Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006AE0404

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o e-dostopnosti KOM(2005) 425 končno

    UL C 110, 9.5.2006, p. 26–32 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    9.5.2006   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 110/26


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o e-dostopnosti

    KOM(2005) 425 končno

    (2006/C 110/05)

    Komisija je 13. septembra 2005 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti zaprosi Evropski ekonomsko-socialni odbor za mnenje o zgoraj omenjem dokumentu:

    Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 23. februarja 2006. Poročevalec je bil g. Cabra de Luna.

    Evropski ekonomsko-socialni odbor je naslednje mnenje sprejel na 425. plenarnem zasedanju 15. in 16. marca 2006 (seja z dne 15. marca) s 142 glasovi za, 2 glasovoma proti in 3 vzdržanimi glasovi.

    1.   Utemeljitev

    1.1

    V Evropi in globalno je treba nujno in takoj zagotoviti, da trg z dostopnimi izdelki IKT in storitvami sledi načelom interoperabilnosti in združljivosti.

    1.2

    Industrija IKT se začenja zavedati neizkoriščenosti trga invalidnih potrošnikov ter vedno večjega števila starejših potrošnikov, ki bi jim upoštevanje zahtev za dostopnost pri oblikovanju in proizvodnji izdelkov ter storitev v tem sektorju lahko zelo koristilo.

    1.3

    Države članice EU so vedno bolj dejavne, skupaj in posamezno, pri obravnavanju digitalnega razkoraka ter spodbujanju e-vključenosti in e-dostopnosti z zakonodajnimi in prostovoljnimi ukrepi. Pri tem je nujna koordinacija na ravni EU, da se zmanjša sedanja in prepreči nadaljnja razdrobljenost trga ter izogne preteklim napakam, zaradi katerih je bila dostopnost do glavnih izdelkov in storitev IKT premajhna, podporna tehnologija ter glavni izdelki in storitve pa slabo usklajeni, kar je mnogo potencialnih potrošnikov izločilo s trga. Takšne napake so imele še dodaten negativni učinek v širšem gospodarskem smislu, zlasti zaradi ohranjanja socialne izključenosti mnogih oseb in oviranja njihovega dostopa do trga dela.

    1.4

    Sporočilo Evropske komisije o e-dostopnosti predstavlja glavne prednostne naloge, ki jih je treba preučiti in obravnavati za preprečitev razdrobljenosti trga ter za spodbujanje večje konvergence in gospodarske rasti v tem sektorju.

    2.   Ozadje sporočila o e-dostopnosti

    2.1

    Namen sporočila Komisije o e-dostopnosti je prispevati h glavnemu strateškemu okviru o evropski informacijski družbi, kot je bil predstavljen v sporočilu o i2010 (1), izdanem junija 2005.

    2.2

    Kot glavni cilj sporočila je navedeno spodbujanje bolj doslednega pristopa k pobudam za e-dostopnost v državah članicah in v industriji.

    2.3

    To sporočilo podrobno opisuje koristi, ki jih nove tehnologije prinašajo invalidnim osebam, ter tudi težave in nove ovire, ki nastajajo zaradi razvoja teh tehnologij.

    2.4

    Sporočilo izraža zaskrbljenost zaradi sedanje razdrobljenosti trga dostopnih tehnologij in opozarja na nevarnost, da bosta premajhna usklajenost in interoperabilnost na tem trgu težave še povečala.

    2.5

    V sporočilu so kot načini za obravnavanje tega vprašanja navedeni trije pristopi:

    spodbujanje zahtev po dostopnosti pri javnih naročilih,

    certificiranje dostopnosti,

    boljša uporaba obstoječe zakonodaje.

    3.   Invalidne osebe in informacijska družba

    3.1

    Vedno bolj je jasno, da mora napredek v informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) upoštevati potrebe vseh oseb v družbi, zlasti tistih, ki jim najbolj grozi socialna izključenost, da se odpravi problem digitalnega razkoraka in ukoreninjene družbe dveh hitrosti.

