9.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 110/1

1.1

Turizem bistveno prispeva h gospodarstvu EU. Zaradi dejavnosti več kot dveh milijonov podjetij, ki zaposlujejo približno devet milijonov ljudi, znaša približno 5,5 % BDP (pri čemer se ta številka giblje od 3,9 % do 8 % glede na državo članico). Turizem je tudi močna gonilna sila za druge sektorje gospodarstva, vključno z industrijo (zlasti modnih sektorjev), prometom, kmetijsko-živilskim sektorjem, trgovino in drugimi vrstami storitev.

1.2

Nosilci več kot 80 % evropskega turizma so posamezniki in družine, medtem ko je ostalo poslovni turizem in poteka preko podjetij. Približno osmino osebnih izdatkov evropskih družin predstavlja potrošnja v zvezi s turizmom.

1.3

Evropa je še vedno najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu. Dejansko se v Evropsko unijo stekajo vedno močnejši turistični tokovi iz Rusije, Kitajske in Indije, kjer gospodarski razvoj hitro napreduje, in ima zato vedno več prebivalstva dostop do te vrste potrošnje.

1.4

Kljub tem začetnim spodbudnim dejstvom pa močna konkurenca novih razvijajočih se gospodarstev vsako leto bolj vpliva na evropski turizem. Cilj tega mnenja na lastno pobudo je usmeriti pozornost evropskih institucij na pospešek, ki ga turizmu v Evropi lahko da kultura, in institucije pozvati k promociji in zaščiti evropske kulturne dediščine. Za razliko od drugih industrijskih sektorjev dediščine ni mogoče preseliti ali reproducirati in bi tako lahko bila adut proti konkurenci iz drugih delov sveta.

1.5

Kot del postopka za pripravo tega mnenja je potekalo več srečanj z vodilnimi različnih generalnih direktoratov Komisije, ki se ukvarjajo z vprašanjem turizma in kulture, in s predstavniki Evropskega parlamenta. Poleg tega je 18. novembra 2005 v Paestumu, enem najbolj znanih arheoloških nahajališč v Italiji, potekala javna obravnava, v kateri so sodelovali mnogi predstavniki javnih institucij, mednarodnih organizacij (UNESCO), kulturnih združenj in zasebnih turističnih podjetij. Obravnava je potekala skupaj z 8. mediteranskim sejmom arheološkega turizma, kar je omogočilo, da so sodelovali tudi predstavniki držav z južne strani Sredozemskega morja.

2.1

Evropski vrh, ki je potekal marca 2005, je pozval Komisijo, Svet in države članice, da oživijo lizbonsko strategijo za rast in zaposlovanje ter dejavno sodelujejo pri dosegi njenih ciljev: turizem in kultura lahko bistveno prispevata k rasti in zaposlovanju. Kar zadeva rast, dejansko kaže, da je turizem eden od sektorjev z najhitrejšim razvojem: v obdobju od 2006 do 2015 pričakuje povprečno letno rast za 3,1 %. Tudi z vidika zaposlovanja je turizem industrija, ki ima dobre možnosti, da bi bistveno prispeval k preprečevanju brezposelnosti. Ker turizem zaposluje veliko žensk, lahko pomaga doseči cilj iz lizbonske strategije za intenzivnejše zaposlovanje žensk (1). Čeprav je pričakovati, da se bo evropski turizem v naslednjih 25 letih podvojil, je njegova stopnja rasti nižja kot v svetovnem povprečju, predvsem pa nižja kot stopnja rasti v nekaterih regijah turistično razvijajočih se držav. Če želimo, da bi se turistični sektor EU še nadalje širil in obnavljal kot najhitreje rastoč turistični sektor na svetu, bodo morale vse institucije EU prevzeti ustrezne pobude.

3.1

Eden najhitreje rastočih turističnih sektorjev je kulturni turizem — turizem, povezan s kulturo in naravo, mesti umetnostne dediščine in področji s posebej visoko koncentracijo zgodovinskega bogastva in lokalnih tradicij. Cilj tega mnenja ni reševati vsa vprašanja v zvezi s kulturo, temveč oceniti morebiten prispevek kulture k turizmu.

