnimi politikami ter njihovih vplivov na spremembe rabe zemljišč v Evropi z razvojem kazalnikov in prostorskih modelov; vrednotenje ukrepov za spodbujanje kmetovanja z nizko porabo sredstev ter ekološkega kmetovanja in rodovitnosti zemlje; podpora razvoju usmerjenih ozemeljskih strategij za izvajanje programov razvoja podeželja; ocena vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo glede na ukrepe za prilagoditev; prispevek k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (GHG) s pomočjo posebnih energetskih rastlin in s ponovnim pridobivanjem energije iz kmetijskih odpadkov.

Sprememba 25

Priloga, oddelek 3, točka 3.2.1, odstavek 1, alinea 3

Stališča proizvajalcev/potrošnikov: strateške analize politik na področjih, kot so: vpliv reforme SKP na trajnost sistemov kmetovanja; odzivnost kmetijstva na potrebe potrošnikov: opredelitev hrane in nadzor nad njo, vpliv zagotavljanja kakovosti in shem certificiranja znotraj dobavnih verig ter odzivnost na okoljske standarde in standarde glede dobrega počutja živali; napovedi in analize vpliva politik na glavne kmetijske proizvode glede na prozivodnjo, svetovni trg, cene, prihodke in blaginjo potrošnikov; vpliv sprememb trgovinske politike in svetovnih blagovnih borz; kmetijske politike v okviru razvoja podeželja v povezavi z drugimi politikami. Posebna pozornost bo posvečena vplivu reforme SKP v novih držav članicah in državah kandidatkah.

Stališča proizvajalcev/potrošnikov: strateške analize politik na področjih, kot so: vpliv reforme SKP na trajnost sistemov kmetovanja; odzivnost kmetijstva na potrebe potrošnikov: opredelitev hrane in nadzor nad njo, vpliv zagotavljanja kakovosti in shem certificiranja znotraj dobavnih verig in odzivnost na okoljske standarde in standarde dobrega počutja živali; napovedi in analize vpliva politik na glavne evropske kmetijske proizvode glede na proizvodnjo, svetovni trg, cene, prihodke in blaginjo potrošnikov; vpliv sprememb trgovinske politike in svetovnih blagovnih borz; kmetijske politike v okviru razvoja podeželja v povezavi z drugimi politikami. Posebna pozornost bo posvečena vplivu reforme SKP v novih držav članicah in državah kandidatkah ter večnamenskim programom razvoja podeželja in njihovi učinkovitosti .

Sprememba 26

Priloga, oddelek 3, točka 3.2.1, odstavek 2

Cilje skupne ribiške politike se bo dosegalo z izboljšanjem kakovosti in pravočasnosti znanstvenih podatkov in z razvojem postopkov za oceno gospodarskega in družbenega vpliva možnosti za upravljanje. Za ugotavljanje kršitev se bodo uporabljale nove tehnologije, vključno z določanjem izvora rib na podlagi analize DNK. Pozornost bo posvečena tehnikam, ki spodbujajo vključenost zainteresiranih strani. V skladu z nastajajočo pomorsko politiko EU se bodo storitve, razvite za ribištvo - npr. spremljanje plovil z daljinskim zaznavanjem in elektronsko poročanje - razširile tudi na področje identifikacije trgovskih plovil. Ocenil se bo razvoj rastočega področja ribogojstva.

Cilje skupne ribiške politike se bo dosegalo z izboljšanjem kakovosti in pravočasnosti znanstvenih podatkov in z razvojem postopkov za oceno gospodarskega in družbenega vpliva možnosti za upravljanje. Za ugotavljanje kršitev se bodo uporabljale nove tehnologije, vključno z določanjem izvora rib na podlagi analize DNK. Pozornost bo posvečena tehnikam, ki spodbujajo vključenost zainteresiranih strani. V skladu z nastajajočo pomorsko politiko EU se bodo storitve, razvite za ribištvo - npr. spremljanje plovil z daljinskim zaznavanjem in elektronsko poročanje - razširile tudi na področje identifikacije trgovskih plovil. Ocenil se bo razvoj rastočega področja ribogojstva , vključno z okoljskimi, socialnimi in zdravstvenimi pogoji .

Sprememba 27

Priloga, oddelek 3, točka 3.2.3, alinea 1 a (novo)

 

razvoj in validacija naprednih metod za izboljšanje, zmanjšanje in nadomestitev poskusov na živalih pri testiranju biotehnoloških zdravil in za ugotavljanje toksičnosti kemikalij z in vitro celičnimi kulturami, visoko zmogljivimi tehnikami in toksikogenomiko;

Sprememba 28

Priloga, oddelek 3, točka 3.2.3, alinea 2

ocena učinkov na zdravje z eksperimentalnim delom, biološkim monitoringom, toksikogenomičnimi analizami, računalniškimi tehnikami in analitičnimi orodji;

ocena vpliva na zdravje z eksperimentalnim delom, biološkim monitoringom, toksikogenomičnimi in epidemiološkimi analizami, računalniškimi tehnikami in analitičnimi orodji;

Sprememba 29

Priloga, oddelek 3, točka 3.2.3, alinea 3 a (novo)

 

zdravstvene analize na podlagi treh dejavnikov: (i) sindromov in kronične izpostavljenosti, (ii) medsebojnim vplivanjem s toksičnimi snovmi in mešanicami snovi ter (iii) analizo genskih polimorfizmov in imunološkimi preskusi, vključno s preskusi transformacije in aktivacije limfocitov.

Sprememba 30

Priloga, oddelek 3, točka 3.3.3, odstavek 2, alinea 6 a (novo)

 

razvoj in validacija naprednih metod za izboljšanje, zmanjšanje in nadomestitev poskusov na živalih pri testiranju biotehnoloških zdravil in za določanje toksičnosti kemikalij z in vitro celičnimi kulturami, visoko zmogljivimi tehnikami in toksikogenomiko.

Sprememba 31

Priloga, oddelek 3, točka 3.4, odstavek 1

Skupno raziskovalno središče bo podpiralo odločanje EU v okviru inštrumentov za zunanje odnose (razvojno sodelovanje, trgovina) in inštrumente za odziv v kriznih situacijah, vključno z inštrumenti za stabilnost in humanitarno pomoč.

JRC bo podpiralo odločanje EU v okviru instrumentov za zunanje odnose (razvojno sodelovanje, trgovina) in instrumente za odziv v kriznih situacijah ter mirno reševanje sporov , vključno z instrumenti za stabilnost in humanitarno pomoč.

Sprememba 32

Priloga, oddelek 3, točka 3.4.2, odstavek 4

Okrepilo se bo sodelovanje z glavnimi akterji (FAO, EUMETSAT, WFP, ESA GMESGMFS).

Okrepilo se bo sodelovanje z glavnimi akterji ( UNEP, FAO, EUMETSAT, WFP, ESA GMESGMFS).

Sprememba 33

Priloga, oddelek 3, točka 3.4, podnaslov „Etnični vidiki“, odstavek 1

Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izhajajo, je treba spoštovati temeljna etična načela. Sem med drugim sodijo načela iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, vključno z naslednjimi: varstvo človekovega dostojanstva in življenja, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, kakor tudi živali in okolja v skladu s pravom Skupnosti in najnovejšimi različicami ustreznih mednarodnih konvencij in kodeksov ravnanja, npr. Helsinško deklaracijo, Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisano v Oviedu dne 4. aprila 1997, in njenimi dodatnimi protokoli, Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, Splošno deklaracijo o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel Unesco, Konvencijo ZN o biološkem in toksičnem orožju (BTWC), Mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za kmetijstvo in prehrano ter ustreznimi resolucijami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izhajajo, je treba spoštovati in upoštevati temeljna etična načela. Sem med drugim sodijo načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, vključno z naslednjimi: varstvo človekovega dostojanstva in življenja, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, kakor tudi živali in okolja v skladu s pravom Skupnosti in najnovejšimi različicami ustreznih mednarodnih konvencij in kodeksov ravnanja, npr. Helsinško deklaracijo, Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisano v Oviedu dne 4. aprila 1997, in njenimi dodatnimi protokoli, Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, Splošno deklaracijo o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel Unesco, Konvencijo ZN o biološkem in toksičnem orožju (BTWC), Mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za kmetijstvo in prehrano ter ustreznimi resolucijami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

P6_TA(2006)0523

Posebni program, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče (Sedmi okvirni program ESAE za jedrske raziskave in usposabljanje, 2007-2011) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru sedmega okvirnega programa (2007 do 2011) Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (KOM(2005)0444 — C6-0385/2005 — 2005/0189(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0444) (1),

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0385/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A6-0357/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

meni, da mora biti okvirni referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, usklajen z zgornjo mejo razdelka 1a novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2);

3.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi drugega odstavka člena 119 Pogodbe Euratom;

4.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

(8a) Skupno raziskovalno središče se udeležuje Evropskih mrež za varnost jedrskih reaktorjev, katerih cilj je čim večja uskladitev nacionalnih varnostnih predpisov. V zvezi s tem programom bi bilo primerno, da Skupno raziskovalno središče na podlagi svojega strokovnega znanja to udeležbo okrepi, da bi se s tem lahko določili varnostni standardi Skupnosti za načrtovanje, gradnjo in delovanje reaktorjev in tovarn za obnovo v Evropski uniji. Na ta način bi se prispevalo k določitvi kodeksa jedrske varnosti v Uniji, v katerem bi se lahko v interesu visoke stopnje jedrske varnosti v Uniji uskladili različni nacionalni predpisi.

Sprememba 2

Uvodna izjava 9

(9) Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru tega posebnega programa, morajo upoštevati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.

(9) Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru tega posebnega programa, morajo upoštevati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Razen tega je treba spodbujati javno sprejetje teh dejavnosti.

Sprememba 3

Uvodna izjava 10

(10) Skupno raziskovalno središče mora s konkurenčnimi dejavnostmi še naprej zagotavljati dodatne vire; ti vključujejo prispevek k posrednim ukrepom okvirnega programa, delo tretjih oseb in v manjši meri izkoriščanje intelektualne lastnine.

(10) Skupno raziskovalno središče mora s konkurenčnimi dejavnostmi še naprej zagotavljati dodatne vire; poleg dela tretjih oseb ti vključujejo prispevek k posrednim ukrepom okvirnega programa, pri čemer si je treba prizadevati za znaten razvoj številnih dosedanjih dejavnosti , in v manjši meri izkoriščanje intelektualne lastnine.

Sprememba 4

Uvodna izjava 10 a (novo)

 

(10a) Skupno raziskovalno središče si mora prizadevati za ohranitev svoje odlične znanstvene ravni, da bo lahko vedno bolje opravljalo svoje naloge, in mora zato okrepiti svoje strogo raziskovalne dejavnosti brez poseganja v dejavnosti, ki so neposredno usmerjene k izpolnjevanju zahtev politik Skupnosti.

Sprememba 5

Uvodna izjava 10 b (novo)

 

(10b) Skupno raziskovalno središče skrbi za to, da se v okviru njegovega dela zagotovi enako obravnavanje položaja in vloge obeh spolov v znanosti in raziskavah. Pri tem se zagotovi upoštevanje načela enakih možnosti, ne glede na spol.

Sprememba 6

Člen 3, odstavek 1 a (novo)

 

Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo učinkovito in v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Sprememba 7

Člen 3, odstavek 1 b (novo)

 

Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja za Skupno raziskovalno središče, morajo biti sorazmerni z ukrepi iz programa in o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

Sprememba 8

Člen 3, odstavek 1 c (novo)

 

Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 9

Člen 5 a (novo)

 

Člen 5a

Kadar koli namerava Komisija odstopiti od razčlenitve odhodkov, navedenih v opombah in prilogi k splošnemu proračunu Evropske unije, o tem predhodno obvesti proračunski organ.

Sprememba 10

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

Ocena vključuje presojo pravilnosti finančnega poslovodenja ter oceno učinkovitosti in pravilnosti proračunskega in gospodarskega upravljanja posebnega programa.

Sprememba 11

Priloga, oddelek 2: „Pristop“, odstavek 4 a (novo)

 

Skupno raziskovalno središče si prizadeva za ohranitev svoje odlične znanstvene ravni, da bo lahko vedno bolje opravljalo svoje naloge, in zato krepi svoje strogo raziskovalne dejavnosti brez poseganja v dejavnosti, ki so neposredno usmerjene k izpolnjevanju zahtev politik Skupnosti.

Sprememba 12

Priloga, oddelek 2: „Pristop“, odstavek 4 b (novo)

 

Nadaljnji cilj je nadaljnji razvoj sodelovanja s povezovanjem, s čimer bo na evropski in svetovni ravni doseženo široko soglasje o številnih vprašanjih. Možnost, da se Skupno raziskovalno središče udeleži vrhunskih raziskovalnih mrež in integriranih projektov, bo dobila s tega vidika poseben pomen. Uporaba varnostnih ukrepov s strani Urada Euratoma za varnostne ukrepe (ESO) in Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) potrebuje podporo raziskav in razvoja ter neposredno pomoč. Posebna pozornost bo posvečena sodelovanju s prihodnjimi državami članicami EU.

Sprememba 13

Priloga, oddelek 3.1.1: „Opredelitev izrabljenega goriva, njegovo skladiščenje in odlaganje“, odstavek -1 (novo)

 

Pri naraščajočem številu jedrskih enot za proizvodnjo elektrike po svetu so teme, kot sta odstranjevanje odpadkov in vplivi na okolje, vedno bolj pomembne. Tudi Unija na tem področju zaostaja in mora hitro poiskati trajne rešitve do sedaj nerešenih vprašanj.

Sprememba 14

Priloga, oddelek 3.1.7: „Upravljanje znanja, usposabljanje in izobraževanje“

Pomembno je, da nove generacije jedrskih znanstvenikov in inženirjev ohranjajo in poglabljajo znanje s področja jedrskih raziskav s pomočjo eksperimentov, rezultatov, razlag in veščin, pridobljenih v preteklosti. To velja zlasti za področja, kjer so se tridesetletne izkušnje z analizo zmogljivosti reaktorjev in njihovo varnostjo zgostile v kompleksna analitična orodja, kot so modeli in računalniške kode. Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k temu , da bo to znanje hitro dostopno, ustrezno sistemizirano in dobro dokumentirano , poleg tega pa bo tudi podpiralo dejavnosti na področju visokošolskega izobraževanje v Evropi. Prav tako bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k razvoju boljše izmenjave informacij glede jedrskih vprašanj, zlasti v povezavi s strinjanjem javnosti ter v bolj globalnem smislu k razvoju strategij za splošno osveščenost glede vprašanj, povezanih z energetiko.

