9.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 110/14

1.1

Odbor pozdravlja predlog Komisije, da se pripravi trden, jasen in pregleden pravni okvir za financiranje evropske standardizacije, saj je sistem standardizacije pomemben za brezhibno delovanje notranjega trga, konkurenčnost evropske industrije in zaradi vloge, ki jo imajo evropski tehnični standardi za podporo zakonodaji in politiki Skupnosti.

1.2

Odbor ponovno poudarja, da je evropska standardizacija prostovoljna dejavnost zainteresiranih strani, kar tudi mora ostati. Naloga zainteresiranih strani je, da pripravljajo standarde in druge proizvode standardizacije, ki ustrezajo njihovim potrebam.

1.3

Odbor poziva Svet, Evropski parlament in Komisijo, naj glede evropske politike standardizacije zavzamejo bolj proaktiven pristop. Politiko standardizacije je treba v luči uresničevanja nedavno prenovljene lizbonske agende obravnavati kot enega temeljnih političnih področij Unije. Poleg tega mora prispevati k razvoju prave „kulture standardizacije“ v evropskih in državnih institucijah ter podjetjih, ki predstavlja strateški element na ravni Skupnosti in na mednarodni ravni.

1.4

Po mnenju Odbora je nadvse pomembno, da se zagotovi polna udeležba vseh zainteresiranih skupin, predvsem nevladnih organizacij, malih in srednje velikih podjetij, potrošniških in okoljskih organizacij, pri konsolidiranem evropskem sistemu standardizacije, pri čemer je treba — tudi finančno — spodbujati usposabljanje kvalificiranih človeških virov.

1.5

Odbor poudarja, da je evropska standardizacija bistvenega pomena za delovanje in utrditev notranjega trga, predvsem zaradi direktiv, ki temeljijo na „novem pristopu“ na področju zdravstva, varnosti, varstva okolja in varstva potrošnikov, pa tudi za zagotavljanje interoperabilnosti v mnogih sektorjih, predvsem v prometu in na področju telekomunikacij. Poleg tega standardizacija omogoča večjo konkurenčnost podjetij, saj spodbuja prost pretok blaga in storitev na notranjem in svetovnem trgu.

1.6

Po mnenju Odbora je treba zagotoviti smotrno in dolgoročno upravljanje ukrepov, ki se v okviru evropskega sistema standardizacije financirajo kot strateško pomembni in neobhodno potrebni viri, zagotoviti je treba možnost nadaljnjega zasledovanja skupnih ciljev sodelovanja in potrebne pogoje za upravljanje ter finančne pogoje, da se ohrani neodvisnost in nevtralnost sistema standardizacije na eni strani in okrepijo operativnost in dejavnosti standardizacije na drugi.

1.7

Po mnenju Odbora predlagani znesek ne zadošča za financiranje celotnega sistema standardizacije v predvidenem petletnem obdobju in ga je zato treba dvigniti nad sedanji prag 2 %, da se zagotovi svobodno oblikovanje in razširjanje standardov, tako da bodo ustrezali potrebam EU 25 držav članic in morebitnim nadaljnjim širitvam.

1.8

Odbor poudarja potrebo po naslednjih ukrepih:

1.9

Evropski organi za standardizacijo ponujajo potrebno infrastrukturo in storitve za pripravo standardov, toda sami jih ne pripravljajo. Standardi so večinoma rezultat dela tehničnih strokovnjakov. Po mnenju EESO je to pomemben vidik, ki ga je treba vključiti med uvodne izjave.

1.10

Skupni znesek 134 milijonov EUR, ki ga je Komisija predvidela za obdobje 2006-2010, se zdi komaj zadosten.

2.1

Odbor je vedno zagovarjal večjo uporabo evropske standardizacije v politikah in zakonodaji EU, da se tehnična standardizacija v skladu s potrebami družbe in podjetij razširi na nova področja, kot so: storitve, informacijska in komunikacijska tehnologija, promet, varstvo potrošnikov in varstvo okolja.