3.2

V tem posebnem segmentu turističnega sektorja ima Evropska unija posebno srečo, da je njeno ozemlje kulturno bogatejše kot katero koli drugo območje na svetu. Dejansko se 300 od 812 Unescovih spomenikov kulturne in naravne dediščine v 137 državah nahaja v 25 državah članicah EU. Če upoštevamo štiri države kandidatke (Bolgarijo, Hrvaško, Romunijo in Turčijo), se število povzpne na 331 (2). Druga letna konferenca Evropske mreže kulturnega turizma je razkrila pomembno dejstvo, da obiskovalci s Kitajske in iz Indije prihajajo v Evropo samo zaradi interesa, ki ga ljudje v teh državah gojijo do evropske kulturne in arheološke dediščine. EU in države članice morajo zato vlagati v varovanje svojega bogastva kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega turizma.

3.3

Poleg gospodarskih koristi igra kulturni turizem ključno vlogo v razvoju družbenih in civilnih vrednot ter pri pospeševanju evropskih integracij in dialoga med narodi in kulturami. Razvoj evropske identitete je odvisen od globljega poznavanja držav, kulturnih tradicij in „razlik“, ki sestavljajo evropski mozaik. Dandanes, ko se Evropa sooča z neke vrste krizo identitete, bi spodbujanje evropskih kulturnih vrednot lahko vzbudilo optimizem in zaupanje v prihodnost Unije (3).

3.4

Nadalje mora EU, zlasti v tem za multikulturalizem težkem času, pospešiti kulturni in religiozni dialog z drugimi narodi, vključno s pomočjo kulturnega turizma. Sklep EU, da bo leto 2008 evropsko leto medkulturnega dialoga, je zato časovno izredno ugoden.

3.5

Razvijanje kulturnega turizma, izpostavljanje zgodovinskega in družbenega konteksta evropske umetnostne dediščine ter poudarjanje naravne dediščine bo turistom iz vseh držav omogočilo pristno poznavanje evropske kulturne zgodovine.

4.1

Evropska unija je že nekaj časa dejavna na področju turizma ter varovanja in promocije kulturne dediščine, čeprav zaradi pomanjkljive pravne podlage še ni mogla financirati turističnih dejavnosti. Sedaj pa ustavna pogodba končno daje na razpolago pravno podlago, čeprav na žalost še ni bila ratificirana. Za maksimalno povečanje potenciala turizma je EU doslej v glavnem uporabljala horizontalen pristop: včasih so se za spodbujanje turizma uporabljali strukturni skladi, včasih pa je lahko posredno izkoristil projekte drugih sektorjev, kot sta okolje ali raziskave. To je sicer pozitivno, toda dejstvo, da se GD za podjetništvo in industrijo (enota za turizem) težko uskladi z drugimi generalnimi direktorati, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s turizmom, ogroža vse koristne učinke različnih evropskih pobud v tem sektorju.

4.2

Na področju strukturnih skladov je EU v obdobju 2000–2006 namenila približno 7 milijard EUR projektom, posredno ali neposredno povezanim s turističnim sektorjem, in približno 2 milijardi EUR za kulturne projekte (programi Interreg III, Leader+ in Urban). To je skupaj 9 milijard EUR za turizem in kulturo, toda vsota morda ne bo ustrezno izkoriščena, ker je treba izboljšati raven usklajevanja upravljanja teh dveh sektorjev, ki se financirata iz strukturnih skladov.

4.3

Med posebej uspešnimi pobudami EU za promocijo kulturne dediščine je projekt evropskih prestolnic kulture. Nedavna študija (4), ki jo je naročil GD za kulturo, navaja, da je ta program v letu prireditve posamezni kulturni prestolnici prinesel 12-odstotno rast turizma, v letu za tem pa turistične tokove, ki so bili še večji kot povprečje v letih pred prireditvijo. Ista študija navaja, da je potencial rasti, ki ga je sprostila prireditev, še vedno visok, toda treba bi ga bilo bolje izkoristiti. Zato je GD za kulturo pripravil nov predlog, ki zagovarja sprejetje novih, jasnejših meril za izbor mest kandidatov v prihodnosti, spodbujanje konkurence in tekmovanja med njimi, poudarek potrebe po kulturnih programih, da bi dosegli evropsko razsežnost in trajnost ter nazadnje spodbudili širjenje dobre prakse pri upravljanju kulturnih prireditev. Predlog tudi poziva k potrojitvi prispevka EU k Evropski prestolnici kulture, ki trenutno znaša 500 000 EUR.