Pomembno je, da nove generacije jedrskih znanstvenikov in inženirjev ohranjajo in poglabljajo znanje s področja jedrskih raziskav s pomočjo eksperimentov, rezultatov, razlag in veščin, pridobljenih v preteklosti. To velja zlasti za področja, kjer so se tridesetletne izkušnje z analizo zmogljivosti reaktorjev in njihovo varnostjo zgostile v kompleksna analitična orodja, kot so modeli in računalniške kode. Zaradi grozeče izgube znanja in pomanjkanja mladih znanstvenikov na področju jedrske tehnologije bi se lahko Skupno raziskovalno središče vzpostavilo kot evropsko središče za razširjanje informacij ter izobraževanje in usposabljanje. Skupno raziskovalno središče bo izvajalo program za ohranjanje znanja, ki bo zagotovil , da bo to znanje hitro dostopno, ustrezno sistemizirano in dobro dokumentirano ; hkrati bo izvajalo tudi program za spodbujanje mladih znanstvenikov, ki bo pojasnil, kako se lahko pridobi in usposobi mlade znanstvenike za raziskovanje na področju jedrske energije; poleg tega pa bo tudi podpiralo dejavnosti na področju visokošolskega izobraževanje v Evropi. Prav tako bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k razvoju boljše izmenjave informacij glede jedrskih vprašanj, zlasti v povezavi s strinjanjem javnosti ter v bolj globalnem smislu k razvoju strategij za splošno osveščenost glede vprašanj, povezanih z energetiko.

Sprememba 15

Priloga, oddelek 3.2.3: „Varno delovanje naprednih sistemov jedrske energije“, odstavek 2

Za Skupno raziskovalne središče je osrednjega pomena, da je udeleženo v tej svetovni pobudi, v kateri sodelujejo glavne raziskovalne organizacije, in sicer neposredno in preko usklajevanja evropskih prispevkov. To vključuje predvsem varnost in vidike zaščite pri inovativnih jedrskih gorivnih ciklusih, zlasti opredelitev, testiranje in analizo novih goriv. Skupno raziskovalno središče bo razvijalo cilje glede varnosti in kakovosti, zahteve glede varnosti in napredno metodologijo ocenjevanja za reaktorje. Ti podatki se bodo sistematično posredovali zainteresiranim organom držav članic in službam Komisije, zlasti s pomočjo rednih usklajevalnih sestankov.

Za Skupno raziskovalne središče je osrednjega pomena, da je udeleženo v tej svetovni pobudi, v kateri sodelujejo glavne raziskovalne organizacije, in sicer neposredno in preko usklajevanja evropskih prispevkov. Na tem področju bo Skupno raziskovalno središče v prihodnosti dobilo odločilno vlogo pri usklajevanju in vključevanju evropskih prispevkov. To vključuje predvsem varnost in vidike zaščite pri inovativnih jedrskih gorivnih ciklusih, zlasti opredelitev, testiranje in analizo novih goriv. Skupno raziskovalno središče bo razvijalo cilje glede varnosti in kakovosti, zahteve glede varnosti in napredno metodologijo ocenjevanja za reaktorje. Ti podatki se bodo sistematično posredovali zainteresiranim organom držav članic in službam Komisije, zlasti s pomočjo rednih usklajevalnih sestankov.

Sprememba 16

Priloga, oddelek 3.3.1: „Zaščitni ukrepi na jedrskem področju“, odstavek 1 a (novo)

 

Zaradi širjenja jedrskega orožja oziroma vsaj zaradi prizadevanj posameznih držav v tej smeri se je mednarodni kontekst v zadnjem času žal spremenil na slabše. Razsežnost neširjenja poleg drugih varnostnih vprašanj spet postaja pomembna. Na podlagi tega je za varnost državljank in državljanov Evropske unije neobhodno potrebno, da se v Skupnem raziskovalnem središču stalno ohranjajo na razpolago potrebne zmogljivosti na tem področju.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

P6_TA(2006)0524

Posebni program Evropske skupnosti za atomsko energijo (Sedmi okvirni program za jedrske raziskave in usposabljanje, 2007-2011) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o posebnem programu, s katerim se bo izvajal Sedmi okvirni program (2007 do 2011) Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (KOM(2005)0445 — C6-0386/2005 — 2005/0190(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0445) (1) in spremenjenega predloga (KOM(2005) 0445/2) (1),

ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0386/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za proračun (A6-0333/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

meni, da mora biti okvirni referenčni finančni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, usklajen z zgornjo mejo razdelka 1a finančnega okvira za 2007-2013, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2);

3.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi drugega odstavka člena 119 Pogodbe Euratom;

4.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA

SPREMEMBE PARLAMENTA

Sprememba 1

Uvodna izjava 12

(12) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, prav tako pa je treba storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1074/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(12) Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, prav tako pa je treba storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1074/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Vsa finančna sredstva, ki se pridobijo na podlagi teh uredb bi morala biti dodeljena izvajanju dejavnosti iz okvirnega programa.

Spremembi 22 in 23

Člen 2, odstavek 2

Na področju raziskav fuzijske energije se na podlagi naslova 5 Pogodbe II poglavja ustanovi skupno podjetje za upravljanje in izvajanje evropskega prispevka k projektu ITER in dodatnih dejavnosti , ki so usmerjene v hitro uresnièenje fuzijske energije .

Na področju raziskav fuzijske energije se na podlagi poglavja 5 naslova II Pogodbe ustanovi skupno podjetje za upravljanje in izvajanje evropskega prispevka k Organizaciji ITER in dejavnostim, ki prispevajo k izgradnji reaktorja ITER, določeno v podnaslovu ’Izgradnja reaktorja ITER’ v Prilogi. Vse druge dejavnosti na področju fuzijske energije se izvajajo in upravljajo ločeno od skupnega podjetja za ITER in vzdržujejo celosten pristop ter polno udeležbo združenj za fuzijo.

Sprememba 2

Člen 3, odstavek 1, pred tabelo

V skladu s členom 3 okvirnega programa znaša znesek, potreben za izvajanje posebnega programa, 2 234 milijonov EUR, od česar je odhodkom za poslovanje Komisije namenjeno 15% .

V skladu s členom 3 okvirnega programa znaša znesek, potreben za izvajanje posebnega programa, 2 234 milijonov EUR, od česar je odhodkom za poslovanje Komisije namenjeno manj kot 15% .

Sprememba 3

Člen 3, odstavek 1 a (novo), za tabelo

 

Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali so bili financirani ukrepi izvedeni učinkovito in v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Sprememba 4

Člen 3, odstavek 1 b (novo), za tabelo

 

Skupni administrativni stroški posebnega programa, vključno z notranjimi stroški in stroški upravljanja izvajalske agencije, morajo biti sorazmerni z nalogami iz posebnega programa in o njih odločata proračunski in zakonodajni organ.

Sprememba 5

Člen 3, odstavek 1 c (novo), za tabelo

 

Odobrena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter sorazmernosti.

Sprememba 6

Člen 4, odstavek 1

1. Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvedejo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

1. Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvedejo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli. Njihov bistveni cilj je zagotoviti varnejšo rabo jedrske energije v miroljubne namene (varnost) in pomagati pri preprečevanju njenih zlorab za vojaške namene (zaščita).

Sprememba 7

Člen 5 a (novo)

 

Člen 5a

Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, ki je navedena v opombah in prilogi splošnega poračuna Evropske unije.

Sprememba 9

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

1a. Komisija pripravi poročilo o oceni, ki vsebuje presojo o pravilnosti finančnega poslovodenja ter oceno o učinkovitosti in pravilnosti proračunskega in gospodarskega upravljanja posebnega programa.

Sprememba 10

Člen 7, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo)

 

Te informacije so vedno na voljo in se jih na zahtevo posreduje Evropskemu parlamentu, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Evropskemu varuhu človekovih pravic.

Sprememba 11

Priloga, del 1, odstavek 1 a (novo)

 

Ne glede na zdajšnja prizadevanja EU na področju raziskav obnovljivih virov energije, s katerimi mora EU nadaljevati, lahko jedrska energija igra pomembno vlogo pri doseganju varne in trajnostne oskrbe z energijo v EU.

Sprememba 12

Priloga, del 1, odstavek 2

Dolgoročno nudi jedrska fuzija možnost skoraj neomejene zaloge čiste energije, pri čemer predstavlja reaktor ITER ključni naslednji korak k doseganju tega končnega cilja. Uresničitev projekta ITER je zato v ospredju sedanje strategije EU, čeprav jo mora spremljati močan in usmerjen evropski program raziskav in razvoja za pripravo na izkoriščanje reaktorja ITER ter razvoj tehnologij in baze znanja, potrebnih med njegovim obratovanjem in tudi pozneje.

Dolgoročno nudi jedrska fuzija možnost skoraj neomejene zaloge čiste energije, pri čemer predstavlja reaktor ITER pomemben naslednji korak k doseganju tega končnega cilja. Uresničitev projekta ITER je zato v ospredju sedanje strategije EU, čeprav jo mora spremljati močan in usmerjen evropski program raziskav in razvoja za pripravo na izkoriščanje reaktorja ITER ter razvoj tehnologij in baze znanja, potrebnih med njegovim obratovanjem in tudi pozneje.

Sprememba 13

Priloga, del 2, oddelek 2.1, podnaslov „Dejavnosti“, točka (ii), odstavek 1, uvodni del

Usmerjen fizikalno-tehnološki program se bo osredotočil na konsolidacijo projektnih odločitev v zvezi z reaktorjem ITER in na priprave na hiter začetek obratovanja reaktorja, pri čemer bo občutno zmanjšal čas in znižal stroške, potrebne za doseganje osnovnih ciljev projekta. Izvajal se bo preko usklajenih eksperimentalnih in teoretičnih dejavnosti ter modeliranja z uporabo zmogljivosti JET in drugih naprav združenj, zagotavljal bo potrebni vpliv Evrope na projekt ITER, poleg tega pa bo pripravil vse potrebno za zagotovitev velikega vpliva Evrope pri uporabi reaktorja. Program bo vključeval:

Usmerjen fizikalno-tehnološki program se bo osredotočil na konsolidacijo projektnih odločitev v zvezi z reaktorjem ITER in na priprave na hiter začetek obratovanja reaktorja, pri čemer bo občutno zmanjšal čas in znižal stroške, potrebne za doseganje osnovnih ciljev projekta. Izvajal se bo preko usklajenih eksperimentalnih in teoretičnih dejavnosti ter modeliranja z uporabo zmogljivosti JET , naprav magnetne konfinacije (tokamake, stelaratorje in RFP-je, ki že obstajajo ali pa so v postopku izgradnje v vseh državah članicah) in drugih naprav združenj, zagotavljal bo potrebni vpliv Evrope na projekt ITER, poleg tega pa bo pripravil vse potrebno za zagotovitev velikega vpliva Evrope pri uporabi reaktorja. Program bo vključeval:

Sprememba 14

Priloga, del 2, oddelek 2.1, podnaslov „Dejavnosti“, točka (v), alinea 3 a (novo)

 

spodbujanje prijavljanja patentov.

Spremembi 15 in 16

Priloga, del 2, oddelek 2.2, odstavek 1

Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi. Vendar pa v okviru programa obstajajo pomembne medsektorske povezave, tako da je treba ustrezno upoštevati interakcije med različnimi dejavnostmi. V tem pogledu so bistvene podpora usposabljanju in raziskovalne infrastrukture. Potrebe po usposabljanju morajo biti ključni vidik vseh projektov v tem sektorju, ki jih financira EU, skupaj s podporo infrastrukturam pa bodo bistvenega pomena pri reševanju vprašanja sposobnosti na področju jedrske energije.

Pri vseh raziskovalnih dejavnostih v okviru Evropske unije na področju jedrske fisije je varnost bistvenega pomena. Natančneje, pri tem bo cilj na eni strani zagotoviti varnejše objekte za proizvodnjo energije (varnost) in na drugi strani preprečiti njihove zlorabe v vojaške in teroristične namene (zaščita). Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi. Vendar pa v okviru programa obstajajo pomembne medsektorske povezave, tako da je treba ustrezno upoštevati interakcije med različnimi dejavnostmi. V tem pogledu je bistvena podpora usposabljanju , izmenjavi znanstvenih in tehnoloških informacij ter raziskovalni infrastrukturi. Potrebe po usposabljanju morajo biti ključni vidik vseh projektov v tem sektorju, ki jih financira EU, skupaj s podporo infrastrukturam pa bodo bistvenega pomena pri reševanju vprašanja sposobnosti na področju jedrske energije.

Sprememba 17

Priloga, del 2, oddelek 2.2, točka (ii), podnaslov „Dejavnosti“, alinea 1

Varnost jedrskih naprav: raziskave in tehnološki razvoj na področju obratovalne varnosti sedanjih in prihodnjih jedrskih naprav, zlasti v zvezi z naslednjimi vidiki: ocena življenjske dobe elektrarn in njihovo upravljanje, varnostna kultura, napredne metodologije za oceno varnosti, orodja za numerično simulacijo, instrumentacija in nadzor ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč, s spremljajočimi dejavnostmi za optimalizacijo upravljanja znanja in ohranjanje sposobnosti.

Varnost jedrskih naprav: raziskave in tehnološki razvoj na področju obratovalne varnosti sedanjih in prihodnjih jedrskih naprav, zlasti v zvezi z naslednjimi vidiki: ocena življenjske dobe elektrarn in njihovo upravljanje, varnostna kultura (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake) , napredne metodologije za oceno varnosti, orodja za numerično simulacijo, instrumentacija in nadzor ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč, s spremljajočimi dejavnostmi za optimalizacijo upravljanja znanja in ohranjanje sposobnosti.

Sprememba 18

Priloga, del 2, oddelek 2.2, točka (iii), podnaslov „Cilji“, odstavek 2

Ključni cilj teh raziskav bo pomagati razjasniti sporno vprašanje nevarnosti dolgotrajne izpostavljenosti nizkemu sevanju. Razrešitev tega znanstvenega in političnega vprašanja bi lahko imela pomembne posledice za stroške in/ali zdravje v zvezi z uporabo sevanja v medicini in industriji.

Ključni cilj teh raziskav bo pomagati razjasniti sporno vprašanje nevarnosti dolgotrajne izpostavljenosti nizkemu sevanju. Razrešitev tega znanstvenega vprašanja bi lahko imela pomembne posledice za stroške in/ali zdravje v zvezi z uporabo sevanja v medicini in industriji.

Sprememba 19

Priloga, Del 2, Oddelek 2.2, točka (v), podnaslov „Cilji“

Zaradi skrbi za ohranitev zahtevane visoke ravni strokovnega znanja in človeških virov v vseh sektorjih jedrske fisije in varstva pred sevanjem ter posledic, ki jih to lahko ima zlasti za sposobnost ohraniti sedanje visoke ravni jedrske varnosti, bo program usmerjen v podporo širjenju znanstvenih sposobnosti in znanja po vsem sektorju s pomočjo cele vrste ukrepov. Ti ukrepi naj bi zagotovili razpoložljivost ustrezno usposobljenih raziskovalcev in tehnikov, na primer z izboljšanim usklajevanjem med izobraževanimi ustanovami v EU, da bi zagotovili enakovrednost kvalifikacij v vseh državah članicah, ali s spodbujanjem usposabljanja in mobilnosti študentov in znanstvenikov. Samo resnično evropski pristop lahko zagotovi zahtevane spodbude in usklajeno raven visoke izobrazbe in usposabljanja ter tako spodbuja mobilnost nove generacije znanstvenikov in upošteva potrebe inženirjev, soočenih s prihodnjimi znanstvenimi in tehničnimi izzivi v vse bolj integriranem jedrskem sektorju, po usposabljanju skozi celotno delovno dobo.