2.2

Predvsem predstavniki podjetij in drugih interesnih skupin se vedno bolj zavedajo, da evropska standardizacija prinaša prednosti za podjetništvo: to se kaže v krepitvi pomembnih evropskih ustanov za standardizacijo (CEN/CENELEC/ETSI) in neomejenem sodelovanju interesnih skupin, predvsem malih in srednje velikih podjetij, pri pripravi standardov.

2.2.1

Glede na potencial, ki ga imajo te ustanove pri doseganju ciljev lizbonske strategije, Odbor želi močno zastopanost organizirane civilne družbe v upravnih odborih prej omenjenih ustanov.

2.3

Da bi okrepili prisotnost in sodelovanje različnih akterjev civilne družbe v procesih standardizacije v okviru CEN, CENELEC in ETSI (1), v njih kot polnopravni člani sodelujejo ustanove kot ANEC, ETUI-REMS, NORMAPME in od nedavnega ECOS (2), ki je bil ustanovljen novembra 2002.

2.4

Odbor je že večkrat (3) pozval k preoblikovanju sedanjega pravnega okvira za standardizacijo, da bi ga bolje prilagodili najnovejšemu razvoju in izzivom na področju evropskih tehničnih standardov in na področju poenostavitve pravnih aktov, bolje uskladili z načelom boljše priprave zakonodaje  (4) ter prilagodili zahtevam industrijske politike v razširjeni Evropi  (5) in prednostnim nalogam strategije za notranji trg 2003-2006 (6).

2.5

Odbor je tudi že imel priložnost izreči podporo stabilnemu finančnemu okviru evropske standardizacije, ki temelji na trdni pravni podlagi. Prav tako je treba s strani Komisije in držav članic zagotoviti sofinanciranje postopkov standardizacije, evropske infrastrukture in ukrepov za izboljšanje sinergij med evropskimi organi za standardizacijo, da bi povečali njihovo učinkovitost pri pripravi evropskih tehničnih standardov in pri podpiranju mednarodnih standardov.

2.5.1

Z večjo vključitvijo predstavnikov držav članic bi lahko zagotovili boljšo in smotrnejšo izdelavo standardov za prizadete.

2.6

Razvoj evropske kulture tehnične standardizacije je bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega in uravnoteženega delovanja notranjega trga EU 25 držav članic. Zato je treba na evropski ravni ustvariti strukture, ki se bodo učinkovito odzivale na:

2.7

Leta 2004 je CEN izdal približno 1 200 novih standardov in CENELEC približno 400; skupno število evropskih standardov, ki sta jih do sedaj izdali obe ustanovi, je približno 15 000.

2.8

Po mnenju Odbora je treba elemente, ki so pripomogli k temu uspehu, v celoti ohraniti in po potrebi nadgraditi. Nov pravni okvir, ki temelji na členih 95 in 157 Pogodbe in ki ureja financiranje dejavnosti standardizacije, po mnenju Odbora nikakor ne sme krniti narave in bistvenih elementov procesa standardizacije. Le-ta mora ostati prost, prostovoljen in sporazumen.

2.9

Po drugi strani se Odbor zaveda, da je treba racionalizirati, utrditi in srednjeročno zagotoviti finančni okvir osrednjih evropskih struktur, nenazadnje zaradi pospešene uporabe tehnično-normativnih standardov v preteklih nekaj letih.

2.9.1

Tako obstaja vedno večji interes, da se nove trgovinske ovire prepreči s pripravo sistema standardizacije, ki zmore podpirati konkurenčnost proizvodov, storitev in postopkov evropske industrije z namenom, da dosega gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti razvoja, predvidene v lizbonski strategiji.

2.10

Do sedaj na evropski ravni ni bilo nikakršne pravne podlage, ki bi izrecno urejala financiranje sistema tehnične standardizacije in ki bi Komisiji dopuščala, da lahko z dodatnimi sredstvi finančno podpira vse dejavnosti standardizacije.