    3.2

    Dostop invalidnih oseb do informacij je treba priznati predvsem kot vprašanje pravic. Invalidne osebe, ki predstavljajo 10 % prebivalstva EU, imajo enake pravice do dostopa do izdelkov in storitev kot neinvalidne osebe, kar velja tudi za izdelke in storitve IKT.

    3.3

    Obstajajo tudi pomembni ekonomski razlogi, zaradi katerih morajo vlade in industrija resno obravnavati to vprašanje. Obravnava in iskanje rešitev za izzive, s katerimi se srečujejo invalidne osebe pri dostopu do IKT, prinašata prednosti in koristi vsem uporabnikom, zlasti vse večji populaciji starejših oseb, otrokom in osebam z začasno invalidnostjo.

    3.4

    Invalidne osebe so heterogena skupina ljudi. Hkrati je prav navesti glavne skupine prizadetih, ki se srečujejo s težavami pri dostopu do IKT: osebe s kognitivnimi motnjami in učnimi težavami, osebe s prizadetimi čutili (gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gluhi in slepi, osebe z govornimi težavami) in osebe s telesnimi motnjami.

    3.5

    Napredek IKT je invalidnim osebam že prinesel mnogo koristi — tako pri glavnih kot pri podpornih tehnologijah, na primer:

    pošiljanje SMS sporočil je za gluhe osebe prednost, vendar je pri tem treba upoštevati, da še vedno ne omogoča komuniciranja v realnem času;

    na voljo so programska oprema za sintezo govora ali povečava za slepe in slabovidne uporabnike računalnikov ter

    sistemi za prepoznavanje glasu.

    3.6

    Vseeno pa hkrati nastajajo nove ovire, na primer:

    razvoj nove računalniške tehnologije je slepim znatno zmanjšal njihove možnosti uporabe osebnih računalnikov — medtem ko so leta 1990 lahko uporabljali 99 % osebnih računalnikov, jih je danes zaradi, na primer, večje uporabe vizualnih ukazov v zadnjih letih, za slepe dostopnih le tretjina (2);

    vse bolj zapleteni prenosni telefoni in vse večja uporaba ukazov na prikazovalniku ustvarjajo ovire za invalidne osebe in tudi za neinvalidne potrošnike;

    v Evropi delujejo različni telefonski sistemi, ki med seboj niso združljivi. Gluhi in naglušni se z uporabo obstoječih telekomunikacijskih sistemov v Evropi in mednarodnem prostoru ne morejo sporazumevati v realnem času;

    digitalna televizija, ki je vse bolj pomembna tehnologija za interaktivno komunikacijo in seznanjanje javnosti, je za invalide težje dostopna kot analogna televizija. Digitalna tehnologija se močno naslanja na vizualni prikaz in vizualne ukaze, zato je zelo zapletena za uporabo in lahko izključi nadaljnjih 4,4 % televizijskih gledalcev, ker je težje dostopna (3);

    sporočilo Evropske komisije navaja številne primere izzivov, s katerimi se je treba soočiti v zvezi z interoperabilnimi napravami in sistemi IKT.

    4.   Gospodarski in poslovni vidik e-dostopnosti in e-vključenosti

    4.1

    Lizbonska strategija poudarja potrebo po zagotavljanju socialne in gospodarske vključenosti vseh oseb prek zaposlovanja. Vseeno bodo invalidne osebe, če informacijske in komunikacijske tehnologije ne bodo oblikovane tako, da bodo dostopne, še naprej in vse bolj izločene iz osrednjega trga delovne sile. Celovito in učinkovito izvajanje načel in praks e-dostopnosti je bistveno za gospodarsko in socialno vključevanje invalidnih oseb. Zavezanost načelom e-dostopnosti pomeni tudi upoštevanje zahtev okoljske varnosti (na primer reševanje težav oseb, ki uporabljajo pripomočke za slušno prizadete in se pri uporabi mobilnih telefonov soočajo s težavami zaradi nezdružljivosti elektronskih in glasovnih motenj). V povprečju je stopnja udeležbe invalidnih oseb v delovni sili EU pod 35 %, v primerjavi s 70 % udeležbo neinvalidnih delavcev. Komisija je ocenila, da je od 2 do 3,5 milijona invalidnih oseb mogoče vključiti v delovno silo, če se sprejmejo ukrepi za primerno odpravo ovir za njihovo vključevanje (4). Gospodarsko vključevanje invalidnih oseb bo zelo koristilo družbi in gospodarstvu Evrope — odpravilo bo odvisnost številnih invalidnih oseb.

