This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52005SA0006
Special report No 6/2005 on the trans-European network for transport (TEN-T) together with the Commission's replies
Posebno poročilo št. 6/2005 o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) z odgovori Komisije
Posebno poročilo št. 6/2005 o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) z odgovori Komisije
UL C 94, 21.4.2006, p. 1–36
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
21.4.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 94/1 |
POSEBNO POROČILO št. 6/2005
o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) z odgovori Komisije
(predloženo v skladu z drugim pododstavkom člena 248(4) ES)
(2006/C 94/01)
KAZALO
SEZNAM KRATIC
I–IV |
POVZETEK |
1–6 |
UVOD |
7–10 |
OBSEG REVIZIJE, CILJI IN PRISTOP |
11–79 |
UGOTOVITVE |
11–24 |
Dodelitev finančne pomoči TEN-T |
25–51 |
Zakonski okvir in upravni postopki |
25–29 |
Zakonske in uredbene zahteve |
30–43 |
Vrednotenje in izbira |
44–51 |
Spremljanje projekta |
52–64 |
Organizacijska struktura in dodelitev osebja |
65–79 |
Usklajevanje financiranja prometne infrastrukture EU |
80–91 |
ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA |
PRILOGA 1 – OPIS UPRAVLJAVSKEGA SISTEMA TEN-T
Zakonski okvir in okvir politike TEN-T
Oddaja vlog, vrednotenje in izbirni postopek TEN-T
Organizacijska struktura TEN-T
Proračunski okvir TEN-T
PRILOGA 2 – Zemljevid s prikazom prednostnih osi in projektov TEN-T
Odgovori Komisije
SEZNAM KRATIC
GD REGIO |
— |
Generalni direktorat za regionalno politiko |
GD TREN |
— |
Generalni direktorat za energetiko in transport |
EIB |
— |
Evropska investicijska banka |
FTE |
— |
Ekvivalent polnega delovnega časa |
MEANS |
— |
Ukrepi za vrednotenje ukrepov strukturne narave |
PSP |
— |
Poročilo(-a) o stanju projekta |
RTD |
— |
Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti |
POVZETEK
I. |
Skupnost prispeva k vzpostavitvi vseevropskih omrežij na področju prometa (TEN-T), da bi zagotovila kohezijo, medsebojno povezanost in medobratovalnost nacionalnih omrežij ter dostopnost na taka omrežja po vsej Evropski uniji. V ta namen Skupnost financira infrastrukturne projekte in študije za ceste, železnice, celinske plovne poti, letališča, pristanišča, satelitsko navigacijo ter sisteme za upravljanje prometa. Proračun za obdobje od 2000 do 2006, ki ga upravlja Generalni direktorat za energetiko in transport (GD TREN), znaša 4 425 milijonov EUR. |
II. |
Z revizijo je Sodišče ocenilo, v kolikšnem obsegu je upravljavski sistem Komisije – vključno z zasnovo in izvajanjem zakonskega okvira, upravnih postopkov in sistemov notranjega kontroliranja – prispeval h gospodarnemu, učinkovitemu in uspešnemu izvajanju TEN-T. |
III. |
Sodišče je ugotovilo, da:
|
IV. |
Sodišče priporoča, da Komisija:
|
UVOD
1. |
Ko je leta 1993 začela veljati Maastrichtska pogodba, je Skupnost postala odgovorna za pomoč pri vzpostavljanju in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometa (TEN-T) (2). Ker je Komisija želela podpreti projekte skupnega interesa, ki jih izvajajo države članice in mednarodne organizacije, je v zgodnjih 90. letih sprejela posebne ukrepe za TEN-T. Proračunski odhodki za TEN-T so se povečali s 182 milijonov EUR v letu 1993 na 661 milijonov EUR v letu 2005. |
2. |