2.10.1

Kot je znano, te dejavnosti obsegajo vse od informacijske in komunikacijske tehnologije do prometa; od varstva okolja in varstva potrošnikov do varne predelave živil in varnih proizvodov; od prednormativnih in konormativnih raziskav do storitvenega sektorja in „new deliverables“  (7).

2.11

Poleg tega je treba zagotoviti večjo povezanost in stabilnost osrednjih struktur CEN, CENELEC in ETSI, predvsem po pridružitvi novih držav članic in v luči prihodnjih širitev.

2.12

Medtem ko se nacionalne ustanove za standardizacijo lahko financirajo z neposrednimi prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev, so ustanove EU v celoti odvisne od prispevkov držav članic in dodatnih finančnih sredstev EU in EFTA, ki v mnogih pogledih ne zadoščajo za zagotavljanje učinkovitega in trdnega evropskega sistema standardizacije.

2.13

Svet je v sklepih leta 2002 oblasti pozval, da standardizaciji pripišejo strateški pomen in se za to jasno zavzamejo, predvsem s posebnim prispevkom k ohranitvi delujoče in učinkovite infrastrukture standardizacije.

2.14

Decembra 2004 se je Svet seznanil s pobudo Komisije za reformo institucionalnega okvira in za novo pravno podlago za financiranje evropske standardizacije (8). Pri tem je Svet pozval Komisijo, države članice ter evropske in nacionalne organe za standardizacijo, naj proučijo, kako bi najbolje oblikovali evropski sistem standardizacije, da bi kar najbolje izkoristili vire, ki so na voljo, in raziščejo dodatne možnosti za zagotovitev učinkovitega delovanja standardizacije v Evropi (9).

2.15

Komisija je pripravila različne predloge (10) za možne poteke dogodkov glede financiranja evropskega sistema standardizacije:

2.16

Pomanjkljivost izključnega financiranja s strani industrije in drugih zainteresiranih bi bila, da bi bilo financiranje v tem primeru skoraj izključno osredotočeno na pripravo „tržno usmerjenih“ tehničnih standardov, ki bi služili krepitvi evropske konkurenčnosti.

2.16.1

Prednost tovrstnega financiranja pa bi bila, da bi ga bila podjetja pripravljena neposredno zagotavljati in bi odsevalo potrebe trga brez zunanjih vplivov. Toda hkrati bi lahko imelo občutne posledice za zaščito — predvsem uravnoteženo zaščito — vseh zastopanih interesov, predvsem interesov malih in srednje velikih podjetij.

2.17

Izključno financiranje držav članic prek evropskih organov za standardizacijo, ki so člani CEN, CENELEC in ETSI, bi lahko oslabilo raven evropskega usklajevanja in skladnost evropskega sistema standardizacije.

2.17.1

Po drugi strani bi lahko ta možnost v veliki meri izpolnjevala načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je določeno v Pogodbi.

2.18

Večja udeleženost Komisije bi zagotovila večjo evropsko dodano vrednost tehničnim standardom, odpravila posamezne neskladne nacionalne standarde in okrepila delovanje notranjega trga, tudi glede ekonomije obsega za proizvodnjo evropske industrije.

2.18.1

S tem bi Komisija imela možnost, da vpliva na proces standardizacije in ga usmerja v skladu s stališči Skupnosti, pri čemer bi lahko izboljšala prepoznavnost, povezanost in učinkovitost podpore njenim politikam.

2.19

Letni stroški sistema standardizacije CEN-CENELEC/ETSI bi po navedbah najnovejših študij (11) znašali približno 700 milijonov EUR in bi se porazdelili takole:

2.20

Na strani prihodkov pa lahko sedaj glavne finančne vire razdelimo takole:

2.21

Finančna pomoč za evropsko standardizacijo sedaj temelji na več aktih, ki večinoma ne vsebujejo izrecnih, posebnih določb o pogojih financiranja. Na podlagi teh pravnih aktov lahko Komisija naroči evropskim organom za standardizacijo (CEN, CENELEC, ETSI) izdelavo evropskih standardov v podporo njenim politikam.