Zaradi skrbi za ohranitev zahtevane visoke ravni strokovnega znanja in človeških virov v vseh sektorjih jedrske fisije in varstva pred sevanjem ter posledic, ki jih to lahko ima zlasti za sposobnost ohraniti sedanje visoke ravni jedrske varnosti, bo program usmerjen v podporo širjenju znanstvenih sposobnosti in znanja po vsem sektorju s pomočjo cele vrste ukrepov. Ti ukrepi naj bi zagotovili čim prejšnjo razpoložljivost ustrezno usposobljenih raziskovalcev in tehnikov, na primer z izboljšanim usklajevanjem med izobraževanimi ustanovami v EU, da bi zagotovili enakovrednost kvalifikacij v vseh državah članicah, ali s spodbujanjem usposabljanja in mobilnosti študentov in znanstvenikov. Samo resnično evropski pristop lahko zagotovi zahtevane spodbude in usklajeno raven visoke izobrazbe in usposabljanja ter tako spodbuja mobilnost nove generacije znanstvenikov in upošteva potrebe inženirjev, soočenih s prihodnjimi znanstvenimi in tehničnimi izzivi v vse bolj integriranem jedrskem sektorju, po usposabljanju skozi celotno delovno dobo.

Sprememba 20

Priloga, Del 2, Oddelek 2.2, točka (v), podnaslov „Dejavnosti“, alinea 1

Usposabljanje: Uskladitev nacionalnih programov in izpolnjevanje splošnih potreb po usposabljanju na področju jedrske znanosti in tehnologije s pomočjo cele vrste instrumentov, vključno s konkurenčnimi, kot del splošne podpore človeškim virom na vseh tematskih področjih. Vključuje podporo tečajem in mrežam usposabljanja.

Usposabljanje: Uskladitev nacionalnih programov in izpolnjevanje splošnih potreb po usposabljanju na področju jedrske znanosti in tehnologije s pomočjo cele vrste instrumentov, vključno s konkurenčnimi, kot del splošne podpore človeškim virom na vseh tematskih področjih. Vključuje podporo tečajem in mrežam usposabljanja. Poleg tega in ob upoštevanju ciljev posebnega programa „Ljudje“ ter drugih dejavnosti, povezanih z usposabljanjem strokovnjakov, se bo spodbude namenilo zagotavljanju, da bo industrija jedrske energije med najboljšimi mladimi ljudmi veljala za privlačno področje, na katerem lahko nadaljujejo svojo kariero v prihodnosti.

Sprememba 21

Priloga, del 3 a (novo)

 

3a. RAZŠIRJANJE

Informacije o jedrski energiji je treba preko izmenjav razširjati med državljani in njihovimi predstavniki, tako da se začne z večletnimi kampanjami za obveščanje o jedrski energiji, ki imajo za cilj spodbujanje razprav in lažje sprejemanje odločitev. Kampanje se oblikujejo z uporabo družboslovnih metodologij, da se zagotovi njihova čim večja učinkovitost.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

P6_TA(2006)0525

Območja svobode, varnosti in pravice

Resolucija Evropskega parlamenta o doseženem napredku EU pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice (OSVP) (člena 2 in 39 Pogodbe EU)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 2 Pogodbe EU, ki nalaga Uniji za cilj, da se razvije kot območje svobode, varnosti in pravice,

ob upoštevanju člena 39 Pogodbe EU, ki nalaga Evropskemu parlamentu, da vsako leto pripravi razpravo o doseženih napredkih na tem področju,

ob upoštevanju odgovorov Sveta, ki so bili podani dne 27. septembra 2006 med razpravo o vprašanju za ustni odgovor B6-0428/2006, kot tudi ob upoštevanju predstavitev sporočil Komisije o izvajanju Haaškega programa in prihodnjih obetov na tem področju,

ob upoštevanju razprav na parlamentarnem srečanju dne 2. in 3. oktobra 2006, ki je bilo organizirano skupaj s finskim parlamentom,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker so v vedno bolj globaliziranem svetu, ki mu pretijo krize in stalne napetosti, gospodarske neenakosti in stalno naraščajoči tokovi priseljencev, ideološka in kulturna soočenja, ki zadevajo vedno večje število oseb, in teroristične grožnje z neznanimi razsežnostmi, zahteve evropskih državljanov, da bi v Uniji uživali več svobode, varnosti in pravice, vedno bolj glasne,

B.

ker sedem let po sklepih predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Tempereju dne 15.-16. oktobra 1999 Evropska unija še nima skladne politike na področju priseljevanja ter ji primanjkuje zlasti politika, ki zadeva zakonito priseljevanje,

C.

ker je seznanjen, da dejavnikov zunanjega pritiska

Evropski Svet ni mogel upoštevati leta 1999 pri sprejemanju prvega programa iz Tampereja in so bili nezadostni upoštevani pri vzpostavitvi Haaškega programa novembra 2004,

že vsaka država članica ne more nadzorovati in da jih bo sama Unija težko nadzorovala, če si ne bo priskrbela primernih sredstev za svoje načrte in se ne bo uveljavila kot zaupanja vreden sogovornik na področju politik, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice (OSVP), z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi (1) ali kot je na regionalni ravni Afriška unija za migracijske politike in razvoj ali na evropski celini, brez bolj strukturiranega sodelovanja s Svetom Evrope in njegovimi organi, ki so pristojni za spodbujanje pravne države in zaščite temeljnih pravic (2),

D.

ker glede pomanjkanja skladnega pravnega reda in stališč, s katerimi se strinjajo države članice, EU glede OSVP ne bo mogla resno vplivati na stališča tretjih držav, vključno svojih zaveznikov, kot so Združene države, in da to lahko ogrozi njen ugled in jo prisili k temu, da se podredi političnim in strateškim pobudam teh držav,

E.

ker ta strateška šibkost na ravni EU ne izhaja samo iz dejstva, da so se te politike prenesle na raven EU šele pred kratkim (četudi prvi poskusi oblikovanja evropskega pravosodnega območja segajo že v leto 1975, ko je Evropa bila žrtev vrste terorističnih napadov), ampak predvsem zaradi tega, ker je prenos potekal ob priložnosti Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe, ob številnih pridržkih držav članic, in ker je prehod na običajen zakonodajni režim, predviden že leta 1993, potekal postopoma leta 1999, 2001, 2004 in nazadnje leta 2005 na podlagi Haaškega programa z (delnim) aktiviranjem „passerelle klavzule“ iz člena 67 Pogodbe ES,

F.

opozarja, da tudi danes številne pravne podlage za dosego istega političnega cilja, povečanje konfliktov in pravnih sredstev v zvezi z omejevanjem obsega pristojnosti institucij, pravilo o soglasnem sprejemanju odločitev in predvsem pomanjkanje resničnega demokratičnega in sodnega nadzora povzročajo, da so trenutne razmere na področju politik tretjega stebra zelo občutljive z vidika, ali EU spoštuje načela, iz katerih izpeljuje svoj obstoj (člen 6 Pogodbe EU),

G.

opozarja pred tveganjem, da se izven evropskih pogodb razvijajo teme, ki so že predmet predlogov evropskih institucij; želi začeti odprto razpravo, ki temelji na lojalnem sodelovanju med evropskimi institucijami in s parlamenti držav članic glede vključitve Pogodbe iz Prüma, podpisane 27. maja 2005, v Pogodbo ES, da bi omogočili Parlamentu izvajanje demokratičnega nadzora,

H.

ugotavlja, da se države članice najbolj zavedajo pomanjkljivosti takšnega položaja z demokratičnega, pravnega in delovnega vidika ter da so se s podpisom Ustavne pogodbe obvezale, da bo od novembra 2006 postalo obvezno to, kar je bilo z Maastrichtsko pogodbo samo Svetu dana zmožnost,

I.

je prepričan, da je aktiviranje „passerelle klavzul“, predvidenih v členu 67 Pogodbe ES in členu 42 Pogodbe EU, ne samo v skladu s trenutnimi ustavnimi razmerami, ampak v skladu s prihodnjimi ustavnimi razmerami in da bi jih moral posledično aktivirati Svet tudi v skladu s členom 18 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, ki strani zavezuje k delovanju v skladu s pogodbo, da bi se tako oblikovali bolj ugodni pogoji za njeno bodočo ratifikacijo,

J.

podpira predlog Komisije, da bi se v letu 2007 aktiviralo „passerelle klavzule“, predvidene v členu 67 Pogodbe ES (z odpravo omejitev glede pristojnosti Sodišča na področju naslova IV Pogodbe ES) in členu 42 Pogodbe EU, kot je že priporočil Evropski parlament Evropskemu svetu v svojem priporočilu z dne 14. oktobra 2004 (3),

K.

opozarja, da aktiviranje „passerelle klavzule“ dopušča odprto možnost Svetu, da se odloči o svojih pogojih glasovanja in da se v tem okviru lahko poišče več rešitev za, v določenih primerih in/ali za določena obdobja, ohranitev soglasja, pod pogojem, da je na vseh področjih, ki zadevajo pravice evropskih državljanov, podano soodločanje s Parlamentom, da slednji ne bi imel manj odločilne vloge od najmanjše države članice,

L.

ker so „passerelle klavzule“, aktivirane na podlagi obstoječih pogodb, že v skladu z okvirom, ki ga nalaga Ustavna pogodba, in ne presegajo predvidenega (na primer glede kvot na področju migracijske politike),

M.

ker je ravno tako nujno opredeliti smer, proti kateri naj bi „passerelle klavzule“ vodile, in ker se obstoječim pogodbam ne more dodajati novih ciljev, bi bilo zelo primerno, da se v dveh prihajajočih letih predvidi konsolidacijo/poenostavitev pravnega reda Unije na področju svobode, varnosti in pravice, kot se je postopno izoblikovalo v sodelovanju med državami članicami, zlasti od Maastrichtske pogodbe dalje; ker bi morali takšna konsolidacija in poenostavitev privesti do ukinitve številnih neskladnosti in, kjer je mogoče, posplošiti pridobitve okrepljenega sodelovanja (glej kot v primeru schengenskega pravnega reda),

N.

ker je treba upoštevati številne zahteve državljanov in strokovnjakov za izboljšanje resničnega sodelovanja, kot je zapisano že v trenutnih pogodbah, kakor tudi zahteve Sveta, znotraj katerega vse do danes ni sporazuma, ki bi omogočal pravo napredovanje tega sodelovanja,

O.

ker se novih držav članice, ki izpolnjujejo schengenska merila in ki bi lahko vstopile v sistem, ne sme krivično kaznovati z znatnimi zaostanki pri izvajanju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II),

P.

ker je Evropski parlament dokazal zavidanja vredno hitrost in duh za kompromis, s tem, da je dosegel sporazum na prvi obravnavi o treh zakonodajnih besedilih, ki oblikujejo sveženj, ki se nanaša na pravno podlago za SIS II,

1.

zahteva, da Komisija v letu 2007 posreduje Svetu osnutek sklepa za aktiviranje člena 42 Pogodbe EU in premesti v okvir Skupnosti (naslov IV Pogodbe ES) ukrepe, ki se nanašajo na policijsko, vključno z Europolom, in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, vključno z Eurojustom;

2.

zahteva, da Svet:

v skladu z mnenjem Parlamenta, nemudoma sprejme osnutek sklepa, ki temelji na členu 67(2) Pogodbe ES, ki zadeva odpravo ovir pri pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti v okviru naslova IV Pogodbe ES in da si prizadeva za pospešitev odločanj o predhodnih vprašanjih pri zadevah v zvezi z zadevami OSVP;

predvidi razširitev postopka soodločanja s Parlamentom in glasovanja s kvalificirano večino v Svetu v vseh primerih, kjer je to mogoče v skladu z veljavnimi pogodbami, kot so nezakonito priseljevanje ali vključevanje državljanov tretjih držav, kot je leta 2004 predvidelo nizozemsko predsedstvo Sveta;

3.

poziva Evropski svet, da Svetu in Komisiji posreduje smernice za:

a)

ponovno vzpostavitev evropske zakonodaje na podlagi temeljne zahteve, da se zagotovi visoko raven zaščite temeljnih pravic v Uniji in da se v primeru pravic oseb ne omeji samo na zadeve čezmejne narave; meni, da mora v tem okviru Parlament izkoristiti strokovno znanje in podporo bodoče Agencije za temeljne pravice;

b)

ukrepanje za okrepitev zaščite načel, na katerih je bila ustanovljena Evropska unija (člen 6 Pogodbe EU), kot tudi mehanizmov za zgodnje opozarjanje in sankcije, predvidenih v členu 7 Pogodbe EU. Sodna praksa evropskih sodišč, ustavnih sodišč in raziskave, tako na ravni Sveta Evrope kot Parlamenta, dokazujejo, da mora biti spoštovanje teh načel stalna skrb držav članic in institucij Evropske unije, ter da bi slednje morale določiti javna referenčna merila za izboljšanje kakovosti sodnega sistema in policijskega sodelovanja; v tem okviru bi sprožitev postopka za obveščanje, predvidenega v členu 7(1) Pogodbe EU, sodila med običajna merila za medsebojno pomoč, potrebna za zagotavljanje visoke stopnje zaščite načel, predvidenih v členu 6 Pogodbe EU;

c)

odgovor na zahtevo za dejansko izboljšanje sodelovanja v praksi prek krepitve in harmonizacije pristojnosti, s katerimi trenutno razpolagajo Eurojust in njegovi nacionalni člani, zlasti prek podeljevanja dejanske moči za usklajevanje preiskav in kazenskih pregonov, doprinos k reševanju sporov glede pristojnosti, kot tudi prek podelitve pristojnosti Europolu za organiziranje in usklajevanje preiskav in operativnih ukrepov skupaj s pristojnimi organi držav članic v okviru skupnih preiskovalnih skupin; nacionalni parlamenti in Parlament morajo vsako leto razpravljati o napredku in težavah, na katere so naleteli med takšnimi dejavnostmi ter preveriti, če so na ravni nacionalne in evropske zakonodaje potrebne spremembe;

d)

prepričanje, da se prek evropske zakonodaje ne ustvarja nadzorovalna država in da so vmešavanja javne oblasti v uživanje svoboščin posameznikov strogo omejena ter da se jih periodično ocenjuje skupaj s Parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

e)

zapolnitev trenutnega primanjkljaja znotraj evropske zakonodaje na področju obdelave zaupnih podatkov, kadar le-te zadržijo institucije EU; posledično predvideti revizijo člena 9 Uredbe (ES) 1049/2001 (4) in oblikovanje odbora znotraj Parlamenta za nadzor zaupnih dejavnosti;

f)

spodbujanje, s sprejetjem priporočil Sveta, izvrševanja v državah članicah načel/priporočil generalnega sekretariata Sveta Evrope pri uporabi člena 52 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar se tiče parlamentarnega nadzora nad tajnimi službami (zlasti glej bodoča priporočila začasnega odbora o domnevni uporabi evropskih držav s strani CIA za transport in pridržanje zapornikov;

4.

poziva Svet, da Evropskemu parlamentu čim prej predloži smernice, ki jih trenutno črta glede osnutka okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; opozarja pred tveganjem, da bi se bistvo tega predloga izgubilo in spominja na obveze, ki jih je sprejel Svet glede političnega vključevanja Parlamenta pri sprejemanju tega okvirnega sklepa;

5.