4.4

V začetku decembra 2005 je odbor EP za nadzor proračuna v skladu s ciljem čim večjega spodbujanja potenciala turizma in kulture prvič odobril 1 milijardo EUR za razvoj projekta spodbujanja Evropskih destinacij odličnosti.

4.5

GD Komisije za podjetništvo in industrijo je ustanovil skupino za trajnost turizma, ki vključuje strokovnjake, ki predstavljajo institucije in različne kategorije operaterjev, in ima nalogo pripraviti predloge, kako bi Komisija dosegla trajnostni turizem kot korak naprej pri pripravi Agende 21 za evropski turizem do leta 2007. Evropski ekonomsko-socialni odbor se strinja s Komisijo in Evropskim parlamentom, da je trajnostni turizem edina oblika turizma, ki jo je treba v celoti spodbujati.

4.6

Poleg tega je komisar Günter Verheugen na 4. evropskem turističnem forumu, ki je potekal 20. oktobra 2005 na Malti, najavil, da bo v začetku leta 2006 predstavljen evropski turistični portal, ki bo zagotovil dostop do spletnih strani nacionalnih turističnih organizacij za promocijo evropskih turističnih destinacij drugod po svetu.

4.7

Nazadnje je GD Komisije za podjetništvo in industrijo pred nedavnim začel študijo o vplivu kulturnih in športnih prireditev na turistično usmerjena MSP, GD za kulturo pa je uvedel raziskavo kulturnega gospodarstva v Evropi.

5.1

Ker se zaveda pomena turističnega sektorja, je Evropski ekonomsko-socialni odbor že nekaj časa dejaven na področjih, povezanih s turizmom, kot so turistična politika za razširjeno EU, turizem in gospodarsko in socialno okrevanje nazadujočih območij, turizem in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, turizem in šport itd (5).

5.2

Skupaj z obema študijama iz točke 4.7 in mnenj iz točke 5.1 to mnenje poskuša prispevati k oblikovanju prihodnjih smernic turistične politike na evropski ravni.

6.1

Prvi korak pri spodbujanju kulturnih vrednot mora biti v smeri ljudi, ki živijo na določenem območju in se morajo začeti bolje zavedati bogastva lokalne zgodovinske, umetnostne in naravne dediščine (6). Dejansko lahko prebivalci, če poznajo svojo lokalno dediščino, igrajo dragoceno vlogo pri ohranjanju in promociji svoje regije in pri tem pomagajo javnim oblastem.

6.2

Za spodbujanje približevanja kulture v širšem obsegu je treba uvesti programe, ki bodo mlade v šolah informirali o lokalni zgodovinski, umetnostni in naravni dediščini, in pobude, ki bodo mladim zagotovile vodilno vlogo pri izkoriščanju dediščine (7).

7.1

Če želimo uspešno spodbuditi kulturni turizem in pritegniti tudi „turiste, ki se manj zanimajo za kulturo“, je treba analizirati in razviti različne segmente ter določiti usmeritve in priložnosti za nadaljnji razvoj. Glavni segmenti kulturnega turizma so: umetnostna dediščina, razstave, prireditve različnih vrst, gastronomska in enološka tradicija ter kmečki turizem, filmski turizem in kulturni tematski parki.

7.2.1

Najbolj tradicionalni segment kulturnega turizma je „fizična“ umetnostna dediščina, tj. stara mestna jedra, muzeji in arheološka najdišča. Prednostna naloga tega segmenta je spodbuditi intenzivnejše prepletanje upravljanja kulturnega premoženja in upravljanja turističnih zmogljivosti, da bi spodbudili turiste, da „izkoristijo“ to dediščino. Pristop mora vsebovati integrirane zmogljivosti „kulturnega turizma“, spodbujati mora integrirano upravljanje umetnostno in naravno zanimivih krajev, tudi če so v lasti različnih javnih oblasti ali zasebnikov, ali tako politiko odpiralnega časa in prodaje vstopnic, ki bo povečala dostopnost kulture in poskrbela za več prihodka, da bodo pokriti stroški upravljanja. Poleg tega je treba kulturno dediščino „oživiti“ na primer s postavitvijo začasnih razstav v muzejih, dvorcih ali gradovih zgodovinske vrednosti s posebnim poudarkom na promociji sodobne umetnosti.