    4.2

    Medtem ko mora vse več ljudi v industriji IKT spoznati gospodarske in poslovne prednosti upoštevanja potreb invalidnih in starejših uporabnikov pri oblikovanju izdelkov in storitev, je treba v celotni industriji dejavneje in dodatno spodbujati seznanjanje s temi prednostmi. Zlasti je treba o zahtevah po dostopnosti in značilnostih dostopnosti izobraževati osebje v industriji, vodstveno osebje, tehnike in osebje, ki je v neposrednem stiku s potrošniki, da se bolj upoštevajo vse večje potrebe.

    4.3

    Invalidne osebe predstavljajo 10–12 % evropskega prebivalstva. Ob tem se Evropa srečuje s pomembnimi demografskimi spremembami. Najpomembnejša je staranje prebivalstva v Evropi. Do leta 2050 bo 34,5 % prebivalstva Evrope starejšega od 60 let.

    4.4

    Invalidne osebe, osebe z začasno invalidnostjo in starejše osebe skupaj predstavljajo 30 % evropskega prebivalstva (5). Poleg tega bi dostopna tehnologija zelo koristila širši potrošniški populaciji, vključno z otroki in tistimi, ki ne poznajo novih tehnologij, ter širšim socialno izključenim skupinam. Primer tega je komunikacija v realnem času, ki se lahko uporablja na trgu, ki sega daleč prek skupnosti invalidnih oseb.

    4.5

    Invalidi in starejše osebe so neizkoriščen trg, ki ga mora industrija bolje izkoristiti ter tem potrošnikom svoje izdelke tržiti drugače, kot to počne zdaj. Nemška študija je pokazala, da 48 % oseb, starejših od 50 let, meni, da izdelki in storitve IKT njihovo starostno skupino obravnavajo neustrezno (6). Razen tega je nedavna študija Microsofta pokazala, da bi 50 % prebivalstva, starejšega od 59 let, imelo velike koristi od dostopnosti tehnologij IKT. Dostopne in vsem namenjene tehnologije so ustvarile nova delovna mesta v samem sektorju, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki so tlakovala pot inovacijam na področju dostopnih tehnologij in napredku na novih področjih in v novih poklicih.

    5.   Splošne ugotovitve

    EESO pozdravlja sporočilo Evropske komisije o e-dostopnosti, ki opisuje pomembne predloge in obveznosti na področju javnih naročil, certificiranja in zakonodaje. To sporočilo o e-dostopnosti pomeni pomembno dopolnilo sporočila o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje i2010.

    EESO poziva institucije EU, da ukrepe, predlagane v sporočilu o e-dostopnosti, vključijo v središče evropskega strateškega okvira informacijske družbe. V ukrepih i2010 bo ciljem spodbujanja e-dostopnosti in e-vključenosti namenjena večja pozornost.

    EESO ugotavlja, da veliko posameznikov in družin zaradi prenizkih dohodkov nima stalnega dostopa do telefonskih storitev. Poleg tega so oprema in storitve IKT (kot je dostop do interneta) za te ljudi, pa tudi za invalidne in starejše osebe, lahko predrage. EESO poziva vlade držav članic, da zagotovijo gospodarsko pomoč ter tako občutljivim in iz družbe izključenim skupinam olajšajo dostop do proizvodov ter storitev IKT.

    EESO opaža in zelo pozdravlja tekoče delo povezovalne skupine za komunikacije (INCOM) in delovnih skupin za področje invalidnosti TCAM (7), ki jim predseduje Evropska komisija. Te delovne skupine so povezale vse pomembne zainteresirane strani, da bi določili glavne prednostne naloge in področja delovanja v zvezi z e-dostopnostjo — dostopom do proizvodov in storitev.