poziva nacionalne parlamente, da v čim krajšem času na nacionalni ravni preverijo vpliv novih določb, ki jih predvideva Svet na področju zaščite podatkov in izvajanja načela, da morajo biti baze obdelanih podatkov iz varnostnih razlogov dostopne in med seboj povezane; navaja, da se že zanima za upoštevanje rezultatov takšnega pregleda v mnenjih, ki jih bo na to temo posredoval Svetu;

6.

poziva Komisijo, da letno objavi poročilo o dejavnostih skupine komisarjev, pristojnih za temeljne pravice, nediskriminacijo in enake možnosti; prav tako poziva Komisijo, da čim prej predloži pregled dejavnosti in sklepov, ki jih je sprejela zgoraj omenjena skupina v obdobju zadnjih dveh let in pol;

7.

meni, da je bistveno, da v tako občutljivih politikah, kot so tiste, povezane s temeljnimi pravicami, priseljevanjem in s krepitvijo varnosti, institucije EU ne stremijo k nadomeščanju držav članic, ampak jih samo dopolnjujejo; poleg tega meni, da je treba zagotoviti, da komunitarizacijo policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah spremlja nekakšna pravica nadzora:

a)

tako za veljavno pravico do zakonodajne pobude držav članic (Svet bi se lahko obvezal in v skladu s členom 208 Pogodbe ES od Komisije zahteval, da predloži zakonodajne predloge na področjih, ki jih določi četrtina držav članic);

b)

kot tudi, da se nacionalnim parlamentom omogoči, da oblikujejo svoje stališče glede potekajočih predlogov na področju OSVP. Trenutno za te predloge velja rok šestih tednov, preden Svet odloči o danem predlogu. Evropski parlament bi se lahko zavezal, da pred istim rokom ne sklene sporazuma v prvi obravnavi s Svetom;

8.

opozarja, da je treba ohraniti določeno skladnost pri zakonodajnih pristojnostih na ravni EU ter na primer ob tem predvideti, da se zakonodaja na področju priseljevanja ne omejuje samo na nezakonito priseljevanje, ampak pokriva tudi zakonito priseljevanje;

9.

kar zadeva Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) s strani letalskih prevoznikov Ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost (5) izraža globoko zaskrbljenost nad ameriškim pismom glede razlage tega sporazuma, ki kaže, da so ameriške oblasti interpretirale zadevo izven vsebine sporazuma, zlasti kar zadeva namero sporazuma, dostop agencij in organov ZDA do podatkov iz PNR ter številna podatkovna polja, ki se jih lahko poišče;

10.

poziva Svet, da nemudoma sprejme osnutek okvirnega sklepa o procesnih pravicah pri kazenskih postopkih na celotnem območju Evropske unije (KOM(2004)0328), ob ustreznem upoštevanju stališča, ki ga je sprejel Parlament 12. aprila 2005 (6);

11.

poudarja, da je treba, v skladu s predvidenim v Tempere leta 1999:

posplošiti načelo vzajemnega priznavanja, da bi tako postalo ključni element zakonodaje EU;

še bolj okrepiti dostop do sodnega sistema, kot je predvideno v predlogih na področju civilnega posredovanja, majhnih zahtevkov („small claims“) in plačilnih nalogov;

predvideti ukrepe za harmonizacijo zakonodaje samo po oceni vpliva na področju temeljnih pravic v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

12.

poudarja potrebo po ohranitvi, tudi v primeru komunitarizacije tretjega stebra, in brez poseganja v prerogative Komisije, pravice držav članic, da si medsebojno pomagajo in se nadzirajo, kot se že dogaja pri schengenskem sodelovanju in pri boju proti terorizmu;

13.

podpira nedavno sporočilo Komisije, ki ima za cilj vzpostavitev sistema za ocenjevanje politik, povezanih z OSVP, in opozarja, da bi ocena morala:

a)

biti predmet letnega sporočila Evropskemu parlamentu, da bi le-ta lahko o njem razpravljal v skladu s pogodbami in v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

b)

še bolj vplesti predstavnike civilne družbe in akademskega sveta v ocenjevanje vpliva politik in ukrepov, povezanih z OSVP;

14.

nazadnje meni, da najbolj visoko zastavljeni cilji ostajajo samo namere, če niso podprti s primernimi človeškimi viri in zadostnimi finančnimi sredstvi, ki omogočajo:

a)

izvajanje načela solidarnosti in lojalnega sodelovanja (kot tudi finančnega) na ravni EU med državami članicami;

b)

prilagajanje pristojnosti evropskih agencij (Europol, Eurojust, Frontex, Olaf, CEPOL itd.), da se jim omogoči izvajanje strateških prednostnih nalog, ki so ji države članice opredelile na ravni EU;

c)

preprečevanje civilnih kriz mednarodnega obsega in soočanje z njimi. Na tem področju sta Komisija in generalni sekretariat Sveta že nabrala določeno strokovno znanje za takojšnje mobiliziranje človeških, tehničnih in finančnih virov;

15.

poziva Komisijo, da si prizadeva za pospešitev začetka izvajanja SIS II in za obveščanje Parlamenta o napredovanju procesa, kot tudi, da obrazloži zamude, ki so že nastale in zamude, ki naj bi nastale v prihodnje;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Zlasti Varnostni svet in njegov odbor za boj proti terorizmu, Svet za človekove pravice in specializirane agencije, ki lahko na različen način vplivajo na ukrepe EU na področju svobode, varnosti in pravice.

(2)  Evropsko sodišče za človekove pravice, Generalni sekretar Sveta Evrope in Komisar za človekove pravice.

(3)  UL C 166 E, 7.7.2005, str. 58.

(4)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(5)  UL L 298, 27.10.2006, str. 29.

(6)  UL C 33 E, 9.2.2006, str. 159.

P6_TA(2006)0526

AIDS

Resolucija Evropskega parlamenta o aidsu

Evropski parlament,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 z naslovom „HIV/aids: Zdaj je čas“ (1) in svoje resolucije z dne 2. decembra 2004 o svetovnem dnevu boja proti aidsu (2);

ob upoštevanju svetovnega dneva boja proti aidsu 1. decembra 2006 in njegove teme „Odgovornost: držimo obljubo, ustavimo aids“.

ob upoštevanju najnovejših podatkov o epidemiji aidsa Agencije Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) (3) za leto 2006 z dne 21. novembra 2006;

ob upoštevanju srečanja na visoki ravni v okviru Združenih narodov, ki se je sestala od 31. maja do 2. junija 2006, da bi preverila napredek Deklaracije o zavezanosti boju proti HIV/aidsu;

ob upoštevanju XVI. mednarodne konference o aidsu v Torontu avgusta 2006;

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. aprila 2005 z naslovom „Evropski akcijski program za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi s pomočjo zunanjih ukrepov (2007-2011)“ (KOM(2005)0179), ki zajema vse države v razvoju;

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006-2009 (KOM(2005)0654) z dne 15. decembra 2005;

ob upoštevanju vrha G8 v Gleneaglesu julija 2005 in zaveze Združenih narodov iz leta 2005, da bi do leta 2010 dosegli splošno dostopnost preprečevanja, zdravljenja in nege;

ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.

ker je od prvega odkritega primera aidsa pred 25 leti zaradi te bolezni umrlo več kot 25 milijonov ljudi;

B.

ker je po podatkih iz poročila, ki ga je UNAIDS objavil 21. novembra 2006, v letu 2006 prišlo do 4,3 milijona novih okužb, od tega kar 2,8 milijona (65%) v podsaharski Afriki;

C.

ker živi več kot 95 % od 39,5 milijonov ljudi na svetu, ki imajo HIV/aids, v državah v razvoju;

D.

ker kaže, da je število okužb v vzhodni Evropi in osrednji Aziji od leta 2004 naraslo za več kot 50 % in da je le nekaj držav, v katerih se je število novih okužb znižalo;

E.

ker ima le 24 % od 6,8 milijona ljudi, ki živijo z virusom HIV v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki in potrebujejo protiretrovirusno zdravljenje, dostop do potrebnega zdravljenja;

F.

ker je na svetu okoli 15 milijonov sirot zaradi HIV/aidsa, samo v podsaharski Afriki jih je 12,3 milijona;

G.

ker je le 5% HIV-pozitivnih otrok deležnih zdravniške pomoči in manj kot 10 % od 15 milijonov sirot zaradi aidsa dobiva finančno podporo;

H.

ker skrb za - pogosto številne - sirote zaradi aidsa prevzamejo starejši bratje in sestre ter stari starši in ker je zaradi umirajoče generacije mladih odraslih, ki so okuženi s HIV/aidsom, v nekaterih državah premalo učiteljev, medicinskih sester, zdravnikov in drugih pomembnih poklicev;

I.

ker AIDS nesorazmerno prizadene generacijo ekonomsko aktivnega prebivalstva;

J.

ker je zdaj 50 % oseb s HIV na svetu in skoraj 60 % v Afriki žensk;

K.

ker bo mogoče razvojne cilje tisočletja doseči le, če bo program zajemal tudi vprašanja spolnega in reproduktivnega zdravja;

L.

ker je spolno in reproduktivno zdravje povezano s preprečevanjem HIV in drugih z revščino povezanih bolezni;

M.

ker imajo ljudje z virusom HIV na področju reproduktivnega zdravja, in sicer pri načrtovanju družine, varnem rojevanju in dojenju, posebne potrebe, ki so kljub naraščanju ženskega deleža v epidemiji pogosto spregledane;

N.

ker Busheva administracija še naprej onemogoča financiranje neameriških nevladnih organizacij za razvoj, ki svetujejo o vseh storitvah reproduktivnega zdravja, in ker večino tega finančnega primanjkljaja v najrevnejših državah zapolni EU;

O.

ker so mednarodna konferenca ZN o prebivalstvu in razvoju leta 1994 in njeni nadaljevanji leta 1999 ter 2004 znova potrdile, kako pomembno je krepiti vlogo žensk in jim na področju spolnega in reproduktivnega zdravja nuditi več možnosti z boljšim dostopom do izobraževanja, informiranja in nege;

P.

ker pet let po Deklaraciji iz Dohe bogate države ne izpolnjujejo svoje obveznosti, da bi v državah v razvoju zagotavljale razpoložljivost cenejših zdravil, ki rešujejo življenja;

Q.

ker pet let po Deklaraciji iz Dohe, ki pravi, da ima vsaka članica STO pravico do podelitve prisilnih licenc in svobodo pri določanju razlogov, zaradi katerih so takšne licence podeljene, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da za 74 % zdravil za aids še vedno velja monopol in da 77 % Afričanov še vedno nima možnosti za zdravljenje aidsa;

R.

ker je močna konkurenca na področju generičnih zdravil pripomogla, da so se cene zdravil prvega izbora za aids od leta 2000 zmanjšale za 99 % z 10 000 USD na približno 130 USD na bolnika, cene zdravil drugega izbora, ki jih bolniki potrebujejo, ker se odpornost virusa razvija naravno, pa ostajajo visoke, zlasti zaradi vse večjih ovir pri patentiranju v najpomembnejših državah proizvajalkah generičnih zdravil;

S.

ker dogovori v okviru pogajanj o dvostranski trgovini držav članic ne bi smeli omejevati pri uporabi ukrepov za varovanje javnega zdravja;

HIV/AIDS v svetu

1.

izraža globoko zaskrbljenost glede širjenja virusa HIV/aidsa in drugih epidemij med najrevnejšim prebivalstvom sveta, šibkega poudarka pri preprečevanju HIV/aidsa, nedostopnosti najpomembnejših zdravil ter nezadostnega financiranja in nadaljnje potrebe po več raziskavah velikih epidemij;

2.

poudarja pomembnost odgovornosti, ki jo nosijo vlade, izvajalci zdravstvenih storitev, farmacevtska industrija, nevladne organizacije, civilna družba in drugi akterji na področju preprečevanja, zdravljenja in oskrbi;

3.

poziva vse mednarodne donatorje, naj si prizadevajo zagotoviti, da bodo programi za preprečevanje širjenja virusa HIV dosegli ciljne skupine, ki so najbolj izpostavljene okužbi, saj glede na sklepe iz poročila UNAIDS za te skupine ni poskrbljeno;

4.

poudarja, da bi morala EU financirati specifične programe, s katerimi bi zagotovila, da so otroci, ki so zaradi epidemije aidsa izgubili enega ali oba starša ali so se sami okužili, še naprej deležni izobraževanja in podpore;

5.

poziva, naj se pri vseh programih pomoči, potem ko bolnik začne s zdravljenjem, zagotovijo zadostna sredstva za dolgoročno neprekinjeno zdravljenje in s tem prepreči vse večja odpornost na zdravila, kar je posledica prekinitev zdravljenja;

6.

poudarja, da mora EU financirati programe za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja, povezanimi s širjenjem aidsa, zagotoviti ženskam, če so žrtve takšnega nasilja, dostop do zdravstvenih storitev in možnost ponovne vključitve v družbo ter spodbujati boj proti predsodkom, ki so jih pogosto deležne žrtve takšnega nasilja;

7.

poudarja, da bodo morali donatorji v prihodnjih letih nameniti več finančne pomoči za kontracepcijska sredstva, vključno s kondomi, potrebnimi za preprečevanje okužbe z virusom HIV, da bodo premostili vrzel med preskrbo z izdelki in možnostmi za njihov nakup;

8.

poziva Mednarodni denarni sklad k odpravi denarnih pogojev in davčnih omejitev, zaradi katerih morajo države omejiti porabo na področju javnega zdravstva in izobraževanja;

9.

poziva novoizvoljeni kongres ZDA, da naj se odreče pravilu Busheve administracije, da se ne financira neameriških nevladnih organizacij, ki podpirajo zdravstvene ustanove, ki svetujejo o splavu („global gag rule“), ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo ameriška vlada to pravilo preklicala;

10.

ponovno izraža zaskrbljenost, ki jo je nedavno izrazila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, da nekatere afriške vlade obračunavajo prometni ali uvozni davek na protiretrovirusna in druga zdravila, zaradi česar so predraga za revne skupnosti; poziva Komisijo, naj to problematiko razišče in spodbudi vlade, da tovrstne davščine odpravijo;

Spolno in reproduktivno zdravje

11.

poudarja, da morajo strategije, ki so potrebne za učinkovit boj proti epidemiji virusa HIV/aidsa, obsegati celovit pristop k preventivi, izobraževanju, zdravstveni oskrbi in zdravljenju, pa tudi trenutno uporabljane tehnologije, razširjen dostop do zdravljenja in nujen razvoj cepiv in mikrobicidov;

12.

poziva Evropsko komisijo in vlade držav partneric EU, da v svojih strateških dokumentih zagotovijo prednost zlasti zdravstvu, izobraževanju, HIV/aids ter spolnemu in reproduktivnemu zdravju;

13.

poziva Komisijo in države članice, da podprejo programe za boj proti homofobiji in odstranijo ovire, ki onemogočajo učinkovit boj proti bolezni, zlasti v Kambodži, na Kitajskem, v Indiji, Nepalu, Pakistanu, na Tajskem, v Vietnamu in Latinski Ameriki, kjer se je po podatkih okuženost z virusom HIV močno povečala med moškimi z istospolnimi stiki;

14.