7.2.2

Nastale so zanimive pobude, kot na primer „turistične izkaznice“, ki so jih uvedla mnoga evropska mesta in s katerimi je mogoče združiti uporabo javnih prevoznih sredstev ter vstop v muzeje in arheološka nahajališča.

7.2.3

„Kulturna okrožja“ so primerna zlasti za majhne centre kulturne dediščine, ki združujejo turistične in kulturne storitve v regijah, sestavlja pa jih določeno število podobnih okrožij. Kombinirajo javno in zasebno financiranje, njihova promocija pa je organizirana enotno. Poleg tega je EESO prepričan, da bi sodelovanje regionalnih turističnih organizacij ugodno vplivalo na razvoj in oblikovanje kulturnih okrožij, tudi čezmejnih.

7.2.4

Poleg tega bi bilo treba v različnih državah vzpostaviti „mreže“ (8) ali načrte poti do kulturnih spomenikov, na primer mrežo gradov ali dvorcev zgodovinskega pomena, arheoloških nahajališč (kot je mreža mest Magna Grecia) (9) ali mrežo posebne vrste muzejev, vključno z „muzeji podjetij“, ali čezevropske načrte (10), kot je Via Francigena. Te mreže in načrte bi bilo treba označiti z enotnim znakom, opremiti z načrti poti in organizirati skupno promocijo za vse njihove dele. Kjer je to mogoče, bi bilo smiselno ponuditi enake storitvene in nočitvene zmogljivosti.

7.3.1

Naslednji veliki segment kulturnega turizma so prireditve, koncerti, festivali in druge posebne prireditve. V preteklih 10 do 15 letih so kulturne prireditve postale močen spodbujevalni dejavnik turizma. Vedno večje število navdušencev, predvsem mladih, potuje na ogled razstav, koncertov, festivalov, posebnih prireditev, kot so t. i. „dolge noči“, ki postajajo vse bolj priljubljene v mnogih mestih, kot so Pariz, Versailles, Bruselj, Rim, Dunaj in Varšava.

7.3.2

Za izboljšanje tega segmenta je treba ustvariti ali prilagoditi infrastrukturo, da bodo na razpolago lokacije, primerne za razstave in festivale; potrebno je tudi načrtovanje na področju oglaševanja in informacijskih kampanj. Evropska unija bi lahko omogočila oblikovanje enotnega koledarja kulturnih dogodkov, spodbujala sodelovanje med različnimi državami in kulturnimi institucijami ter nazadnje tudi podpirala pobude v državah, ki imajo manj izkušenj in manj tradicije na tem področju, zlasti v desetih novih državah članicah.

7.4.1

Tretji večji segment kulturnega turizma je povezan z gastronomskimi in enološkimi običaji v različnih državah: to je segment „materialne kulture“, ki je zadnja leta vse pomembnejši, na njegovi podlagi pa je nastalo izvirno kulturno in gospodarsko gibanje, ki zagotavlja promocijo značilnih lokalnih proizvodov (11).

7.4.2

Tudi tukaj je treba spodbuditi „gastronomske in enološke načrte“, vključno z umetnostnimi in kulturnimi posebnostmi, promocijo celotnega paketa kulturnih obiskov, kulinaričnih užitkov in izkušnjami podeželskega življenja. Tako bo združeno spoznavanje zgodovine umetnosti ter tipične kulinarične in enološke tradicije posamezne regije ali območja.

7.4.3

Evropska unija bi lahko spodbudila pripravo evropskega vodiča po gastronomskih in vinskih poteh ter kmečkem turizmu, ki bi se osredotočil zlasti na čezmejne poti, ki združujejo tradicije dveh ali treh držav: to bi pomagalo izpostaviti korenine, ki so skupne mnogim tradicijam in „raznolikostim“.