2.22

Finančno podporo evropski standardizaciji urejajo partnerski odnosi med Komisijo, EFTO in evropskimi organi za standardizacijo, predvideni v splošnih smernicah za sodelovanje, ki so bile podpisane 28. marca 2003.

2.23

Financiranje evropske standardizacije zadeva predvsem:

2.23.1

Prav tako tehnična standardizacija prispeva k zmanjševanju tehničnih ovir v svetovni trgovini z dogovori na ravni STO, kot sta TABD (Trans Atlantic Business Dialogue — Transatlantski poslovni dialog) in MEBF (Mercosur European Business Forum — Evropski poslovni forum Mercosur), in s preoblikovanjem evropskih tehničnih standardov v mednarodne standarde: ISO, IEC, ITU.

3.1

Po mnenju Odbora bi kazalo za zaščito bistvenih značilnosti procesa evropske standardizacije, ki mora potekati na prostovoljni osnovi, temeljiti na konsenzu in biti tržno usmerjen, dodati novo uvodno izjavo z naslednjim besedilom:

„Proces standardizacije mora še naprej potekati na prostovoljni osnovi, na podlagi konsenza in mora ostati tržno usmerjen. Te značilnosti je treba v novi pravni podlagi Skupnosti za financiranje evropske standardizacije ustrezno ohraniti in utrditi, v okviru akcijskega načrta za evropsko standardizacijo, ki ga je Komisija sprejela oktobra 2005. Ta načrt je treba vsako leto posodabljati v dogovoru z evropskimi organi za standardizacijo in zainteresiranimi stranmi.“

3.2

Hitrost tehnološkega napredka po mnenju Odbora ne more upravičevati tega, da industrija ustanavlja vedno več konzorcijev in forumov za razvoj tehničnih specifikacij izven okvira uradne evropske standardizacije. To bi namreč lahko oslabilo temeljne elemente evropske standardizacije, npr. potencialno udeležbo vseh strokovnjakov (predvsem v malih podjetjih), preglednost celotnega procesa in širitev podlage za prostovoljni konsenz. Zato naj se doda naslednja uvodna izjava:

„V okviru novih finančnih predpisov je treba zagotoviti večjo učinkovitost in krepitev standardizacije, da se v preglednem, odprtem in prostovoljnem procesu izpolnijo zahteve ‚new deliverables‘ (12): strokovnih poročil, tehničnih specifikacij in navodil. Evropski organi za standardizacijo bi morali imeti možnost, da spremljajo te ‚new deliverables‘, da bi zagotovili uresničevanje potreb vseh zainteresiranih, predvsem tistih, ki so manj strukturirani in manjši, ter legitimnih zahtev potrošniških organizacij.“

3.3

Po mnenju Odbora bi kazalo sedanjo četrto uvodno izjavo spremeniti tako, da bo cilj pravna podlaga ne le za financiranje vseh dejavnosti evropske standardizacije, potrebnih za izvajanje političnih in zakonodajnih ukrepov Skupnosti, ampak tudi za krepitev evropskega procesa standardizacije. To je namreč bistven element konkurenčnosti evropske industrije, zaščite potrošnikov, zaščite zdravja in blaginje evropskih državljanov.