izraža skrb, ker je v poročilu UNAIDS poudarjeno, da je v številnih državah ozaveščenost o varni spolnosti in virusu HIV še vedno zelo majhna, tudi tam, kjer se je epidemija zelo razmahnila; zaradi tega poziva, da obveščanje, izobraževanje in svetovanje o odgovorni spolnosti in učinkovitem preprečevanju spolnih bolezni, vključno z virusom HIV, postane sestavni del storitev za reproduktivno in spolno zdravje;

15.

pozdravlja vključitev raziskav o HIV/aidsu v 7. okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnični razvoj in predstavitvene dejavnosti ter poziva k podpori za raziskave cepiv in mikrobicidov, diagnostičnih in nadzornih sredstev, ki bodo prilagojeni potrebam držav v razvoju, za raziskave načinov širjenja epidemije, socialnih gibanj in vedenjskih vzorcev; poudarja, da morajo biti ženske udeležene pri vseh ustreznih kliničnih raziskavah, tudi pri preizkušanju cepiv,

16.

poziva k investiranju v razvoj nadzorovanih kontracepcijskih metod za ženske, kot so mikrobicidi, ženski kondomi in postekspozicijska profilaksa za žrtve posilstev;

Dostop do zdravil

17.

spodbuja vlade, naj uporabijo vse možnosti, ki so jim na voljo v okviru sporazuma TRIPS, na primer prisilne licence, ter spodbuja Svetovno zdravstveno organizacijo ter Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in njene članice k pregledu celotnega sporazuma TRIPS, da bi izboljšali dostop do zdravil;

18.

poziva Komisijo in države članice, da pet let po sprejetju Deklaracije iz Dohe priznajo, da je bilo njeno izvajanje neuspešno, saj STO glede prisilnih licenc ni prejela nikakršnega sporočila niti od držav izvoznic ali uvoznic niti ne na podlagi sklepa Splošnega sveta STO o izvajanju odstavka 6 Deklaracije iz Dohe z dne 30. avgusta 2003;

19.

poziva Komisijo in države članice, da skupaj z državami v razvoju v okviru STO naredijo potrebne korake za spremembo sporazuma TRIPS in tistega člena, ki temelji na sklepu z dne 30. avgusta 2003 (člen 31b), predvsem zato, da se odpravijo zapleteni in dolgotrajni postopki za odobritev prisilnih licenc;

20.

spodbuja vse države, ki se spopadajo z velikimi epidemijami, in jih poziva k takojšnji uporabi člena 30 sporazuma TRIPS za dostop do potrebnih zdravil brez plačila licenčnine njihovim lastnikom;

21.

poziva Komisijo, da poveča svoj prispevek k svetovnemu skladu za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi na 1 milijardo EUR, kot je Evropski parlament jasno zahteval v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 2. decembra 2004; poziva vse države članice EU in članice G8, da svoj prispevek povečajo na 7 milijard EUR v letu 2007 in na 8 milijard EUR v letu 2008 ter tako UNAIDS zagotovijo potrebna sredstva za zmanjšanje razsežnosti epidemij;

22.

poziva EU, naj zagotovi, da v sporazumih o gospodarskem partnerstvu ne bo skušala izsiliti ukrepov iz sporazuma TRIPS (TRIPS-plus) in da bodo ti sporazumi državam v razvoju zagotovili politični prostor za svobodno uporabo stopnje prilagodljivosti iz sporazuma TRIPS;

23.

podpira zavezanost, ki so jo voditelji držav in vlad držav članic izrazili leta 2005 na svetovnem vrhu ZN in z njo pozvali k splošni dostopnosti preprečevanja in zdravljenja HIV/aidsa ter z njim povezane oskrbe do leta 2010; kljub temu meni, da je treba razviti jasen načrt za financiranje splošne dostopnosti ter določiti mednarodne in vmesne cilje o napredku;

24.

poudarja, da je močno javno zdravstvo, vključno z raziskovalnimi zmogljivostmi, bistvenega pomena za boj proti epidemijam, in nasprotuje razmeram, ki bi vodile k liberalizaciji storitev javnega zdravstva;

25.

poziva k večjim naložbam v razvoj in zagotavljanju pediatričnih oblik za otroke;

26.

poziva, da se podpre rast regionalne in nacionalne industrije generičnih zdravil na prizadetih območjih in s tem olajša dostop do zdravil;

*

* *

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic EU in držav AKP, Mednarodnemu denarnemu skladu, vladi Združenih držav Amerike, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter voditeljem UNAIDS, UNDP in UNFPA.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0321.

(2)  UL C 208, 25.8.2005, str. 58.

(3)  Skupni program Združenih narodov o HIV/aidsu.

P6_TA(2006)0527

Položaj invalidov

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006-2007 (2006/2105(INI))

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije o položaju invalidnih oseb v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006-2007 (KOM(2005)0604) (Akcijski načrt o invalidnosti),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (CESE 591/2006),

ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES in člena 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije o boju proti diskriminaciji, vključno z diskriminacijo zaradi različnih oblik in vrst invalidnosti, in ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in člena 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki prepoveduje vse oblike diskriminacije,

ob upoštevanju člena 26 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije o vključevanju invalidov in njihovi pravici do ukrepov za zagotavljanje slednjega,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (1),

ob upoštevanju Direktive 2001/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o posebnih predpisih za vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža (2),

ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/903/ES z dne 3. decembra 2001 o evropskem letu invalidov 2003 (3),

ob upoštevanju osnutka Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. junija 1988 o znakovnem jeziku za gluhe (4), z dne 18. novembra 1998 o znakovnih jezikih (5) in z dne 4. aprila 2001 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Za Evropo brez ovir za invalide (6) in svojega stališča z dne 15. novembra 2001 o predlogu sklepa Sveta o evropskem letu invalidov 2003 (7),

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva: Pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo“ (KOM(2005)0484),

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ (KOM(2005)0094),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0351/2006),

A.

ker morata biti nediskriminacija in spodbujanje človekovih pravic še naprej v središču strategije Skupnosti za invalide, kakor je določeno v členu 13 Pogodbe ES in členih 21 in 26 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

B.

ker je portugalsko predsedstvo Evropske unije leta 2000 vztrajalo, da „hierarhije diskriminacije“ ni in da bo podpora celoviti protidiskriminacijski zakonodaji na podlagi člena 13 Pogodbe ES sledila sprejetju direktive o popolni nediskriminaciji na podlagi rase v letu 2000; in ker je nekdanja komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve izjavila, da namerava Komisija pripraviti predlog takšne celovite protidiskriminacijske zakonodaje v korist invalidov leta 2003,

C.

ker je ad hoc skupina Združenih narodov odobrila predlog Mednarodne konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki naj bi jo decembra 2006 odobrila Generalna skupščina ZN, in ker morajo biti zdaj ukrepi Komisije usklajeni z načeli iz te konvencije,

D.

ker je stopnja brezposelnosti med invalidi še vedno nesprejemljivo visoka,

E.

ker je zaposlovanje eden od osnovnih pogojev za socialno vključenost,

F.

ker običajne vrste zaposlitev za veliko invalidov niso možne, zlasti za ljudi s težkimi oblikami invalidnosti, in ker je zato treba zagotoviti širok spekter zaposlitvenih možnosti, vključno z zaščitenim in podprtim zaposlovanjem,

G.

ker je pomembno, da ljudje pridobijo, ohranijo in stalno obnavljajo usposobljenost, da bi uresničili svoje možnosti na trgu dela,

H.

ker se je treba še naprej oddaljevati od medicinskega modela invalidnosti, obenem pa upoštevati dejanske potrebe vsakega posameznika po rehabilitaciji z namenom, da se oblikuje socialni model in na pravicah temelječ pristop, ki bo osnovan na načelih enakopravnosti, enakosti pred zakonom in enakih možnostih ter jih spodbujal, ali pristop, ki temelji na ustreznih pravicah,

I.

ker je pretirana medikalizacija invalidnosti doslej preprečevala oceno njene družbene vrednosti in pomena za področje pravic v celoti, ne le za pravico do nadomestila, in ker se je zato treba postopno oddaljevati od tega omejenega pojmovanja invalidnosti,

J.

ker bo veliko starejših ljudi v prihodnjih letih postalo invalidnih in veliko invalidov bo starejših,

K.

ker bo sodelovanje invalidov in njihovih predstavniških organizacij bistveno pri takšnem pristopu, ki temelji na pravicah,

L.

ker je treba vprašanje o kakovosti storitev vključiti kot eno od horizontalnih točk v Akcijski načrt o invalidnosti,

M.

ker sporočilo Komisije z naslovom „Enake možnosti za invalide: evropski akcijski načrt“ (KOM(2003)0650) predstavlja dobrodošlo nadaljevanje evropskega leta invalidov 2003 in ker je pomembno prikazati stalen napredek pri spodbujanju pravic in razmer invalidnih Evropejcev, kot je bilo izraženo v evropskem letu invalidov,

N.

ker Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (8) predstavlja prvo zakonodajno ureditev v Skupnosti, ki je posebej namenjena izboljšanju pravic invalidov,

O.

ker je bil predlog Komisije za oblikovanje zamisli o samostojnem življenju invalidov ključna zahteva dveh zgodovinskih „shodov za osvoboditev“ invalidov, ki živijo večinoma v ustanovah, ki jih je organizirala Evropska mreža za neodvisno življenje, in je sprejetje tega predloga s strani Komisije odličen primer, kako se lahko Evropska unija odzove na zahteve državljanov,

P.

ker je še vedno neopravičljivo, da se s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali drugih strukturnih skladov gradi nova infrastruktura, ki je nedostopna invalidom,

1.

poziva Komisijo in tiste države članice, ki niso ustrezno ukrepale do roka 2. decembra 2003 v EU-15 in do 1. maja 2004 v EU-10 (nekatere države članice EU-15 so zahtevale podaljšanje roka), naj učinkovito izvajajo Direktivo Sveta 2000/78/ES, ki zagotavlja pravni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju, in pozdravlja že sprejete ukrepe držav članic;

2.

poudarja, da mora biti nediskriminacija pri dostopu do blaga in storitev zagotovljena vsakemu državljanu EU, in zato poziva Komisijo, naj na podlagi člena 13 Pogodbe ES predlaga posebno direktivo o invalidih;

3.

poziva države članice k razveljavitvi vseh veljavnih nacionalnih predpisov, ki diskriminirajo invalide in niso v skladu s členom 13 Pogodbe ES;

4.

meni, da bi bilo treba okrepiti Direktivo 2001/85/ES, tako da bo v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti o invalidnih letalskih potnikih; podpira in spodbuja Komisijo, da postopoma razširi enake zakonske pravice na invalide v zvezi z vsemi vrstami prevoza; opozarja, da je enak dostop do javnega prevoza bistven za invalide, ki se vozijo na delovno mesto in ki prevoz potrebujejo za ohranjanje socialne in družinske mreže; pozdravlja tudi Uredbo (ES) št. 1107/2006/ES, ki je prvi predpis Skupnosti, ki se nanaša posebej na invalide;

5.

pozdravlja postopno smer razvoja za odpravo veliko oblik diskriminacije, s katerimi se srečujejo invalidi pri uporabi zračnega, kopenskega ali vodnega prevoza, in poziva k prizadevanjem, da se preprečijo tveganja za ustvarjanje novih oblik diskriminacije, ki zdaj ne obstajajo, kot je morda primer finančne diskriminacije;

6.

pozdravlja prizadevanja Komisije za izboljšanje dostopnosti do informacijske in komunikacijske tehnologije; vendar ugotavlja, da več kot 80 % javnih spletnih strani, vključno s stranmi evropskih institucij, običajno ni dostopnih invalidom; vztraja, da lahko dostopnost informacij in komunikacijske tehnologije učinkovito prispevajo k zniževanju visoke brezposelnosti med invalidi;

7.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti spodbujajo aktivno vključevanje invalidov v izobraževanje, poklicno usposabljanje, e-učenje, vseživljenjsko učenje, kulturne dogodke, športne in prostočasne dejavnosti, informacijsko družbo ter medije;

8.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dostopnost do spleta za invalide, zlasti do javnih spletnih strani in spletnih strani, povezanih z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem;

9.

poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe z namenom, da se zagotovi dostopnost spletnih strani vseh javnih institucij invalidom;

10.

poziva, da se več ukrene v zvezi z infrastrukturo, ki bi omogočila dostop do grajenega in novo oblikovanega okolja za invalide, in poudarja pomen primernega dostopa za invalide od stopenj načrtovanja in upravne odobritve, standardnega načrtovanja, instalacij in opreme ter odpravo arhitekturnih ovir; poziva Komisijo, naj v celoti izvaja s tem povezane naloge pri izvajanju uredb o strukturnih skladih v obdobju 2007-2013 in poziva evropske institucije, da sprejmejo potrebne ukrepe, da postanejo njihove zgradbe dostopne vsem;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje dostopa invalidov do kulturnih ustanov in prireditev in njihovega vključevanja vanje ter pri tem uporabljajo moderno tehnologijo, če je to potrebno;

12.

poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje umetniškega izražanja in ustvarjalnosti invalidov ter jim zagotoviti enake možnosti pri ustvarjanju in širjenju njihovih del in pri njihovem sodelovanju v kulturnih izmenjavah;

13.

poudarja, da je treba uvesti informacijske kampanje, s katerimi se bo zagotovilo, da delodajalci na zaposlovanje invalidov ne bodo gledali s predsodki, zlasti kar zadeva napačne predstave o finančnih stroških zaposlitve in sposobnostih kandidatov; poudarja, da bi bilo treba narediti več za povečanje priložnosti za sporazumevanje, zato da se izmenjajo najboljše prakse in za večjo ozaveščenost med delodajalci o njihovih dolžnostih in odgovornostih ter za spodbujanje pravilnega izvajanja pravil proti diskriminaciji na sodiščih držav članic, kjer je to potrebno, zlasti v zvezi z Direktivo 2000/78/ES; predlaga, da je treba invalidnost upravljati kot novo storitev za podjetja, zato da se zagotovi ohranitev zaposlovanja (kot oblika preprečevanja) ali ponovna vključitev v zaposlovanje (kot oblika rehabilitacije) za ljudi, ki so invalidno ogroženi na delovnem mestu;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo potrebne pogoje, s katerimi se invalidi ne bodo ujeli v „past nadomestil“ in ki bodo preprečili zgodnje upokojitve ter ustvarili varnost zaposlitve za invalide;

15.

poziva države članice k spodbujanju uveljavljanja pravic invalidov v skladu z Direktivo 2000/78/ES in zaščite teh pravic ter poziva sindikalne organizacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da svoje člane seznanijo z njihovimi pravicami, ki izhajajo iz te direktive;

16.

poziva Komisijo, naj naredi več za vključevanje problematike invalidnosti v delovno pravo in drugam, zlasti v evropsko strategijo zaposlovanja, v javna naročila, evropski socialni sklad in vseživljenjsko učenje, ter naj bolj poudari pravice invalidov v Lizbonski strategiji;

17.

poziva Komisijo, naj spodbuja večjo vključenost invalidov v nove večletne programe v naslednjem proračunskem obdobju 2007-2013, kot so programi „Kultura“, „Vseživljenjsko učenje“, „Mladi v akciji“, „MEDIA 2007“ in „Evropa za državljane“;

18.