7.5.1

Četrti segment kulturnega turizma, ki postaja bistveni vir turističnih tokov, sta film in televizijske serije. V mnogih regijah narašča število turistov, kajti vedno več ljudi obiskuje kraje snemanja uspešnih filmov in TV produkcij. Tako se je na primer povečal obisk gradu Alnwick v severni Umbriji (severna Anglija), kjer so posneli filme po romanih o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling, in skoraj čez noč prinesel 13 milijonov EUR na leto ter s tem postal ena največjih turističnih zanimivosti v Veliki Britaniji. Isto je v Italiji doživel grad Agliè v Piemontu, kjer je bila posneta televizijska serija Elisa di Rivombrosa: povprečno število obiskovalcev gradu na teden se je povečalo s 100 na 3 500. Poleg tega ima svoj vpliv tudi slava filmov, katerih snemanje še poteka: mestece Lincoln v Angliji, kjer na podlagi uspešnice Dana Browna poteka snemanje filma Da Vincijev kodeks, je že pritegnilo številne turiste. V Parizu so bile ustanovljene celo turistične agencije, ki izključno organizirajo oglede krajev iz Brownovih romanov.

7.5.2

V skladu z raziskavo, ki je bila opravljena avgusta 2005, se v Združenem kraljestvu 27 % odraslih in vsaj 45 % mladih, starih od 16 do 24 let, odloča, kam na počitnice, na osnovi filmov, ki so jih videli v kinu ali na televiziji. Zato VisitBritain, organ, odgovoren za britanski turizem, pozorno spremlja in na svoji spletni strani zelo podrobno objavlja zemljevide, kjer je mogoče najti vse kraje, kjer nastajajo nove filmske produkcije, dostop do njih in razpoložljive turistične zmogljivosti.

7.6.1

Peti segment kulturnega turizma bi lahko bil povezan z ustvarjanjem zgodovinskih in umetnostnih tematskih parkov, ki bi dopolnjevali obiske muzejev, starih mestnih jeder in arheoloških nahajališč. Parki, ki bi lahko bili postavljeni blizu znanih turističnih znamenitosti, bi morali biti dodatna pomoč obiskovalcem za pravilno razumevanje zgodovine, v katero „se podajajo“ (12). Podobne parke bi lahko zgradili v večjih evropskih kulturnih okrožjih (13), EU pa bi lahko spodbudila gradnjo informativnih in zabaviščnih infrastruktur, kar bi bila dodatna zanimivost za turiste.

8.1

Nova informacijska in komunikacijska tehnologija veliko prispeva k izkoriščanju kulturne dediščine za turistične namene: oblikovanje spletnih strani in vzpostavitev satelitskih kanalov in kanalov digitalne televizije, uporaba avdio- in videoklipov za mobilne telefone, rekonstrukcije spomenikov ter zgodovinsko in umetnostno zanimivih krajev z uporabo tehnike navidezne resničnosti (14).

8.2

Na tem področju bi bilo mogoče uporabiti nove tehnologije za spodbujanje trajnostnega turizma in zaščito najbolj priljubljenih nahajališč umetnostne dediščine, ki jih ogroža masovni turizem: informacijska tehnologija bi lahko zagotovila nove načine časovnega načrtovanja, spremljanja in razporejanja turističnih tokov, okoljske dejavnike (kot je vlažnost v muzejskih dvoranah), ki lahko poškodujejo umetnine, pa bi lahko nadzorovali samodejno. Poleg tega bi lahko uporaba spletnega nakupa vstopnic in sistemi za rezervacijo obiska ljudi spodbudili, da obiščejo nahajališča, ki lahko naenkrat sprejmejo le majhno skupino turistov.

8.3

Nazadnje moderna tehnologija dragoceno prispeva k oblikovanju struktur in sistemov za premagovanje arhitekturnih ovir, ki so za manj gibčne prepogosto nepremostljive. Tega ne smemo spregledati.

8.4

Evropska unija, ki je v sedmem okvirnem programu za raziskave in inovacije navedla, da bi bilo mogoče rezultate raziskav uporabiti v prid turističnemu sektorju in spodbuditi dostop do kulturne dediščine, bi lahko poenostavila praktično izvajanje pobud te vrste, morda s pripravo seznama razpoložljive tehnologije in načrta najboljše prakse na ravni Skupnosti, ki bo operaterjem v različnih državah zagotovil uporabne informacije.