    EESO poudarja, da je spodbujanje e-dostopnosti in omogočanje dostopa invalidnih oseb do proizvodov in storitev omenjeno in podprto v več dokumentih EESO in sicer:

    mnenje EESO o predlogu Sklepa Sveta o evropskem letu invalidov 2003 KOM(2001) 271 končno — 2001/0116 (CNS), CES 1064/2001,

    mnenje EESO o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o e-Evropi 2002: dostopnost javnih spletnih strani in vsebin KOM(2001) 529 končno, CES 1546/2001,

    mnenje EESO o vključevanju invalidnih oseb v družbo (CES 853/2002),

    mnenje EESO o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enakih možnostih invalidnih oseb: evropski akcijski načrt KOM(2003) 650 končno, CESE 311/2004,

    mnenje EESO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (CESE 730/2005).

    6.   Splošne ugotovitve EESO o glavnih predlogih sporočila

    6.1   Usklajeni standardi in interoperabilnost

    6.1.1

    EESO skupaj z Evropsko komisijo izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja usklajenih rešitev na področju e-dostopnosti. Zaradi globalne razširjenosti industrije IKT je ključno, da se prepreči evropska razdrobljenost, ki je nastala zaradi obstoja in razvoja različnih rešitev v posameznih državah članicah. Vseeno je za zagotovitev najboljše ekonomije obsega in največje izbire za potrošnike pomembno tudi preprečevanje svetovne razdrobljenosti z uvedbo enotnih regionalnih zahtev.

    6.1.2

    EESO meni, da se industrija IKT vedno bolj zaveda neizkoriščenega trga invalidnih in starejših potrošnikov v Evropi in po svetu ter vedno večjo pozornost posveča spodbujanju in podpori tega trga.

    6.1.3

    EESO v celoti podpira razvoj in izvajanje evropskih standardov za dostopnost, ki so odprti, sporazumni in objektivni, ki hkrati pa morajo priznavati razmere v svetu in dopolnjevati mednarodne standarde. Premajhna komplementarnost evropskih in mednarodnih standardov bo med invalidnimi potrošniki in industrijo povzročila zmedo in neprijetnosti.

    6.1.4

    Uporabniki morajo biti vključeni v postopek standardizacije in omogočen mora biti dostop do podpore, da se reprezentativnim invalidskim organizacijam zagotovi udeležba v postopku odločanja o uvajanju evropskih standardov dostopnosti.

    6.1.5

    EESO meni, da je treba od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati, da pri razvoju vseh standardov upoštevajo vprašanja e-dostopnosti.

    6.2   Javna naročila

    6.2.1

    Uvedba zahtev za dostopnost v razpisih za javna naročila se je izkazala kot zelo učinkovito sredstvo za spodbujanje vključevanja oblikovanja za vse in dostopnih tehnologij ter pospeševanje zaposlovanja in rasti. Uporaba javnih naročil za pospeševanje pristopov dostopnosti je sredstvo, s katerim ima industrija dejansko spodbudo, da ta pristop vključi v svoj način delovanja. Razen tega EESO poziva k novi pobudi Komisije v zvezi z e-javnim naročanjem za spodbujanje spletnega nakupovanja, da bo povsem dostopno invalidnim osebam (v skladu s cilji e-dostopnosti) ter da se prepreči zlorabe ali korupcije.

    6.2.2

    Revizija direktiv EU o javnih naročilih spodbuja možnost vključitve dostopnosti kot merila v javna naročila opreme in storitev IKT. Pomembno je vedeti, da javna naročila ustvarijo 16 % bruto domačega proizvoda EU, tj. 1 500 milijard, in od tega sektor IKT prispeva 6 % BDP. Povprečna poraba evropskega javnega sektorja IKT je 0,8 %, tj. 76 milijard EUR. Pri takšnih naložbah je pomembno, da javna naročila zagotavljajo dolgoročno trajnostno politiko nakupovanja, pri čemer imajo VSI člani družbe dostop do proizvodov in storitev, ki so na voljo. Takšna politika e-vključevanja je ključna za učinkovito delovanje lokalnih gospodarstev ter spodbujanje blaginje in neodvisnosti članov skupnosti.