poziva države članice, naj ustrezno upoštevajo težave staršev invalidnih otrok, ki so pogosto prisiljeni ostati izven trga dela, ter naj vzpodbujajo politike, s katerimi se jim nudita podpora in pomoč;

19.

pozdravlja namen Komisije, da se v ESS upoštevajo potrebe po usposabljanju osebja, ki pomaga invalidom doma, v ustanovi ali s kombinacijo metod;

20.

pozdravlja klavzulo ESS v zvezi z invalidi;

21.

poziva države članice, naj čim bolj uporabljajo, spodbujajo in širijo znakovni jezik v skladu z zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 17. junija 1988;

22.

opozarja na to, da je pri načrtovanju shem in programov za preprečevanje industrijskega tveganja pomembno upoštevati posebne okoliščine invalidov;

23.

poziva države članice k uporabi gospodarskih in socialnih instrumentov za povečanje obsega zagotavljanja oskrbe invalidom v okviru medgeneracijske solidarnosti;

24.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami spodbuja vključevanje invalidov v redno izobraževanje že od zgodnje mladosti vedno, ko je to možno, obenem pa upošteva, da so v nekaterih primerih potrebne posebne šole, kakor tudi pravico staršev, da izberejo, kam bodo poslali otroke v šolo, in naj spodbuja dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja ter do novih tehnologij za invalide v skladu z njihovimi sposobnostmi in željami; poziva Komisijo k raziskovanju in posvetovanju, skupaj z državami članicami, o možnosti za vzpostavitev pravice do rednega šolanja za vse invalidne otroke in njihove družine, ki se za to odločijo; priznava in spodbuja prispevek, ki ga lahko invalidi dajo evropskemu gospodarstvu, pri čemer hkrati razvijajo večjo osebno neodvisnost;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj na svojih področjih delovanja izvajajo resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o e-dostopnosti - izboljšanje dostopa invalidov do družbe, temelječe na znanju (9), z dne 5. maja 2003 o enakih možnostih za invalidne učence in študente pri izobraževanju in usposabljanju (10) ter z dne 6. maja 2003 o dostopnosti invalidnih oseb do kulturnih ustanov in kulturnih dejavnosti (11);

26.

poziva Evropsko unijo, naj spremlja evropsko leto invalidov 2003 in evropsko leto izobraževanja in športa 2004 z nadaljnjim prizadevanjem za odpravo izključenosti invalidov; priporoča, naj se posebno pozornost nameni vidikom, povezanim z invalidnostjo, v okviru ukrepov, sprejetih kot del evropskega leta enakih možnosti za vse 2007;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo olajšanju dostopa do mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja za invalide;

28.

poudarja pomembno vlogo športa, ki prispeva h kakovosti življenja, samozavesti, neodvisnosti in družbene vključenosti invalidov;

29.

poziva države članice, naj izboljšajo dostopnost do športnih objektov, odpravijo ovire, ki mladim invalidom onemogočajo sodelovanje pri športnih dejavnosti, poskrbijo za spodbujanje njihove večje udeležbe pri športnih dejavnostih in spodbujajo športne prireditve in tekmovanja za invalide, kot so paraolimpijske igre;

30.

poudarja, da je vključitev invalidnih študentov v redno izobraževanje ob upoštevanju posebne podpore, ki je potrebna za izpolnjevanje posebnih izobraževalnih potreb učencev, obveznost držav članic;

31.

opozarja, da bi morala biti dokumentacija, pripravljena v evropskih institucijah, na zahtevo vedno na razpolago v dostopnih formatih, zlasti kar zadeva oblike, popolnoma dostopne slepim in slabovidnim osebam ter osebam z učnimi težavami; poudarja, da je treba uporabljati jasen in preprost jezik ter da se je treba izogibati tehničnemu jeziku, kolikor je to mogoče;

32.

poudarja, da obstaja veliko oblik invalidnosti, vključno z osebami z omejeno mobilnostjo, poškodbami vida, poškodbami sluha, duševnimi težavami, kroničnimi boleznimi in učnimi težavami; poudarja, da imajo večkratni invalidi in osebe, izpostavljene večkratni diskriminaciji, izjemne težave ter da je treba več pozornosti nameniti starejšim invalidom in invalidnim ženskam;

33.

poudarja, da različne vrste invalidnosti zahtevajo prilagojeno oskrbo, ki upošteva invalidnost otrok v razvoju in invalidnost odraslih;

34.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti invalidom, ki so že sami po sebi zapostavljeni, kot so starejši, ženske in otroci; poziva Komisijo, naj podpre programe, namenjene zgodnjemu diagnosticiranju invalidnosti pri otrocih z namenom, da se kasneje olajša njihovo socialno in poklicno vključevanje;

35.

poudarja potrebo po spodbujanju pobud za razvoj večje interakcije med javnostjo in duševno prizadetimi osebami in za destigmatizacijo ljudi s težavami z duševnim zdravjem; in poziva k potrebni podpori družinam oseb s hudo prizadetostjo;

36.

poudarja, da imajo mediji vodilno vlogo pri odpravljanju stereotipov in predsodkov o invalidih in pri oblikovanju družbene zavesti o težavah, s katerimi se srečujejo vsak dan;

37.

poziva države članice in Komisijo, naj zlasti v okviru programa MEDIA 2007 pospešujejo nastajanje in širjenje filmov in televizijskih programov, ki pozitivneje predstavljajo invalide;

38.

poziva države članice, naj v celoti razvijejo storitve za pomoč, ki jih ponuja digitalna televizija, za izpolnitev potreb invalidov (npr. izboljšanje podnaslovov, zvočni zapis in razlage s pomočjo simbolov), in hkrati spodbujajo vsesplošno uporabo podnaslovov in znakovnega jezika v digitalnih televizijskih programih;

39.

poziva države članice, naj namenijo posebno pozornost invalidkam, ki se pogosto srečujejo z večkratno diskriminacijo, pojavom, ki ga lahko odpravimo samo z združevanjem integracijskih ukrepov in ukrepov pozitivnega delovanja, oblikovanih ob sodelovanju z invalidkami in interesnimi skupinami civilne družbe;

40.

poziva države članice, naj strogo ukrepajo proti vsem oblikam nasilja nad invalidi, zlasti ženskami, starejšimi in otroki, ki so pogosto žrtve duševnega, fizičnega in tudi spolnega nasilja; ugotavlja, da je skoraj 80 % invalidk žrtev nasilja in da je zanje tveganje spolnega nasilja štirikrat višje kot za druge ženske; poudarja, da nasilje ni samo pogosto prisotno v življenju invalidk, ampak je včasih tudi vzrok za njihovo invalidnost;

41.

pozdravlja odmik od institucionalizacije invalidov; opozarja, da to zahteva zadostno stopnjo kakovostnih storitev, ki slonijo na skupnosti, ter dajejo prednost samostojnemu življenju, pravici do pomoči in popolni udeležbi v družbi v državah članicah; zahteva, da se posebna pozornost nameni možnim oviram pri dostopu do takšnih storitev, ki jih povzroča obremenjujoča politika, ter da se podpre načelo univerzalnega dostopa; priporoča, da vlade držav članic sedanjo podporo usmerijo v storitve, ki so namenjene spodbujanju vključevanja invalidov v družbo in njihovega zaposlovanja; poudarja potrebo po krepitvi javne politike za zagotavljanje obstoja enakih pravic v praksi; spodbuja Komisijo, naj razvije in/ali prizna evropske kazalce kakovosti za socialne storitve;

42.

pozdravlja namen Komisije, da v naslednji fazi akcijskega načrta o invalidnosti razvije politiko Skupnosti v zvezi s socialno oskrbo in poziva, da ponudniki storitev ustrezno prispevajo; vseeno vztraja, da morajo biti uporabniki biti tisti, ki dosledno usmerjajo raziskave, usposabljanje, konference in druge pobude v zvezi s tem, ter poziva Komisijo k jasnemu spremljanju sodelovanja invalidov pri vseh teh dejavnostih;

43.

poziva Komisijo, naj kot del sedanje razprave o socialnih storitvah splošnega pomena upošteva vlogo storitev pri doseganju človekovih pravic in popolne udeležbe v družbi; zato meni, da je nujna dejavna udeležba uporabnikov pri določanju kakovosti storitev;

44.

poziva države članice, naj vzpostavijo ureditev, ki bo zagotavljala dobro in pregledno upravljanje ter skladnost z zahtevami v zvezi s kakovostjo podpore vseh storitev, zagotovljenih invalidom doma, v ustanovi ali s kombinacijo metod;

45.

poudarja, da morajo, ne glede na metodo podpore invalidnom - doma, v ustanovi ali s kombinacijo metod - vse države članice vzpostaviti ureditev za preprečevanje zlorab (uporaba zaviralcev, fizično in psihološko nasilje itd.) v skladu z načelom subsidiarnosti;

46.

poziva Komisijo, naj zahteva Evropsko listino o kakovosti podpore invalidom, zato da se zagotovi visoka stopnja vključevanja in udeležbe ne glede na metodo podpore - doma, v ustanovi ali s kombinacijo metod;

47.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja izvajanje smernic o invalidnosti in izvede njegovo oceno pri zagotavljanju razvojne pomoči EU; poziva, naj Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice ohrani in razširi podporo projektom, ki spodbujajo pravice invalidov po svetu; poudarja, da mora biti poglavje v letnem poročilu EU o človekovih pravicah, ki obravnava invalide, v prihodnje bolj podrobno;

48.

izraža zaskrbljenost, da Komisija ni ustrezno obravnavala človekovih pravic invalidov pri ocenjevanju skladnosti s kopenhagenskimi merili pri širitvi EU; poziva Komisijo, naj podvoji svoja prizadevanja v zvezi s tem ter invalidom in njihovim organizacijam v državah kandidatkah zagotovi popoln dostop do sredstev iz Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju (ISPA);

49.

poziva Svet in Komisijo, naj izvedeta Akcijski načrt o invalidnosti o položaju invalidov in Parlamentu poročata o doseženemu napredku; zahteva, da skupina predstavnikov za invalidnost na visoki ravni pregleda in po potrebi posodobi devet načel odličnosti za storitve za invalide;

50.

pozdravlja namen Komisije, da preide s posebnega poudarka na spodbujanju zaposlovanja (2004—2005) na nov poudarek na „dejavnem vključevanju“, in zahteva, da ima to uravnotežen poudarek na vseh področjih udeležbe invalidov ter da se določijo posebna merila uspešnosti za vodenje te stopnje izvajanja akcijskega načrta o invalidnosti;

51.

priznava pomembno vlogo, ki jo imajo nevladne organizacije, neprofitne socialne organizacije in zveze invalidov pri razvoju in izvajanju pravic invalidov, in poudarja, da se mora Komisija pogosteje posvetovati z invalidni in invalidskimi organizacijami, zato da politika za invalide zagotovi dejavnejšo udeležbo skupin ljudi, ki sestavljajo ta sektor;

52.

pozdravlja bistveno vlogo, ki jo imajo v zvezi s tem Evropski forum invalidov in druge evropske posebne mreže invalidov, in poziva Komisijo, naj pozorno spremlja svojo finančno podporo za te organizacije, ob tem pa spoštuje njihovo neodvisnost, da se ohrani močan in živahen dialog z invalidi na evropski ravni;

53.

poziva države članice, da skupaj s podjetji, socialnimi partnerji in drugimi pristojnimi organi bolj intenzivno raziskujejo načine za ponujanje delovnih mest invalidom;

54.

poziva, naj bo zbiranje podatkov po državah članicah skladnejše, za kar naj se uporabijo sistemi, ki omogočajo boljšo vsebino in kakovost evropskih ter nacionalnih statističnih podatkov, zlasti glede različnih težav, s katerimi se srečujejo ljudje z različnimi invalidnostmi; zato poziva Komisijo, naj invalidnost vključi kot kazalnik v raziskavo EU o podatkih o dohodkih in življenjskih razmerah;

55.

poziva k skupni evropski opredelitvi invalidnosti;

56.

pozdravlja sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 11. julija 2006 v Zadevi C-13/05, Chacón Navas (12) v zvezi s skupno opredelitvijo invalidnosti ES; meni, da bo treba še veliko storiti za izvajanje in izboljšanje pravic invalidov ter ravnanja z invalidi v vseh državah članicah;

57.

pozdravlja dogovor o osnutku Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; čestita Komisiji, državam članicam in evropskim organizacijam invalidov za bistveno vlogo, ki so jo imele pri zagotavljanju tega rezultata; poziva h kampanji v celotni EU, ki bo po sprejetju zagotovila hiter podpis in ratifikacijo konvencije v Evropi in s strani naših partnerjev po svetu;

58.

poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se načela, izražena v vseobsegajoči in celoviti konvenciji OZN o zaščiti in podpori pravic in dostojanstva invalidov, spodbuja in spoštuje na ravni EU;

59.

pozdravlja sprejetje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; meni, da je ta konvencija mejnik, ki lahko izboljša življenje invalidov po svetu; opozarja, da Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki bo pravno zavezujoča za države članice, ki jo bodo podpisale, določa, da je invalidnost vprašanje človekovih pravic, ki ga je treba zaščititi;

60.

poziva Komisijo, naj v svojem besedilu jasneje opredeli projekte, ki so se že začeli v skladu z Akcijskim načrtom o invalidnosti;

61.

poziva Komisijo, naj v naslednjih fazah Akcijskega načrta o invalidnosti posveti več pozornosti vidiku spola ter specifičnim podatkom o invalidkah in starših invalidnih otrok;

62.

podpira poziv predsedstva Združenega kraljestva EU leta 2005 k letnemu srečanju ministrov držav članic za invalidnost;

63.

poziva Komisijo, ki je izvajala ustrezno spremljanje, naj pregleda in vsake dve leti objavi poročilo o napredku politike in dobrih praks, ki se izvajajo v imenu invalidov v posameznih državah članicah v različnih zadevnih sektorjih;

64.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da invalidska razsežnost dejavnosti iz evropskega leta enakih možnosti 2007 temelji na dosežkih evropskega leta invalidov 2003 in jih ne le ponavlja;

65.

poziva k večjemu prizadevanju v zvezi s starejšimi invalidi, da se olajša njihova vključitev ali ponovna vključitev na trg dela in čim bolj zmanjša število zgodnjih upokojitev invalidov; ugotavlja, da se v skladu z demografskimi spremembami število starejših invalidov znatno povečuje; meni, da zlasti starejši invalidi potrebujejo celovito oskrbo in večjo stopnjo družbene rehabilitacije; poziva Komisijo, naj v državah članicah preuči sedanje dejavnosti na tem področju, s katerimi se zagotovi pomoč, ki ustreza potrebam ljudi; priporoča, da se rezultati te študije objavijo v obliki primerjave najboljših praks;

66.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu , Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk.


(1)  UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(2)  UL L 42, 13.2.2002, str. 1.

(3)  UL L 335, 19.12.2001, str. 15.

(4)  UL C 187, 18.7.1988, str. 236.

(5)  UL C 379, 7.12.1998, str. 66.

(6)  UL C 21E, 24.1.2002, str. 246.

(7)  UL C 140E, 13.6.2002, str. 599.

(8)  UL L 204, 26.7.2006, str. 1.

(9)  UL C 39, 18.2.2003, str. 5.

(10)  UL C 134, 7.6.2003, str. 6.