8.5

Uporaba tehnologije je bistvena za spodbujanje turističnih destinacij v EU in zunaj nje. Tudi tukaj je treba zajeti pobude, ki potekajo v različnih državah. Evropska unija bi lahko razen tega dopolnila evropski turistični portal s televizijskim satelitskim kanalom, ki bi evropski turizem spodbujal v državah zunaj Evrope.

9.1

Učinkovit sistem izkoriščanja kulturne dediščine za turistične namene načenja vprašanje upravljanja kulturnih dobrin. Nekatere so v javni lasti (državna ali lokalna oblast), lastniki drugih so religiozne ali neprofitne organizacije ali zasebniki. Položaj je posebej kočljiv v številnih novih državah članicah, kjer je prisilna nacionalizacija v desetletjih pred tem ustvarila negotovost v zvezi z lastninskimi pravicami in povzročila opazno zanemarjanje velikega dela kulturne dediščine.

9.2

Zato bi bilo treba sprejeti modele upravljanja, ki bi ob upoštevanju sedanjih lastniških struktur umetnostne in kulturne dediščine ter ob zagotavljanju čim večjega možnega varovanja in ohranjanja, omogočili usklajeno upravljanje integriranih kulturnih turističnih zmogljivosti in spodbudili skupne javne in zasebne naložbe, vključno z ustreznimi davčnimi spodbudami.

9.3

Evropska unija bi lahko opravila raziskavo sistemov upravljanja v različnih evropskih državah, da bi ocenila njihovo učinkovitost in spodbudila njihovo širjenje v drugih državah ali predlagala inovativne davčne in druge sisteme, ki bi spodbudili javno in zasebno sodelovanje pri upravljanju.

9.4

Z vprašanjem upravljanja je povezano tudi vprašanje usposabljanja osebja, zaposlenega na krajih kulturne dediščine: poleg znanja iz umetnostne zgodovine osebje potrebuje tudi znanje managementa in marketinške spretnosti, znanje uporabe nove tehnologije, tisti, ki so v neposrednem stiku s turisti, npr. zaposleni v hotelih, prodaji, osebje za javne storitve, pa morajo poleg znanja tujih jezikov tudi „znati ravnati“ z ljudmi in spoštovati kulturne razlike med turisti. Tudi tukaj bi Evropska unija lahko izbrala najboljše strokovno usposabljanje v sektorju in tako olajšala izmenjavo prakse, primerjalne analize (benchmarking) in širjenje najboljše prakse — vse to za spodbujanje visokokakovostnega turizma.

10.1

Učinkovito upravljanje kulturnega turizma lahko pozitivno vpliva na druge segmente turizma, kot je kopališki turizem in planinski turizem ter celo poslovni turizem in turizem za starejše.

10.2

Tematski načrti umetnosti, razstav, koncertov, festivalov ali kulinaričnih in enoloških prireditev bi lahko spodbudili turiste, da bi izbrali določene evropske destinacije, in bi lahko tem letoviščem pomagali spoprijeti se s konkurenco turističnih destinacij v državah v razvoju, ki so sicer bolj konkurenčne z vidika naravnih virov in cen, ne morejo se pa meriti s kulturnimi zanimivostmi, ki jih lahko ponudi Evropa.

10.3

Podobno je mogoče v poslovnem turizmu priložnost poslovnega potovanja združiti s kulturnim turizmom in za nekaj dni podaljšati bivanje (morda čez vikend) ali ga celo izkoristiti kot družinske počitnice z zakonskim partnerjem ali otroki.

10.4

Ob upoštevanju dejstva, da je življenjska doba sedaj mnogo daljša, kulturni turizem izpolnjuje potrebe starejših, ki se vedno pogosteje odločajo, da bodo svoj prosti čas preživeli ob spoznavanju novih kultur. To je ugodno tudi za promocijo turizma v nizki sezoni.

10.5

Evropska unija lahko nedvomno deluje kot gonilna sila v tem prizadevanju za spodbujanje integracije kulturnega turizma in drugih segmentov turizma.

11.1

Ob upoštevanju dejstva, da kultura lahko podpre razvoj turizma, in predvsem ker turizem ne le, da je gonilna sila za druge sektorje gospodarstva, temveč lahko tudi bistveno prispeva k dosegi ciljev rasti in zaposlovanja iz lizbonske strategije, je glavni namen tega mnenja na lastno pobudo, kot je navedeno zgoraj, evropskim institucijam zagotoviti dodatne instrumente za spodbujanje sektorja, ki je še vedno dinamičen, vendar se sooča s trdo konkurenco držav izven Evrope.