    6.2.3

    EESO zato v celoti podpira predlog Evropske komisije o sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo, da razvijejo evropske zahteve za dostopnost javnih naročil izdelkov in storitev na področju IKT. Pomembno pa je, da takšne zahteve predstavljajo ravnovesje med potrebami uporabnikov in zahtevami industrije, da jih lahko uporabljajo javni organi ter da ne povzročajo razdrobljenosti na evropskem in svetovnem trgu.

    6.2.4

    Ob tem bi EESO v primeru prihodnjih revizij direktiv EU o javnih naročilih (8) pozdravil okrepitev določb direktive, da bi vključevale zavezujoče zahteve za dostopnost pri javnih naročilih.

    6.3   Certificiranje in testiranje tretjih oseb ali samoprijava

    6.3.1

    V industriji IKT obstaja potreba po jasnejšem obveščanju potrošnika o dostopnosti glavnih izdelkov in storitev in lastnostih oblikovanja po načelu „oblikovanje za vse“.

    6.3.2

    EESO meni, da je predlog Evropske komisije o proučitvi certificiranja in sistemskih samoprijav ter o spodbujanju preglednosti in boljšega priznavanja e-dostopnosti, tudi s pomočjo obravnavanja ustreznega sistemskega certificiranja znaka za e-dostopnost za blago in storitve, ki so usklajeni s standardi o e-dostopnosti, zanimiv.

    6.3.3

    EESO meni, da bodo prihodnje raziskave in zbiranje podatkov o različnih možnostih pomagale razjasniti najboljšo prihodnjo pot, zlasti pozdravlja prihodnjo konferenco oziroma prihodnje konference in pobude EU o tem vprašanju.

    6.4   Uporaba zakonodaje

    6.4.1

    Evropska komisija pravilno poudarja veljavno zakonodajo EU, ki se lahko uporabi pri spodbujanju in izvajanju e-dostopnosti.

    6.4.2

    Prostovoljne zaveze industrije so zelo dobrodošle in jih treba spodbujati. Takšne prostovoljne zaveze kažejo raven zanimanja in pozornosti industrije za reševanje dostopnosti pri oblikovanju izdelkov in storitev. Hkrati pa se je izkazalo, da same prostovoljne zaveze niso dovolj za zagotovitev primernega izvajanja zahtev dostopnosti za reševanje ovir za dostop, s katerimi se srečujejo invalidne osebe pri prevladujočih tehnologijah. Prostovoljne zaveze je treba dopolniti z zakonodajnimi pobudami, ki bodo vključevale tudi področje javnih naročil.

    6.4.3

    Pomembno je tudi, da je obveznost EU do e-vključenosti in e-dostopnosti izrecno priznana in horizontalno vključena v vseh drugih ustreznih pobudah EU.

    6.4.4

    Na primer, veljavno zakonodajo o javnih naročilih in elektronskih komunikacijah močno podpira nediskriminacijska zakonodaja EU na področju zaposlovanja, ki zagotavlja nekatere pomembne priložnosti za zadovoljevanje potreb po dostopu za invalidne osebe.

    Na ravni Komisije in držav članic je treba redno in vsestransko spremljati, kako učinkovito se na terenu izvajajo zakonodajne določbe na področju e-dostopnosti.

    Treba je preučiti kako izboljšati veljavno zakonodajo v prihodnjih zakonodajnih pregledih, da se lahko določbe o e-dostopnosti krepijo in širijo. Obstaja potreba po izrecni podpori in spodbujanju e-dostopnosti v uredbah o strukturnih skladih EU in v okvirnem programu za raziskave EU (2007–2013).

    Institucije EU morajo sprejeti strožjo in daljnosežnejšo zakonodajo za dostop invalidnih oseb do blaga in storitev, tudi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, da bo EU lahko zagotovila spoštovanje socialnih in človekovih pravic invalidnih oseb in njihovo pravico do enakega dostopa do blaga in storitev.