Cilj TEN-T je vzpodbujanje medsebojne povezanosti in medobratovalnosti nacionalnih prometnih omrežij ter dostop na taka omrežja, pri čemer se zlasti upošteva potreba po povezavi med otoškimi, neobalnimi in obrobnimi regijami s s centralnimi regijami Skupnosti (3). |
3. |
Odhodke Skupnosti TEN-T neposredno upravlja Generalni direktorat za energetiko in transport (GD TREN) (4). Priloga 1 vsebuje izčrpen opis različnih vidikov upravljanja TEN-T. Iz pravnega in uredbenega vidika delovanje vseevropskega prometnega omrežja določajo:
|
4. |
Finančna pomoč Skupnosti se lahko izvede v eni ali več od sledečih petih oblik: sofinanciranje študij, neposredna nevračljiva sredstva v investicije ali izvajanje del, subvencije za obresti pri posojilih, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka ali drugi finančni organi, prispevki za kritje zneskov jamstev pri posojilih Evropskega investicijskega sklada ali drugih finančnih institucij, udeležba pri tveganem kapitalu za investicijske sklade ali primerljive finančne dejavnosti. |
5. |
Finančna uredba za vseevropska omrežja za obdobje 2000–2006 predvideva skupni proračun v višini 4 875 milijonov EUR za vse sektorje vseevropskega omrežja (promet, telekomunikacije in energetska infrastruktura) skupaj, od katerega se lahko dodeli največ 75 % za okvirne večletne programe za te sektorje (11). Preostali proračun, ki znaša najmanj 25 %, je na razpolago za projekte, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov. |
6. |
Od skupnega zneska 4 875 milijonov EUR je Komisija 4 425 milijonov EUR dodelila TEN-T, od tega zneska pa je do sedaj 70 % rezerviranih za okvirne večletne programe in bodo razdeljeni takole (12): |
— |
1 551 milijonov EUR (50 %) za prednostne projekte, |
— |
680 milijonov EUR (22 %) za program „Galileo“, |
— |
815 milijonov EUR za tako imenovane „povezane skupine projektov“, od tega
|
— |
30 milijonov EUR za rezervacije (1 %). |
Preostanek proračuna za vseevropsko prometno omrežje (najmanj 25 %) je predviden za projekte, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov.
OBSEG REVIZIJE, CILJI IN PRISTOP
7. |
Z revizijo je Sodišče ocenilo, v kolikšnem obsegu je upravljavski sistem – skupaj z zasnovo in izvajanjem zakonskega okvira, upravnih postopkov in sistemov notranjih kontrol – prispeval h gospodarnemu, uspešnemu in učinkovitemu izvajanju vseevropskega prometnega omrežja (13). |
8. |
S posebnimi revizijskimi cilji naj bi se določil obseg, v katerem:
Sodišče je prav tako preverilo ali in v kolikšni meri je Komisija uvedla popravne ukrepe glede na svoje prejšnje ugotovitve o vseevropskem prometnem omrežju (14). |
9. |
Sodišče je revidiralo vse postopke, od vložitve predlogov do, kjer je bilo to ustrezno, naknadnih finančnih revizij. Sodišče je v okviru svoje sistemske analize pripravilo izčrpen opis upravljavskega sistema Komisije in navedlo najpomembnejše notranje kontrole. Preverjanje skladnosti notranjih kontrol, ki jih izvaja Komisija, je bilo opravljeno na vzorcu skupno 72 ukrepov pri vseevropskem prometnem omrežju (15). Da bi lahko prišli do splošnih zaključkov, so bile v vzorcu zajete vse vrste prometa (16) vseh držav članic EU-15, kar predstavlja več kot 577 milijonov EUR odhodkov. Od teh 72 ukrepov jih je bilo 35 revidiranih na kraju samem. |
10. |