„Treba je zagotoviti jasno, celovito in podrobno pravno podlago za to, da bo Skupnost lahko financirala vse dejavnosti evropske standardizacije, potrebne za izvajanje politik in zakonodaje Skupnosti ter za krepitev evropskega procesa standardizacije kot bistvenega elementa konkurenčnosti evropske industrije, širitve inovativnih tehnologij, zaščite potrošnikov in zdravja ter blaginje državljanov Unije.“

3.4

Odbor meni, da je treba jasneje poudariti, da evropski organi za standardizacijo ne pripravljajo le tehničnih standardov, ampak opravljajo tudi evropske infrastrukturne storitve, v okviru katerih strokovnjaki v imenu sodelujočih interesnih skupin pripravljajo standarde. Po osmi uvodni izjavi bi bilo zato treba vstaviti novo uvodno izjavo:

„Evropski organi standardizacije zagotavljajo v glavnem infrastrukturne storitve za pripravo tehničnih standardov. Te standarde pripravljajo zlasti predstavniki interesnih skupin v okviru prostega, sporazumnega in strokovno specifičnega postopka.“

3.5

Odbor predlaga, da se v členu 3 predloga (Dejavnosti standardizacije, upravičene do financiranja Skupnosti) za črko f) dodata dve novi črki g) in h).

3.5.1

Kot že povedano v točki 1.4 tega mnenja, je usposabljanje zainteresiranih strani o standardizaciji posebno pomembno (člen 3, nova črka g):

„usposabljanje predstavnikov zainteresiranih strani (predvsem malih podjetij, storitvenega sektorja, trgovine in manj strukturiranih organizacij) tako na splošnem področju procesa standardizacije kot tudi na strokovno-tehničnem področju za krepitev usposobljenosti za skupno pripravo evropskih in mednarodnih standardov“.

3.5.2

Za zagotovitev boljše udeležbe številnih akterjev civilne družbe v procesih standardizacije je nujno treba izboljšati njihovo medsebojno povezanost (člen 3, nova črka h):

„krepitev interdisciplinarnega usklajevanja metod, postopkov, politik in interaktivnih informacijskih omrežij med nacionalnimi/regionalnimi organizacijami za standardizacijo“.

3.6.1

Delo organov za standardizacijo lahko primerjamo z dejavnostjo splošnega gospodarskega interesa, saj opravljajo nujne storitve za zdravstvo, okolje in trajnostni razvoj.

3.6.2

EESO meni, da bi financiranje dela osrednjih sekretariatov evropskih organov za standardizacijo lahko potekalo ne le prek podpor za projekte in podpor za delovanje (13), ampak tudi prek pozivov za zbiranje ponudb (procurement) v skladu s postopkom javnih naročil. V bistvu v skladu z načeli večje prožnosti.

3.6.3

Člen 5 (Podrobna pravila financiranja), odstavek 5: po mnenju Odbora bi morali biti okvirni sporazumi o partnerstvu med evropskimi organi za standardizacijo in Komisijo (v skladu s prejšnjim členom 5) rezultat resničnega „enakovrednega partnerstva“ in jih ne bi smeli določati enostransko. Prav tako si je treba prizadevati za poenostavitev birokratskih postopkov in upravnega nadzora. Pri tem bi se bilo treba izogibati težavnim postopkom certifikacije in računovodskega preverjanja nastalih stroškov ter uvesti pavšalno ureditev, s katero bi 100 % pokrili mejne stroške.

3.7.1

Poleg glavnim ciljem standardov — olajševanju trgovinske menjave, izboljševanju kakovosti življenja, prispevkom k izboljševanju zdravja ter varnosti postopkov in storitev — bi bilo treba posebno pozornost namenjati okoljskim vidikom.

3.7.2

Kot primer naj navedemo integrirano politiko izdelkov, ki se je osredotočila na koncept okoljske življenjske dobe (14). Preverjanje okoljskih vidikov na podjetniški in lokalni ravni je že zajeto v EN/ISO 14.001, ki je bil sprejet kot evropski standard. Tudi ostali standardi kategorije ISO 14.000 (upravljanje z okoljem) so postali del evropske prakse: ISO 14.020 (oznake in okoljske navedbe); ISO 14.030 (presoja vpliva na okolje); ISO 14.040, LCA (Life Cycle Assessment, ocena življenjskega kroga).

3.8.1

Odbor meni, da je treba odstavek 2 člena 6 spremeniti, tako da bo v skladu z novo uvodno izjavo 4.