11.2.1

Če želimo evropski kulturni turizem učinkovito izkoristiti, je potrebnih več učinkovitih informativnih in integriranih oglaševalskih kampanj v podporo Evropi in evropskim destinacijam; hkrati pa je treba omogočiti najboljše prakse na področju zaščite, izkoriščanja, upravljanja in usposabljanja. Evropski turistični portal bo tukaj nedvomno zelo uporaben, zlasti če:

11.3.1

Evropska unija bi v programih za spodbujanje najboljše prakse pri upravljanju storitev kulturnega turizma lahko uporabila sisteme natečajev in premij, zlasti v programu Evropske prestolnice kulture (15) ter prihodnjem programu Evropskih destinacij odličnosti. Lahko bi tudi zagotovila svetovanje mestom in regijam, ki se bodo odločili kandidirati za programe te vrste, in jim namenila večjo finančno podporo kot doslej ter zanje morda uvedla hitre odobritve proračunskih sredstev iz strukturnih skladov. Na nacionalni ravni bi bilo vredno spodbujati zdravo konkurenco med mesti in destinacijami kulturnega turizma, ki kandidirajo za sodelovanje v teh dveh programih, tako da uporabljajo merila, opredeljena na evropski ravni. Za program Evropske prestolnice kulture so ta merila sistemi upravljanja, sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, integracija turističnih in kulturnih storitev, oglaševalske in informativne kampanje, ki informirajo o prireditvah itd., za program Evropskih destinacij odličnosti pa trajnost, podaljšanje turistične sezone, odstranitev ozkih grl, sistemi upravljanja, sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, integracija storitev itd.

11.4.1

Krepitev medkulturnega dialoga v EU (zlasti glede na prihodnji pristop štirih držav kandidatk) ter med EU in drugimi območji sveta mora imeti prednost v programih kulturnega turizma. V tem pogledu je že bilo poudarjeno, da je sklep, da bo leto 2008 evropsko leto medkulturnega dialoga, časovno izredno primeren. Kljub temu bi bilo zelo smiselno začeti vrsto projektov celo pred letom 2008, ki bi zajeli šole, na primer s širitvijo mednarodnih programov izmenjav, kot je Erasmus, tudi na srednješolce, in spodbuditi tesno povezovanje razredov iz različnih držav. Uvedli bi lahko tudi posebne projekte za krepitev medkulturnega dialoga za starejše. Tako bi leto 2008 lahko postalo „izložbeno okno“ sedanjih pobud in bi lahko ustvarilo nadaljnje pobude.

11.5.1

Ker EU zaradi pomanjkljive pravne podlage žal nima neposrednih praktičnih turističnih instrumentov, bi lahko na področju upravljanja sprejela ukrepe za boljšo uskladitev, ki bi spodbudili sedanje in prihodnje projekte sektorja. EESO zagovarja, da se čim prej in ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti, ustanovi Evropska agencija za turizem, ki bi lahko delovala kot center spremljanja evropskega turizma in zagotovila Skupnosti in državam članicam zanesljive in primerljive podatke o turizmu. To je bilo predlagano že v enem od prejšnjih mnenj na lastno pobudo o turizmu in športu: prihodnji izzivi za Evropo.

11.6.1

EESO pozdravlja predloge komisarja Günterja Verheugna na 4. forumu evropskega turizma na Malti in nedavne resolucije Evropskega parlamenta (16), da GD za podjetništvo in industrijo zaupa nalogo usklajevanja različnih pobud Skupnosti, ki vplivajo na turistični sektor.

11.7

EESO je zaradi javne obravnave, ki je novembra lani potekala na zanimivem arheološkem nahajališču Paestumu v Italiji, to mnenje poimenoval Paestumska deklaracija.

—

Evropska pot gotske rdeče opeke, projekt, ki povezuje sedem držav (Švedsko, Dansko, Nemčijo, Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo), 26 mest in dve regiji;

—

Evropska pot židovske dediščine, program, ki je prejel odlikovanje in naziv Velika kulturna pot Sveta Evrope (5. decembra 2005).