V revizijo je bil zajet tudi pregled pravnih podlag TEN-T in vzorca sklepov o financiranju, ki jih je sprejela Komisija. Poleg tega je Sodišče na pristojna nacionalna ministrstva poslalo vprašalnike in med uslužbenci izvedlo raziskavo v zvezi z vprašanji kot so programiranje, predhodno vrednotenje projektov, izbira, spremljanje in kontrola. Sodišče je nazadnje v sodelovanju s Komisijo vzpostavilo projektno podatkovno bazo, ki vsebuje statistične podatke o financiranih ukrepih TEN-T. |
UGOTOVITVE
Dodelitev finančne pomoči TEN-T
Počasno izvajanje prednostnih projektov TEN-T
11. |
Prvotni rok za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja, določen v smernicah politike, ki sta jih sprejela Svet in Evropski parlament, je bilo leto 2010 (17). Doslej so bili dokončani le trije od 14 prednostnih projektov, ki so bili odobreni v letih 1994 in 1996, pričakuje pa se, da bo v določenem roku zaključenih še pet prednostnih projektov. Pri šestih preostalih prednostnih projektih bodo po pričakovanjih do leta 2010 dokončani le glavni deli projekta. Do zamud prihaja zlasti pri čezmejnih delih projektov vseevropskega prometnega omrežja, saj so ti deli na nacionalni ravni manj prednostno obravnavani in so zanje potrebna večja prizadevanja pri usklajevanju s strani zadevnih držav članic (glej odstavek 15). Komisija je leta 2003 priznala, da do teh pomebnih zamud prihaja predvsem zaradi nezadostnega financiranja na evropski ravni in na ravni držav članic ter zaradi pomanjkljivega usklajevanja med različnimi viri javnih sredstev EU ter nacionalnih in regionalnih javnih sredstev (18). |
12. |
Po širitvi sta Evropski parlament in Svet po pregledu smernic politike vseevropskega prometnega omrežja leta 2004 sklenila dodati 16 prednostnih projektov (z roki za dokončanje v obdobju med 2008 in 2019) kljub težavam pri dokončanju obstoječih prednostnih projektov (glej Prilogo 2) (19). |
Dodeljevanje proračunskih sredstev ni dovolj osredotočeno na čezmejne dele
13. |
Glavni cilj vseevropskega prometnega omrežja je zagotoviti kohezijo, medsebojno povezanost in medobratovalnost nacionalnih omrežij ter dostop na taka omrežja na celotnem ozemlju Evropske unije (glej odstavek 2). |
14. |
Analiza razdelitve proračuna za vseevropsko prometno omrežje med države članice EU-15 med letoma 2001 in 2003 kaže, da je, z le nekaj izjemami, vsaka država članica prejela delež letnega proračuna za vseevropsko prometno omrežje, bodisi prek okvirnih večletnih programov ali programov, ki ne spadajo v to skupino (glej tabelo 1). Poleg tega je ostal delež skupnih proračunskih sredstev, dodeljenih vsaki državi članici, skoraj nespremenjen (t. j. za 9 od 15 držav članic letni odkloni niso bili višji od 1 %), projekte, zajete v izbirni predlog, ki so bili na koncu opuščeni, pa so nadomestili drugi projekti iste države članice. To potrjuje izjave predstavnikov dveh držav članic (20) v programskem odboru TEN-T v okviru raziskave Sodišča in dokazno dokumentacijo v primeru ene države članice (21), da se pri dodeljevanju proračunskih sredstev TEN-T kot bistven element upošteva načelo „pravičnega deleža“. |
Tabela 1
Porazdelitev proračuna TEN-T za obdobje 2001–2003 po 15 državah članicah EU
(v milijonih EUR) |
||||||||
DČ |
Znesek, dodeljen projektom v letu 2001 |
% od celote |
Znesek, dodeljen projektom v letu 2002 |
% od celote |
Znesek, dodeljen projektom v letu 2003 |
% od celote |
Znesek, dodeljen projektom v obdobju 2001–03 |
% od celote |
AT |
12,1 |
2,2 |