    Obstaja potreba po krepitvi in širitvi obsega določb o dostopnosti v paketu direktiv o elektronskih komunikacijah EU.

    6.4.5

    Direktiva o univerzalni storitvi (9) zdaj pokriva dostop do javnih plačilnih telefonskih aparatov in javno dostopnih telefonskih storitev, kot so storitve v nevarnosti in imeniške storitve. EESO obžaluje, da direktiva ne pokriva niti mobilne niti širokopasovne telefonije. Obseg direktive o univerzalni storitvi je treba razširiti, da bo pokrival mobilno in širokopasovno telefonijo (10). Razen tega je treba zagotoviti enak dostop do omrežij in storitev s poštenimi ter, če je potrebno, socialnimi cenami.

    6.4.6

    Veliko invalidnih oseb se še vedno srečuje z resnimi težavami pri uporabi in dostopu do mobilnih komunikacij. Obstaja potreba po interaktivni mobilni komunikaciji v realnem času za gluhe in naglušne osebe, osebe z motnjami govora ter slepe in gluhe osebe; interaktivno komunikacijo z uporabo mobilnih komunikacij naj bi sprejemali enako kot neinvalidne osebe — kar pomeni ob upoštevanju sposobnosti uporabe in kakovosti storitve ter opreme, izbire, razpoložljivosti in cene.

    6.4.7

    Obstaja potreba po reševanju težave z interoperabilnostjo zdajšnjih sistemov, ki jih uporabljajo osebe s prizadetimi čutili. Invalidne osebe morajo imeti možnost opraviti klic v realnem času v vsej Evropi in mednarodno brez težav.

    6.4.8

    Internet se vedno bolj uporablja kot javna storitev in komunikacijsko orodje, vendar še vedno obstajajo velike težave z dostopom, s katerimi se srečujejo invalidne oseb pri uporabi interneta. Primer težav z dostopom v zvezi s širokopasovnostjo: nove glasovne storitve, kot je Voice Over Internet Protocol (VOIP), že ponujajo širokopasovne „telefonske“ storitve, ki so za uporabnike zelo privlačne in poceni, zlasti pri mednarodnih klicih. Vendar ni zagotovila, da bo VOIP zagotovil dostop do storitev v nevarnosti ali imeniških storitev. To je treba rešiti.

    7.   Posebni predlogi EESO

    Glede na prej omenjene cilje in vprašanja EESO meni, da bodo naslednji konkretni predlogi koristno prispevali k doseganju celotnih ciljev:

    7.1   Usklajeni standardi in interoperabilnost

    7.1.1

    EESO poziva, da je treba od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati, da pri razvoju vseh standardov IKT upoštevajo dostopnost.

    7.1.2

    EESO poziva, da se sprejmejo standardi EU in zakonodajne obveznosti za uskladitev zahtev za dostopnost invalidnih oseb, zlasti na naslednjih področjih:

    vključitev dostopa do storitev v nevarnosti v omrežja IP;

    razvoj komunikacij v realnem času, zlasti za gluhe in naglušne osebe;

    dostop do interaktivne digitalne televizije;

    zagotovitev, da je za dostopne storitve na voljo tudi dostopna in uporabna oprema.

    7.2   Certificiranje in testiranje tretjih oseb ali samoprijava

    7.2.1

    EESO podpira predlog Komisije, da preuči zamisel za sistemsko certificiranje in označevanje izdelkov ter samoprijavo o skladnosti ter ali naj bodo ti postopki obvezni ali prostovoljni, in podpira vključevanje vseh zainteresiranih interesnih skupin, zlasti reprezentativnih invalidskih organizacij. Evropska komisija mora te ugotovitve dati na voljo EESO v letu 2007.

    7.3   Javna naročila

    7.3.1

    EESO od držav članic EU zahteva, da nemudoma v celoti prenesejo direktive o javnih naročilih v nacionalno zakonodajo in da zagotovijo vključitev določb v zvezi z zahtevami o dostopu invalidnih oseb v okvir nacionalne zakonodaje.

    7.3.2

    EESO poziva vse javne organe, da v svoje razpise vključijo merila dostopnosti.