(11)  UL C 134, 7.6.2003, str. 7.

(12)  UL C 69, 19.3.2005, str. 8 (še ni objavljena v Zbirki Sodišča ES).

P6_TA(2006)0528

Čas za višjo prestavo - Ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o času za višjo prestavo - Ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti (2006/2138(INI))

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje“ (KOM(2005)0551),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Čas za višjo prestavo - Novo partnerstvo za rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0030),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta: Prenos podjetij - nadaljevanje skozi nov začetek“ (KOM(2006)0117),

ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, Stockholmu dne 23. in 24. marca 2001, Barceloni dne 15. in 16. marca 2002 in Bruslju dne 22. in 23. marca 2005, dne 15. in 16. decembra 2005 ter dne 23. in 24. marca 2006,

ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta v Göteborgu dne 15. in 16. junija 2001, kjer je bilo sklenjeno, da se Lizbonska strategija združi s strategijo trajnostnega razvoja,

ob upoštevanju sklepov neuradnega srečanja predsednikov držav v Hampton Courtu 27. oktobra 2005,

ob upoštevanju Priporočila Sveta 2005/601/ES z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005-2008) (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta - Nov začetek za Lizbonsko strategijo“ (KOM(2005)0024),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Integrirane smernice za rast in delovna mesta (2005—2008)“ (KOM(2005)0141),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti“ (KOM(2005)0330),

ob upoštevanju 25 nacionalnih reformnih programov (NRP), ki so jih predstavile države članice, in ocene teh programov, ki jo je predložila Komisija v 2. delu navedenega sporočila z naslovom „Čas za višjo prestavo - novo partnerstvo za rast in delovna mesta“,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (2) ter sporočila Komisije z naslovom „Kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom: Strateške smernice Skupnosti, 2007-2013“ (KOM(2005)0299),

ob upoštevanju predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013), ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0119), in ustreznega stališča Parlamenta z dne 15. junija 2006 (3),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij - Naložba za rast in zaposlovanje: Skupni pristop“ (KOM(2005)0488) in delovnih dokumentov služb Komisije (SEK(2005)1253 in SEK(2005)1289),

ob upoštevanju pregleda stanja na področju inovacij v Evropi za leto 2005 - Primerjalna analiza inovacijskih dosežkov,

ob upoštevanju poročila neodvisne strokovne skupine za raziskave in razvoj ter inovacije, ki je bila imenovana po vrhu v Hampton Courtu, z naslovom „Ustvarjanje inovativne Evrope“ („Ahovo poročilo“) iz januarja 2006,

ob upoštevanju sporočila Komisije o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU (KOM(2006)0502),

ob upoštevanju Priporočila Komisije 94/1069/ES z dne 7. decembra 1994 o prenosu malih in srednje velikih podjetij (4),

ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov o projektu BEST za prenos malih in srednje velikih podjetij, sprejetega maja 2002,

ob upoštevanju Flash Evrobarometra št. 160: raziskava in analitično poročilo o podjetništvu iz aprila in junija 2004,

ob upoštevanju končnega poročila delovne skupine o tveganem kapitalu, ki vključuje ministrstvo Združenih držav za trgovino, International Trade Administration, in generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo, iz oktobra 2005,

ob upoštevanju predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007-2013), ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0121), in stališča Parlamenta z dne 1. junija 2006 (5),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2005)0535),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje“ (KOM(2006)0033),

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o energetski učinkovitosti ali narediti več z manj (KOM(2005)0265) in resolucije Parlamenta z dne 1. junija 2006 (6),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za biomaso“ (KOM(2005)0628),

ob upoštevanju pobude i2010, zlasti akcijskega načrta za e-upravo i2010: pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh (KOM(2006)0173),

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo (KOM(2006)0105),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o deležu obnovljivih virov energije v EU in predlogih za konkretnih ukrepov (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o izvajanju Evropske listine za mala podjetja (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z Lizbonsko strategijo (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji (11),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij - naložba za rast in zaposlovanje - skupni pristop (12),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A6-0384/2006),

A.

ker mora EU strateško prilagoditi svojo vlogo zaradi spreminjajočih se pravil novega svetovnega gospodarstva in naraščanja svetovnih trgov, da bi se izognila zastoju dolgoročne gospodarske rasti,

B.

ker morajo EU in države članice za zagotovitev dolgoročne gospodarske rasti odpraviti vrzel med raziskavami in trgom v EU,

C.

ker dostop do svetovnega trga malim in srednje velikim podjetjem (MSP) zagotavlja nove tržne niše, nižje stroške za raziskave in razvoj, boljši dostop do financiranja, ekonomijo obsega in tehnološke prednosti ter priložnosti za razpršitev tveganja,

D.

ker napredek pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije v EU ni enak ter obstajajo velike razlike na splošni ravni tehnološkega razvoja in stopnji uspešnosti držav članic,

E.

ker je v procesu poenostavitve zakonodaje zelo težko upoštevati popravke pravne redakcije in so zato potrebni mehanizmi ali postopki za potrjevanje takega popravka,

F.

ker neizvajanje pomembne zakonodaje ES in posledična drobitev trga preprečujeta gospodarsko rast in ustvarjanje konkurence, ki bi zagotovila ekonomijo obsega, potrebno za zelo konkurenčno gospodarstvo v EU,

G.

ker se mora EU preoblikovati v izboljšano gospodarstvo, ki temelji na znanju, ker so ustvarjanje, prenos in uporaba novega znanja glavni pogoj za gospodarsko rast in trajnostno konkurenčno prednost,

H.

ker se morajo države članice še naprej soočati z izzivi, povezanimi s socialno-demografskimi spremembami in trajnostnimi socialnimi modeli, ter izkoristiti to priložnost za razvoj inovativnih postopkov, storitev in proizvodov,

I.

ker ustrezno financirane raziskav in razvoja zagotavlja inovacije, gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in raziskave, ki temeljijo na odličnosti,

J.

ker mora EU zagotoviti dinamično poslovno kulturo s spodbujanjem dejavnih politik, kot so vseživljenjsko učenje, pridobivanje spretnosti, ustvarjanje osebne kariere, poklicno usmerjanje mladih in poklicno usposabljanje,

K.

ker mora evropski informacijski in komunikacijski prostor vidneje in dejavneje spodbujati podjetništvo ter kulturo učenja,

L.

ker mala in srednje velika podjetja zagotavljajo 70 % delovnih mest in le 44 % malih in srednje velikih podjetij izvaja notranje inovacije,

M.

ker so mala in srednje velika podjetja glavni steber gospodarske in socialne kohezije, saj v EU zaposlujejo več kot 75 milijonov ljudi in v nekaterih industrijskih sektorjih predstavljajo do 80 % delovnih mest; ker je z ozirom na vlogo, ki jo imajo za gospodarski razvoj in inovacije, in na tržni delež, ki ga predstavljajo, nujno, da mala in srednje velika podjetja prejmejo obsežno podporo;

N.

ker morajo države članice zagotoviti ugodno okolje za razvoj zasebnega sektorja in izpolnjevati posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij, vključno s spodbudnim delovnim okoljem in predpisi, ustreznimi osnovnimi infrastrukturnimi storitvami, dostopom do kratkoročnega in dolgoročnega financiranja na razumni stopnji, lastniškim in tveganim kapitalom, svetovalno pomočjo ter poznavanjem tržnih priložnosti,

O.

ker so javno-zasebna partnerstva dragoceno sredstvo za doseganje kakovosti javnih služb in finančne vzdržnosti,

P.

ker imajo lahko mala in srednje velika podjetja slabe podjetniške sposobnosti in pomanjkljivosti pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter pri računovodstvu in imajo lahko težave z jezikovnimi ovirami, upravljanjem proizvodnje, poslovnim načrtovanjem, pomanjkanjem sredstev in s sposobnostjo doseganja kritične mase,

Q.

ker je podpiranje posredniških organizacij, ki zastopajo mala in srednje velika podjetja, nujno zaradi temeljne narave njihovega delovanja v zvezi z informacijami, podporo in nadaljnjim spremljanjem malih in srednje velikih podjetij, zlasti najmanjših,

R.

ker so mala in srednje velika podjetja vključena v čezmejne in svetovne trge, kar je postala strategija za njihov nadaljnji razvoj,

S.

ker je ena od glavnih ovir za uspešno podjetništvo, inovacije in razvoj proizvodov pomanjkanje raznolikosti oblik financiranja, ki so na voljo v kapitalski verigi,

T.

ker mora EU podpirati inkubacijsko in predinkubacijsko dobo začetnih projektov v tržno usmerjenem akademskem okolju, da jim pomaga pridobiti večjo kritično maso, višje vrednotenje in večje začetne naložbe družb tveganega kapitala,

U.

ker je patentiranje v EU zelo drago, 46 700 EUR v primerjavi z ZDA (10 250 EUR) in Japonsko (5 460 EUR), in ker je patent Skupnosti nujno potreben,

V.

ker morajo nacionalni reformni programi stalno izpolnjevati potrebe malih in srednje velikih podjetij ter velikih podjetij,

W.

ker 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij v Evropi kaže na zelo veliko raznolikost podjetniških možnosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju in izvajanju politik Skupnosti, zlasti v okviru nacionalnih programov reform, in zlasti v zvezi z mikropodjetji in domačo obrtjo, ki pomenijo več kot 95 % evropskih malih in srednje velikih podjetij,

X.

ker bi lahko jasna pravila o državni pomoči prispevala h gospodarskemu razvoju in podjetniški inovativnosti ter pomagala prikrajšanim skupnostim in regijam,

Y.

ker družinska podjetja zagotavljajo približno dve tretjini delovnih mest v EU,

Z.

ker je treba poudariti vlogo in razvoj obstoječih programov EU, kot je Leonardo da Vinci, ki spodbuja mobilnost, inovativnost in kakovost usposabljanja prek transnacionalnih partnerstev (podjetij, izobraževalnih ustanov, organov za zveze),

Uspešno konkuriranje EU na svetovnem trgu

1.

opozarja države članice, da je edini način za uspešno konkurenco na svetovnem trgu ustvarjanje evropske družbe znanja, ki temelji na odličnosti;

2.

priznava pomembnost spodbujanja kulture, ki temelji na inovativnosti, in potrebo po njenem vključevanju na vseh področjih nacionalnih strategij konkurenčnosti;

3.

poudarja dejstvo, da organizacijska moč ne bo več temeljila na osnovnih pristojnostih, ampak na osnovnih sposobnih posameznikih;

4.

poziva države članice, naj že od začetka izobraževanja podpirajo podjetništvo in okrepijo svojo podporo vseživljenjskemu učenju;

5.

poudarja izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja z učinkovito mobilizacijo potrebnih sredstev, zlasti s povečanjem zasebnih naložb v visokošolsko izobraževanje in nadaljnje usposabljanje;

6.

poziva Komisijo, naj odpravi pravno neskladje v trgovinskem pravu različnih držav in tako zagotovi odprt in konkurenčen trg;

7.

poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju med regijami, ki se srečujejo z enakimi težavami in izzivi, na eni strani, in sicer s spodbujanjem vzpostavitve mrež med podjetji v teh regijah, ter čezmejnimi regijami na drugi strani, da se spodbuja razvoj in usklajevanje politike, ki izpolnjuje njihove posebne potrebe; poudarja pomen grozdov malih in srednje velikih podjetij okoli tehnoloških parkov, javnih laboratorijev ali univerz, ki ustvarjajo dinamična okolja v Evropi, ki lahko izkoriščajo znanstvena spoznanja in ustvarjajo delovna mesta, ki temeljijo na znanju;

8.

poudarja, da je treba priznati poseben položaj industrijskih grozdov in con ter spodbuditi njihov razvoj s pomočjo evropskih programov, ob upoštevanju njihovih posebnih značilnosti in zagotavljanju ustrezne podpore; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobrih praks med državami članicami pri ustanavljanju podjetniških grozdov in boljšemu povezovanju med podjetji in univerzami, ki so pomembni za spodbujanje inovacij in ustanavljanje podjetij;

9.

zahteva izboljšanje čezatlantskih gospodarskih odnosov, da se ustvari večje območje proste trgovine, kot je enotni evropski trg;

10.

poziva države članice k nadaljnjemu odpiranju trgov in izpopolnjevanju pomanjkljive zakonodaje na tem področju, ki izboljšuje skladnost in evropsko konkurenčnost na svetovni ravni;

11.

poziva države članice, naj izpopolnijo in dopolnijo storitveni sektor ter s tem povečajo stopnjo delovne produktivnosti;

12.

priznava, da Evropa potrebuje dejansko celovito energetsko politiko, ki zagotavlja varnost oskrbe in najmanjšo okoljsko škodo;

13.

poudarja, da je poenostavitev zakonodaje pomemben cilj, vendar ga je težko uresničiti, in da se v nekaterih pogledih delno približuje kodifikaciji; poziva Komisijo, da k poenostavitvi prispeva s predlogom o enostavnem mehanizmu za potrjevanje popravkov pravne redakcije v zvezi s spremembami v evropski zakonodaji za namene poenostavitve in da državam članicam predlaga, da vsaka zase vzpostavi podoben mehanizem, ki bo spodbujal takšno poenostavitev;

Ustvarjalnost Evropejcev nima meja

14.

poudarja, da morajo države članice ponovno okrepiti znanje, raziskave in inovativnost; meni, da so raziskave nujno potrebne za uspešno inovativnost in gospodarsko rast; meni, da je treba z vseživljenjskim učenjem, učenjem jezikov ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT) oblikovati evropsko družbo, ki bo temeljila na znanju, da se odpravi pomanjkanje sposobnosti in brezposelnost ter tako poveča mobilnost delavcev v EU;

15.

poudarja, da so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), e-učenje in e-poslovanje ključne prvine za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij; meni, da je poleg tega treba dati nov zagon projektom, ki spodbujajo te možnosti v malih in srednje velikih podjetjih;

16.

podpira najširšo uporabo ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje, da se zadosti potrebam evropskih učencev z zagotavljanjem enakosti in dostopa, zlasti za tiste skupine, ki potrebujejo podporo za svoj izobrazbeni potencial, kot so osebe s slabimi osnovnimi veščinami in znanjem, osebe, ki predčasno opustijo šolanje, dolgotrajno brezposelne osebe, migranti ter invalidne osebe;

17.

poudarja, da je edini način za vzpostavitev trga za mala in srednje velika podjetja ter industrijo v EU, da se odpravi vrzel med raziskavami ter trženjem inovativnih postopkov, storitev in proizvodov v EU;

18.

poudarja potrebo po modelih odprte inovativnosti, ki so manj linearni in bolj dinamični ter bodo prispevali k dodani vrednosti podjetij;

19.

poziva države članice, da ne spodbujajo zgolj uporabe osebnih računalnikov, temveč tudi programskih paketov, saj lahko ta dodatni spomin izboljša učinkovitost različnih upravnih nalog;

20.

poudarja potrebo po uporabniku prijaznem patentu Skupnosti ter večji vzajemnosti med evropskimi, ameriškimi in japonskimi patentnimi sistemi, da se čim bolj varujejo evropsko podjetništvo in ideje, zlasti spodbujanje njihove uporabe v malih in srednje velikih podjetjih;

21.