14,4 |
2,6 |
18,1 |
3,0 |
44,6 |
3,2 |
BE |
18,7 |
3,4 |
15,0 |
2,7 |
15,7 |
2,6 |
49,4 |
2,9 |
DE |
76,0 |
13,9 |
76,2 |
13,5 |
73,1 |
12,0 |
225,3 |
14,2 |
DK |
5,9 |
1,1 |
0,1 |
0,0 |
1,5 |
0,3 |
7,6 |
0,5 |
ES |
23,6 |
4,3 |
23,7 |
4,2 |
31,5 |
5,2 |
78,8 |
4,5 |
EU (22) |
173,4 |
31,8 |
272,7 |
48,4 |
201,2 |
33,1 |
647,2 |
35,3 |
FIN |
13,0 |
2,4 |
11,4 |
2,0 |
13,1 |
2,2 |
37,5 |
2,4 |
FR |
61,4 |
11,3 |
32,4 |
5,7 |
98,7 |
16,0 |
192,4 |
10,2 |
GR |
17,7 |
3,2 |
10,7 |
1,9 |
1,0 |
0,2 |
29,4 |
1,4 |
IRL |
8,0 |
1,5 |
3,0 |
0,5 |
0,0 |
0,0 |
11,0 |
0,9 |
IT |
41,6 |
7,6 |
52,0 |
9,2 |
71,3 |
11,7 |
164,9 |
8,8 |
LU |
1,1 |
0,2 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
1,1 |
0,2 |
NL |
44,0 |
8,1 |
23,0 |
4,1 |
29,8 |
4,9 |
96,8 |
6,0 |
PT |
10,5 |
1,9 |
0,0 |
0,0 |
7,0 |
1,2 |
17,5 |
1,2 |
SE |
13,5 |
2,5 |
8,9 |
1,6 |
14,8 |
2,4 |
37,2 |
2,6 |
UK |
24,8 |
4,5 |
20,0 |
3,5 |
33,3 |
5,5 |
78,1 |
5,5 |
Skupaj |
545,4 |
100,0 |
563,4 |
100,0 |
610,1 |
100,0 |
1 718,9 |
100,0 |
15. |
Večina financiranih projektnih delov TEN-T se nahaja znotraj meja držav članic. Od 118 infrastrukturnih projektnih odsekov, ki spadajo v okvirne večletne programe (23), le devet delov zavzema ozemlje več kot ene države članice. Pri teh delih čezmejnih projektov prihaja do največ težav pri pridobivanju nacionalnih finančnih sredstev in pri premagovanju administrativnih in zakonskih ovir v zvezi z njihovim upravljanjem. Poleg tega Komisija za take projekte ni zagotovila ustreznega prednostnega financiranja. Tako sklep o okvirnih večletnih programih za čezmejne projekte zagotavlja le 5 % svojega proračuna, od tega le 2 % za čezmejne projekte znotraj Skupnosti (24) (glej odstavek 6). Poleg tega bodo obveznosti za 70 % proračuna za okvirne večletne programe za obdobje 2000–2006 za devet čezmejnih delov prevzete v letih 2005 in 2006, zlasti tiste v zvezi z železniškimi povezavami med Španijo in Francijo ter Avstrijo in Italijo. |
16. |
Čeprav se je s finančno uredbo TEN zvišal prag za financiranje projektnih delov, ki segajo preko meja ali naravnih pregrad, z 10 % na 20 %, in to pravočasno za uporabo sklepov o financiranju od leta 2004 dalje, pa zaradi tega do junija 2005 ni prišlo do povečane stopnje financiranja čezmejnih delov (25). Če se bodo težave v zvezi z dokončanjem čezmejnih železniških delov pojavljale tudi v prihodnje, ne bo mogoče v celoti izkoristiti vseevropske dodane vrednosti TEN-T. |
Preveč razdrobljeno dodeljevanje proračunskih sredstev
17. |
Finančna pomoč TEN-T morda ne bo presegla 50 % stroškov za študije in 10 % stroškov za infrastrukturna dela (26) s skupno omejitvijo 10 % skupnih stroškov investicije, razen za projekte, ki zadevajo satelitsko namestitev in navigacijske sisteme, ter projekte, ki segajo preko meja ali naravnih pregrad, pri katerih lahko nevračljiva sredstva pokrijejo do 20 % skupnih stroškov investicije. |
18. |
Analiza oblik pomoči, ki so omenjene v odstavku 4 in so bile uporabljene za projekte, pri katerih so bile obveznosti prevzete med letoma 1995 in 2004, je pokazala (glej diagram 1):
|
19. |
40 % ukrepov TEN-T, za katere so bile obveznosti prevzete med letoma 1995 in 2004, je zadevalo dela. Čeprav finančna uredba TEN navaja, da se lahko ta oblika uporabi le v „ustrezno upravičenih primerih“, je bilo z revizijo ugotovljeno, da pri tej obliki pomoči skoraj nikoli niso bila predložena posebna dokazila. |