    7.3.3

    EESO poziva, da se obvezne določbe o dostopnosti do izdelkov in storitev IKT vključijo v prihodnje revizije direktiv o javnih naročilih. Zato bi morala biti za javne organe zakonsko prepovedana uporaba programske opreme, strojne opreme ali drugih izdelkov in storitev IKT, ki niso v skladu z obstoječimi standardi dostopnosti.

    7.3.4

    V zvezi s standardizacijskim mandatom Evropskega odbora za standardizacijo (CEN), Odbora za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI) za podporo evropskih zahtev dostopnosti do javnih naročil izdelkov in storitev na področju IKT EESO poziva države članice EU, da oblikujejo akcijski načrt za skupno in dosledno izvajanje evropskih standardov na nacionalni ravni.

    7.4   Integracija

    7.4.1

    EESO poziva k izrecnemu priznanju pomembnosti e-dostopnosti in ergonomskemu oblikovanju vseh pristopov do IKT v zvezi z vsemi zakonodajnimi in nezakonodajnimi predlogi EU, zlasti v ključnih dokumentih EU o informacijski družbi ter v zvezi z uredbami o strukturnih skladih, finančnimi instrumenti za nove države pristopnice in 7. okvirnim programom za raziskave.

    7.5   Spletna dostopnost

    7.5.1

    EESO poziva vse države članice EU, da uradno sprejmejo nespremenjeno 2. različico smernic Pobude za spletno dostopnost in da različico 2 v celoti vključijo v vse javne spletne strani.

    7.5.2

    EESO poziva k uporabi 2. stopnje soglasja 2. različice smernic pobude za spletno dostopnost (W3C — WAI Web Content Accessibility Guidelines), ki pomeni višjo stopnjo dostopnosti v vseh spletnih virih.

    7.5.3

    EESO ugotavlja in poziva k nujni potrebi po razvoju in oblikovanju lahko dostopnih avtorskih orodij (11) o dostopnosti, ki jih lahko uporabijo oblikovalci spletnih strani za zagotovitev skladnosti spletnih strani s pobudo za spletno dostopnost W3C-WAI WCAG 2.0. Ta orodja morajo biti v skladu z 2. različico smernic pobude za dostopnost avtorskih orodij W3C WAI (Authoring Tool Accessiblity Guidelines, ATAG).

    7.6   Zakonodaja

    7.6.1

    Evropska komisija mora izvajati odločnejše ukrepe za zagotovitev, da države članice izvajajo in izpolnjujejo svoje obveznosti do invalidnih uporabnikov v okviru obstoječih direktiv o elektronskih komunikacijah. Iz odzivov Komisije na vprašalnik povezovalne skupine za komunikacije (INCOM) o paketu elektronskih komunikacij je razvidno, da države članice niso ustrezno spoštovale teh obveznosti.

    7.6.2

    Če države članice ne izvajajo obveznosti v skladu s pravom EU, EESO Evropsko komisijo poziva, da sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti zadevni državi članici ali državam članicam za zagotovitev popolne skladnosti.

    7.6.3

    EESO poziva, da se v prihodnjih revizijah zakonodaje EU o elektronskih komunikacijah bistveno okrepijo določbe o dostopnosti in da te določbe postanejo obvezne.

    7.6.4

    EESO poziva, da Evropska komisija objavi primerjalno poročilo o statusu dejavnosti držav članic v zvezi z e-dostopnostjo in da se sprožijo pravni postopki proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo obveznosti po ustreznimi direktivami o elektronskih komunikacijah.

    7.6.5

    EESO poziva h krepitvi in širitvi obsega določb o dostopnosti v direktivah o elektronskih komunikacijah EU za storitve in opremo. Zlasti:

    širitev obsega Direktive o univerzalni storitvi, da bo vključevala mobilne komunikacije in širokopasovne tehnologije;

    revizijo Direktive o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi (RTTE), da bo vključevala obvezne zahteve glede dostopnosti do elektronske opreme.