pozdravlja cilje strategije EU o dostopu do trgov in poziva EU, naj bolj spodbuja zbirko podatkov med malimi in srednje velikimi podjetji ter jo posodablja; priporoča državam članicam, regionalnim in lokalnim organom, naj ustvarijo skupna informacijska središča „vse na enem mestu“ ter spodbujajo internetne storitve vladnih služb (e-uprava);

22.

odločno poziva Komisijo, naj prek omrežja evropskih informacijskih centrov spodbuja širši dostop do mednarodnih trgov;

23.

odločno poziva Komisijo, naj prenovi in razširi obstoječo mrežo ter vanjo vključi različne agencije za podporo podjetjem, ki so del nacionalnih mrež ter lahko malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo obsežne in zanesljive storitve;

24.

poudarja, da je zato treba izvesti oceno dela mreže Euro Info Centre (EIC), jo izboljšati in preoblikovati, da bi postala bolj učinkovita tako na operativni ravni kot pri ponujenih ukrepih, kar bi dalje prispevalo k bolj ciljnemu in hitrejšemu delovanju; meni, da bi se morali centri EIC preoblikovati v centre za pomoč po načelu „vse na enem mestu“ za vsa mala in srednje velika podjetja, ki se srečujejo z ovirami na notranjem trgu, in bi morali prevzeti vlogo dejanskega posrednika med malimi in srednje velikimi podjetji ter državami članicami, pri čemer bi k posameznim problemom pristopali tako, da bi zakonodajo Skupnosti uporabili kolikor je mogoče praktično in pragmatično; priznava, da bodo za dosego teh ciljev centri EIC potrebovali več sredstev;

25.

poziva Komisijo, naj aktivno spodbuja boljšo razpoznavnost centrov EIC, in poudarja, da bi morala vsa mala in srednje velika podjetja imeti lažji in brezplačen dostop do informacij, storitev in nasvetov EIC ne glede na to, ali so včlanjena v organizacije, ki izvajajo funkcije EIC, ali ne; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da EIC na sezname malih in srednje velikih podjetij vključijo tudi tista izven gostiteljskih organizacij; meni, da je zelo pomembno, da Komisija zastavi ambiciozne cilje pri tem, da bi mala in srednje velika podjetja, tudi tista, ki niso včlanjena v gostiteljske organizacije, v večji meri uporabljala in poznala EIC;

26.

meni, da bi si bilo treba prizadevati za to, da bi se mreže, s katerimi upravlja Skupnost, združile, saj so prilagojene potrebam malih in srednje velikih podjetij (npr. evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri); meni, da bi bile te skupine mrež npr. lahko vključene v poklicna združenja malih in srednje velikih podjetij;

Gibalo konkurence: pogoji za uspešno konkurenco ter mala in srednje velika podjetja

27.

poziva Komisijo in države članice, naj v največji možni meri uporabljajo načelo „misli najprej v malem“, ki temelji na Evropski listini za mala podjetja, ter tako zlasti mikropodjetjem in domači obrti omogočijo celotno uresničenje njihovega potenciala rasti in razvoja na lokalni ravni ali izvoznih trgih;

28.

poziva države članice, naj poudarijo pomen podjetništva in odgovornosti posameznikov z nagrajevanjem prizadevanja ter spodbujanjem družbene vrednosti tveganja in podjetništva;

29.

ugotavlja, da so tehnološke prednosti in odličnost temelj za konkurenčno prednost in družbo, ki temelji na znanju;

30.

meni, da je za mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja pomembno, da izrazitejše vloge ne dobi le zagotavljanje informacij, ampak tudi prenos najboljših praks; zato meni, da je prenos poslovnega znanja, vključno z znanjem, potrebnim za razpisne postopke, prednostno področje;

31.

odločno poziva države članice, naj spodbujajo uspešne modele elektronskega poslovanja in s tem omogočijo sprejetje IKT;

32.

poziva države članice, naj uvedejo enotne standarde ali prostovoljne sporazume na področjih, na katerih njihovo pomanjkanje škodi rasti malih in srednje velikih podjetij;

33.

poziva države članice, naj ponovno oživijo evropska podjetja v njihovo dobro z odpravo birokracije, izboljšanjem kakovosti ureditve, zmanjšanjem upravnega bremena, povečanjem vključevanja malih in srednje velikih podjetij v postopek posvetovanja in poenostavitvijo postopkov davčnega usklajevanja ter racionaliziranjem upravnih postopkov in shem socialne varnosti za delavce in delodajalce; poziva države članice, naj odpravijo upravne omejitve za čezmejno sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, industrijo, raziskovalnimi inštituti in univerzami;

34.

spodbuja države članice, naj zagotovijo večjo podporo odpravi nezadostnega števila na novo ustanovljenih podjetij, obravnavajo in uporabljajo ustrezne pobude ter uvedejo posebne ureditve pomoči, ki bodo spodbujale rast v smislu velikosti in zaposlovanja; ugotavlja, kako pomemben je prenos poslovanja pri ohranjanju delovnih mest in kapitala; pozdravlja novo sporočilo o prenosu poslovanja: Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta - Prenos poslovanja - nadaljevanje skozi nov začetek, ki se navezuje na cilj zmanjšati dejanska tveganja, povezana s podjetništvom; ugotavlja, da so uspešni prenosi poslovanja vedno pomembnejši zaradi staranja prebivalstva Evrope, kar pomeni, da se bo v naslednjih desetih letih upokojila več kot tretjina evropskih podjetnikov; zato države članice poziva, naj v nacionalni politiki za izvajanje Lizbonske strategije novo ustanovljenim podjetjem in prenosom poslovanja namenijo enako politično pozornost in vključijo dejanske ukrepe ter določijo poseben časovni razpored;

35.

se strinja s predlogi, ki naj bi omogočili lažje odpiranje novih podjetij ter skrajšanje rokov in zmanjšanje izdatkov pri njihovem nastajanju, a želi opozoriti, da znižanje davčnih olajšav resda ni problematično, zato pa se zamisel o posojilih z nižjimi obrestmi ne sklada vedno z zakonodajo Skupnosti, ki si nasprotno prizadeva za enakost tržnih pogojev; predlaga spodbujanje ustreznih ukrepov, kot so davčne olajšave in prilagodljive ureditve prava družb, da se olajša nadaljnje delovanje podjetij ter zlasti prenos družinskih podjetij na tretje osebe ali zaposlene;

Moderen sistem socialne zaščite in trg dela

36.

odločno poziva države članice, naj pregledajo neučinkovite socialne modele glede na njihovo finančno vzdržnost ter spreminjajočo se dinamiko in demografske vzorce, da se zagotovi njihova trajnost;

37.

odločno poziva države članice, naj sprejmejo pragmatične politične odločitve, da vzpostavijo ravnovesje med staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rodnosti, kot je podaljševanje delovne dobe v skladu z naraščajočimi standardi zdravstvenega varstva in uvedba politike, ki temelji bolj na družini, s spodbujanjem rojstva otrok in otroškega varstva;

38.

poudarja potrebo po podpori podjetnicam, zlati pri dostopu do finančnih sredstev in podjetniških mrež;

39.

poudarja, da si morajo države članice prizadevati za popolno e-vključenost v Evropi;

40.

poudarja potrebo po tem, da prilagodljivost trga dela vključuje obravnavanje spreminjajočih se družbenih vzorcev in vprašanj staranja družbe;

41.

opozarja Komisijo in države članice, da so ob zaposlovanju dodatnih delavcev neplačni stroški ena večjih ovir, s katerimi se srečujejo podjetja, ki zaposlujejo eno osebo; poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavi zakonodaje EU s področja zaposlovanja nujno upoštevajo načelo sorazmernosti in prilagodljivosti, glede na visoko stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih v Evropi;

42.

meni, da je zelo pomembno spodbuditi vlaganja malih in srednje velikih podjetij v človeški kapital, saj bi to prispevalo k boljši zaposljivosti delavcev in večji produktivnosti; priznava, da so potrebni posebni programi in ukrepi s področja usposabljanja, ki bi spodbudili podjetniško dejavnost malih in srednje velikih podjetij, vključno z usposabljanjem na kraju samem; poudarja, da je treba starejšim delavcem in invalidnim osebam nuditi primerno poklicno usposabljanje (usposabljanje za nove tehnologije), na podlagi katerega bodo lahko ohranili zaposlitev ali si jo lažje poiskali in da bodo izpolnjene potrebe tako delodajalcev kot invalidnih oseb;

43.

predlaga, da se v učni načrt srednješolskega izobraževanja vključi poučevanje osnovnih znanj iz poslovanja, ter spodbuja, da se v področje izobraževanja vključijo mala in srednje velika podjetja, ki lahko nudijo dopolnilne praktične informacije in svetovanje; podpira politiko univerz, ki v svoje učne programe vključujejo vsebine, ki ustrezajo potrebam gospodarstva;

44.

poudarja, da je treba v okviru skupne družbene odgovornosti in evropske strategije za trajnostni razvoj spodbujati tista mala in srednje velika podjetja, ki se poslužujejo okolju prijaznih praks;

45.

ceni, da si Komisija prizadeva za dialog in spodbujeno redno posvetovanje z malimi in srednje velikimi podjetji ter njihovimi predstavniškimi organizacijami, in poziva, naj to postane redna praksa, ki bo omogočala sodelovanje evropskih podjetij - zlasti preko njihovih poslovnih združenj - ne le pri izvajanju programov Skupnosti, ampak tudi pri njihovem razvijanju; ugotavlja, da je posvetovanje, kakršno poteka sedaj, za mala in srednje velika podjetja problematično, saj časovna omejitev osmih tednov organizacijam, ki zastopajo mala in srednje velika podjetja, ne dopušča dovolj časa, da bi zbrale stališča in jih predložile; poziva Komisijo, naj to omejitev nujno ponovno preuči;

46.

izraža prepričanje, da bi morali vsi ukrepi v podporo malih in srednje velikih podjetij veljati za samozaposlene, zlasti glede raznih možnosti v sistemih socialnega varstva, koristi iz tega naslova in preprečevanja tveganj, povezanih z delom;

47.

priporoča, naj si države članice kolikor je mogoče, prizadevajo za oblikovanje zakonodajnega okvira, ki bo malim in srednje velikim podjetjem zagotavljal fleksibilno zaposlovanje brez poseganja v vidike socialne varnosti;

48.

poudarja potrebo po dokončnem oblikovanju notranjega trga in države članice poziva, da spodbujajo prosti pretok delavcev in na ta način prispevajo k doseganju tega skupnega cilja;

49.

opozarja, da je neprekinjeno vlaganje energije v spodbujanje podjetništva ključnega pomena, zlasti ob demografskih spremembah v Evropi v naslednjih desetih letih, ko se bo tretjina podjetnikov upokojila; poziva Komisijo, naj državam članicam olajša medsebojno izmenjavo dobrih praks na tem področju, na primer z obravnavo shem „srebrnega podjetništva“ za starejše, z razmišljanjem, kako bi bolje spodbudili mlade k ustanavljanju podjetja, in zlasti s spodbujanjem podjetnic, pri čemer se bo morda treba posvetiti tudi ukrepom za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

Finančna vzdržnost

50.

poziva države članice, naj za zagotovitev zdravih javnih financ nujno spoštujejo načela proračunske discipline;

51.

spodbuja pregled vzorcev javnih storitev, njihovega financiranja in upravljanja, vključno z razpravo o vlogah in koristi javno-zasebnih partnerstev;

52.

podpira države članice, da spodbujajo javno-zasebno partnerstvo kot najprimernejši model za opravljanje podpornih storitev za mala in srednje velika podjetja, vključno z ustanavljanjem skladov tveganega kapitala, in tako ustvarijo zadosten učinek finančnega vzvoda za večjo vključitev zasebnega sektorja;

53.

poziva države članice, naj nujno izboljšajo dostop malih in srednje velikih podjetij do javnih naročil, ker bi bila v nasprotnem primeru njihova rast zelo ovirana; opozarja Komisijo in države članice, da imajo direktive o javnih naročilih včasih nezaželene učinke, zaradi katerih so na primer nekateri podpisniki pogodb za javna naročila od potencialnih dobaviteljev zahtevali plačila za obdelavo njihovih prijav na javne razpise; ugotavlja, da lahko takšna plačila onemogočajo mala podjetja, in zato poziva Komisijo, naj to točko upošteva pri pripravi pisnih navodil za izvajanje spremenjenih direktiv o javnih naročilih pozneje v letošnjem letu;

54.

meni, da se lahko ekološka inovativnost spodbuja tudi s kupno močjo javnih proračunov, ker lahko okrepitev javnih naročil pomaga ustvariti kritično maso, tako da lahko okolju prijazna podjetja vstopijo na trg v širšem obsegu, kar bo koristilo evropskim malim in srednje velikim podjetjem, ki so zelo dejavna na tem področju;

55.

odločno poziva k uporabi davčnih spodbud, ki pospešujejo naložbe tveganega kapitala, ter uporabo sredstev, ki so na voljo iz Evropskega investicijskega sklada in strukturnih skladov , kar bi lahko prispevalo k vzpostavitvi domače baze vlagateljev tveganega kapitala;

56.

meni, da je nujno, da mala in srednje velika podjetja v zvezi s financiranjem ali poslovnimi tveganji dobijo izčrpne in zanesljive informacije o možnih oblikah delitve tveganja;

57.

meni, da so mala in srednje velika podjetja bistven del evropskega gospodarstva ter da je treba za izkoriščanje njihovega potenciala na področju raziskav in razvoja racionalizirati sedmi okvirni program, da se olajša sodelovanje manjših raziskovalnih organov z zagotovitvijo financiranja malih in srednje velikih podjetij ter grozdov malih podjetij in laboratorijev;

58.

pozdravlja pristop, ki je bil sprejet na zasedanju Evropskega sveta marca 2006 v Bruslju, s katerim bi podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogočili dostop do posojil Evropske investicijske banke;

Uresničevanje nacionalnih programov reform

59.

odločno poziva države članice, naj v svojih nacionalnih programih reform posebno pozornost namenijo ukrepom za mala in srednje velika podjetja; uspeh bo odvisen od sodelovanja poslovnih organizacij malih in srednje velikih podjetij ter posvetovanj z njimi, da se preveri njihova učinkovitost;

60.

obžaluje izgubo dejanske razsežnosti, ki je bila vključena v poročanje o Evropski listini za mala podjetja, in odločno poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči dvostranska srečanja (vključno z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi) o napredku z dejanskimi ukrepi za mala in srednje velika podjetja pri pripravi letnih poročil o nacionalnih programih reform;

61.

obžaluje pomanjkanje usklajenega pristopa med nacionalnimi programi reform držav članic;

62.

poudarja pomembnost poročanja o uspehih in neuspehih nacionalnih programov reform;

63.

odločno poziva država članice, naj pojasnijo, kako bodo uresničevale cilje v svojih nacionalnih programih reform;

*

* *

64.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.


(1)  UL L 205, 6.8.2005, str. 28.

(2)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(3)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0265.

(4)  UL L 385, 31.12.1994, str. 14.

(5)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0230.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0243.

(7)  UL C 227 E, 21.9.2006, str. 599.

(8)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0022.

(9)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0079.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0092.

(11)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0110.

(12)  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0301.


Top