20. |
Sofinanciranje študij je najpogosteje uporabljen mehanizem pomoči (59 % ukrepov). V nasprotju z deli so študije privlačne tudi za države in regije, ki koristijo druge programe EU za financiranje infrastruktur, na primer strukturne in kohezijske sklade (28). Do tega večinoma prihaja zaradi visoke stopnje sofinanciranja za študije TEN-T. |
21. |
V obdobju od leta 1995 do leta 2004 je povprečna stopnja financiranja za dela in študije znašala 3,5 % (v primerjavi z 10 %) in 25,4 % (v primerjavi s 50 %) od skupnih ocenjenih upravičenih stroškov (29). Te povprečne stopnje financiranja so precej nižje od najvišjega dovoljenega zneska za katero koli obliko pomoči. Poleg tega je v proračunu za TEN-T zajeto zelo veliko število ukrepov, od katerih jih veliko sploh ni potrebovalo finančne pomoči TEN-T in/ali niso v celoti izpolnjevali meril za vrednotenje in izbiro (glej odstavek 39). |
22. |
Zgornja ugotovitev in zamude pri izvajanju prednostnih projektov (glej odstavek 11) kažejo na pomanjkanje prednostne obravnave pri izbiri ukrepov TEN-T, ki se bodo financirali, kar zmanjšuje želeni pospeševalni učinek financiranja s strani Skupnosti (glej odstavek 42). Poleg tega nizko povprečje dejanskega financiranja za dela sproža vprašanja, ali bo predlog Komisije za novo finančno uredbo TEN, s katero se bo zvišala zgornja meja za financiranje del, pritegnil več javnih in zasebnih finančnih sredstev (30). |
Za več kot polovico trenutnega proračuna za okvirne večletne programe še niso bile prevzete obveznosti
23. |
V obdobju 2001–2004 je bil skupni znesek prevzetih obveznosti 1 926 milijonov EUR za projekte okvirnih večletnih programov, kar je 63 % celotnega proračuna, ki je za to na razpolago. Nadaljnjih 1 129 milijonov EUR obveznosti naj bi bilo prevzetih v obdobju od 2005 do 2006. Za prevzem obveznosti za preostalih 37 % v letih 2005 in 2006 bodo Komisija in države članice morale pozorno spremljati izvajanje projektov okvirnih večletnih programov. Ukrepi, ki jih vsebujejo spremenjene smernice politike o načinu upravljanja velikih zamud pri projektih, so dolgoročno ustrezni (31). Pri kratkoročnih zamudah pa bi morala Komisija strožje nadzorovati projekte, ki ne napredujejo po pričakovanjih. Po posvetovanju z državami članicami je treba po potrebi predvideti zagotovitev takojšnjega prenosa proračunskih sredstev znotraj programa okvirnih večletnih programov za tiste projekte, ki potekajo v skladu z načrti ali hitreje. |
24. |
Projekte, ki spadajo k „Povezanim skupinam projektov“ in za katere je obveznosti za še skoraj 40 % proračuna, je treba pozorno spremljati. To še zlasti velja za čezmejne projekte, za katere bodo v letih 2005 in 2006 prevzete obveznosti za 56 % proračunskih sredstev. To izpostavlja splošne težave pri dokončanju delov čezmejnih projektov, ki so del bodisi prednostnih projektov bodisi povezanih skupin projektov. |
Zakonski okvir in upravni postopki
Zakonske in uredbene zahteve
Sklep o financiranju še vedno vsebuje pomanjkljivosti
25. |
Sklep Komisije o financiranju je glavna pravna podlaga za dodelitev finančne pomoči TEN-T posameznim projektom in mora zato vsebovati jasno opredeljene podatke o obsegu, časovnem okviru, obliki, proračunu in finančnih pogojih za finančno pomoč TEN-T (glej Prilogo 1). Komisija je šele leta 2002 začela upravičence dosledno obveščati o teh sklepih, čeprav je to določeno v finančni uredbi TEN (32). Od takrat Komisija vsako leto posodablja vzorec sklepa o financiranju, kar vodi do popolnejše in jasnejše pravne podlage (33). |