    7.7   Nov strateški okvir za evropsko informacijsko družbo

    7.7.1

    EESO ugotavlja, da strategija Evropske komisije za evropsko informacijsko družbo (12) od držav članic zahteva, da vsako leto poročajo o dosežkih in kako bodo izvajale programe nacionalnih reform.

    7.7.2

    EESO države članice poziva, da v letna poročila vključijo poseben del o e-dostopnosti in e-vključenosti ter da Evropska komisija podpre ta poziv.

    7.7.3

    EESO države članice poziva, da v nacionalnih akcijskih načrtih določijo jasne cilje in roke za izvajanje določb o e-dostopnosti.

    7.8   Sodelovanje uporabnikov

    7.8.1

    EESO poziva nosilce odločanja EU, da zagotovijo popolno in enakopravno posvetovanje ter sistematično vključevanje invalidnih uporabnikov iz reprezentativnih invalidskih organizacij v razvoj in oblikovanje izdelkov in storitev ter v razvoj standardov. Institucije EU morajo zagotoviti dodatna sredstva, da bodo invalidni uporabniki lahko ustrezno sodelovali v procesu.

    7.9   Izobraževanje in usposabljanje ter načrt oblikovanja za vse

    7.9.1

    EESO poziva vlade in industrijo k razvoju in podpori ukrepov za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja za IKT za invalidne in nekatere starejše osebe v okviru vseživljenjskega učenja, pa tudi za druge izključene skupine, da bi le-te imele lažji, cenejši in boljši dostop do takšnih tehnologij.

    7.9.2

    Ukrepi za večjo ozaveščenost, kot je spodbujanje evropskega načrta oblikovanja za vse, lahko močno izboljšajo razumevanje in vključevanje dostopnosti do IKT.

    7.9.3

    EESO poziva Evropsko komisijo, vse države članice in industrijo, da dejavno spodbujajo in vključijo načrt oblikovanja za vse v vse programe izobraževanja in usposabljanja na področju IKT.

    7.9.4

    EESO industrijo poziva, da zagotovi sistematično notranje ali zunanje usposabljanje svojega osebja o oblikovanju za dostopnost.

    7.10   Notranji ukrepi EESO

    7.10.1

    EESO se zavezuje, da bo „spravil svojo hišo v red“, in zagotovil spoštovanje načel in prakse dostopnosti javnih naročil v svojih postopkih javnega naročanja.

    7.10.2

    EESO bo preučil, kakšne izboljšave so potrebne za zagotovitev popolnega in enakopravnega dostopa invalidov do spletne strani EESO, sistemov računalniške programske opreme in opreme IKT.

    7.10.3

    EESO bo uvedel notranje postopke za zagotovitev, da so vsi dokumenti objavljeni v dostopni obliki.

    V Bruslju, 15. marca 2006

    Predsednica

    Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Anne-Marie SIGMUND


    (1)  KOM(2005) 229 končno

    (2)  Vir: Evropska zveza slepih

    (3)  Digitalna televizija za vse. Poročilo Generics Groups o uporabnosti in dostopni zasnovi za Projekt digitalne televizije v Združenem kraljestvu.

    (4)  Poročilo Evropske komisije „Dejavni programi na trgu delovne sile za invalidne osebe“ (2002).

    (5)  Študija OECD-ECMT „Izboljšanje prevoza za osebe z zmanjšano mobilnostjo“ 1999, pred UE-15.

    (6)  Glej www.seniorwatch.de.

    (7)  Odbor za ocenjevanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga (Telecommuncations Conformity Assesment and Market Surveillance Committee - TCAM)

    (8)  Direktiva 2004/18/ES in Direktiva 2004/17/ES.

    (9)  Direktiva 2002/22/ES.

    (10)  EESO ugotavlja, da je predplačniška mobilna telefonija pomembno prispevala k širitvi dostopa do telefonskih storitev za osebe z nizkimi dohodki in je na tem področju nedvomno naredila več kot državni ponudniki.

    (11)  „avtorsko orodje“ je vrsta programskih orodij, ki se uporabljajo za oblikovanje spletnih strani.

    (12)  KOM(2005) 229 končno


    Top