26. |
Čeprav je Komisija sprejela ukrepe za izboljšanje opisa dejavnosti, ki so zajete v sklepih o financiranju, pa ni izvedla predloga Sodišča, da bi za tehnično prilogo uvedla obvezen strukturni vzorec (34). Takšen vzorec bi od upravičencev zahteval, da zagotovijo minimalno raven podatkov, pri čemer upoštevajo vnaprej določeno strukturo, v kateri so dejavnosti povezane s proračunom. To bi olajšalo spremljanje napredka projekta in prispevalo k uspešnejšemu in učinkovitejšemu delovanju finančnih in tehničnih kontrol dejavnosti, ki jih financirajo Komisija in države članice. |
27. |
Iz sklepa o financiranju ni razvidno, katere tehnične in finančne podatke o stanju projekta in v kakšni obliki morajo zagotoviti upravičenci. Ker ni standardiziranega poročanja (oziroma ustreznih smernic), tehnični in/ali finančni podatki, ki so bili predloženi skupaj z vsakim zahtevkom za plačilo, niso vedno zadoščali, da bi Komisija:
|
Obseg študij in del ni dovolj jasen
28. |
Revizija Sodišča je dokazala, da so bile napake na ravni upravičenca večinoma povezane z naslednjimi značilnostmi finančne pomoči TEN-T:
|
29. |
Zaradi tega je prišlo v 30 % preizkušenih transakcij za študije do povečane stopnje plačil za gradbena dela s strani Komisije. Nedvoumni opredelitvi obsega „študij“ (36) in „del“ (37), ki ju je predlagalo Sodišče, da bi se preprečile morebitne napake, bo potrebno prenesti v vzorec sklepov o financiranju. |
Vrednotenje in izbira
Zapleten postopek prijavljanja in predhodnega vrednotenja
30. |
Vloge za finančno pomoč TEN-T se letno predložijo bodisi v okviru postopka za okvirne večletne programe ali programe, ki ne spadajo v to skupino programov (glej Prilogo 1). Kljub večletnemu značaju okvirnih večletnih programov se vsakoletni postopki vrednotenja izvajajo z namenom dodelitve proračunskih sredstev projektom okvirnih večletnih programov. To, skupaj z vzporednim potekom postopka za programe, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov, bistveno povečuje upravno obremenitev Komisije in držav članic in tako znižuje splošno učinkovitost procesa vrednotenja in izbire (38). Poleg tega imajo pri financiranju prednost projekti okvirnih večletnih programov, zaradi česar je proračun na voljo za projekte, ki ne spadajo v to skupino, odvisen od izida postopka za okvirne večletne programe, kar po nepotrebnem povzroča zamude pri izbiri projektov, ki ne spadajo v skupino večletnih okvirnih programov. |
31. |
Upravni postopki za prijavo vlog in predhodno ocenjevanje so zapleteni. Komisija je oblikovala in hkrati uporabljala različne obrazce za vlogo in vrednotenje (39). Sodišče je v več primerih ugotovilo, da ti zapleteni upravni postopki ustvarjajo dodatno delo za uslužbence Komisije, ne da bi pri tem imeli bistven vpliv na kakovost pri izbiri projekta ali na dodelitev sredstev Skupnosti. |
32. |
Čeprav je Komisija leta 2004 začela izvajati prve ukrepe za poenostavitev upravnega postopka in sicer z združitvijo predhodne in podrobne vloge za predloge, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov, je prijavni postopek in postopek vrednotenja mogoče še dodatno poenostaviti, zlasti znotraj okvirnih večletnih programov. |
Rok za predložitev predlogov ni bil vedno upoštevan
33. |
Komisija določi rok za predložitev vlog za dodelitev finančne pomoči. Upoštevanje tega roka zagotavlja enakovredno obravnavo prosilcev v zvezi s projekti, uslužbencem Komisije pa daje na voljo dovolj časa za ovrednotenje predlogov (oziroma vrednotenje napredka projektov za drugo leto financiranja). |
34. |
Revizija je pokazala, da precej vlog za dodelitev finančne pomoči ni bilo predloženih v roku, čeprav je Komisija pojasnila in potrdila pravila o pravočasni predložitvi vlog (40). |
Do leta 2004 celotni podatki o projektu na stopnji predhodnega vrednotenja in izbire niso bili na voljo
35. |
Za pravilno izvedbo in preglednost vrednotenja morajo biti na začetku postopka na voljo vsi pomembni podatki o projektu. Vendar pa predhodne vloge, ki so se do leta 2004 uporabljale kot osnova za prvo vrednotenje, prosilcev niso obvezovale, da morajo zagotoviti vse bistvene podatke, čeprav je to zahtevala finančna uredba TEN (41). |
36. |
Zaradi tega sta se začetno vrednotenje in izbira projektov okvirnih večletnih programov izvedla na osnovi vlog, ki so vsebovale nepopolne podatke o projektih (glej odstavek 40). Zato predlogi pred glavno fazo vrednotenja niso izpolnjevali vseh kriterijev za predložitev. Za okvirne večletne programe je grobo vrednotenje še zlasti pomembno, saj se s sklepom za okvirne večletne programe proračun prednostno uredi na podlagi tega, katerim projektom se pozneje razdeli finančna pomoč TEN-T. Na primer, eden od prednostnih projektov, kateremu je bilo za obdobje 2001–2003 v proračunu okvirnih večletnih programov okvirno dodeljenih 13 milijonov EUR, je proračunska sredstva prejel šele leta 2004 (42). Ker pred letom 2004 še ni prišlo do združitve obrazcev za predhodno in podrobno vlogo, ta pomanjkljivost do takrat ni bila odpravljena. |
37. |
Po drugem letu financiranja se vrednotenja v glavnem izvajajo na osnovi poročil o stanju projekta, ki pa, kot je bilo ugotovljeno z revizijo, za to vsebujejo pomanjkljive podatke. Analiza poročil o stanju napredka, ki so bila predložena za revidirane projekte, je pokazala, da so bili podatki, ki so jih posredovale države članice, premalo natančni, zlasti v zvezi s stanjem izvajalskih projektov v preteklih obdobjih. To je posledica oblike vzorčnega poročila, ki od držav članic ne zahteva, da navedejo podrobne podatke. Zato je kakovost izbire projektov v veliki meri odvisna od usposobljenosti, izkušenosti in natančnosti posameznih projektnih referentov, ki vrednotijo predloge, čas, ki je na voljo za izvedbo ustreznega pregleda napredka, ter sodelovanje držav članic pri zagotavljanju dodatnih podatkov, v kolikor in kadar je to potrebno. |
Izbire projektov niso dovolj obrazložene
38. |
Finančna uredba TEN podrobno določa osnovne pogoje za dodelitev pomoči Skupnosti (43) in merila za izbiro projektov (44). Obrazci za vlogo in ocenjevalni obrazci, ki jih uporablja Komisija, ne omenjajo ocenjevanja izpolnjevanja meril in kriterijev oziroma so k temu premalo usmerjeni. Kadar obrazci za ocenjevanje projektov vsebujejo pomembna vprašanja, so odgovori ocenjevalcev pogosto samo pritrdilni ali nikalni in ne vsebujejo zahtevanih podrobnih obrazložitev. |
39. |
Revizija je še zlasti dokazala, da:
|
40. |
Glede začetnega vrednotenja projektov okvirnih večletnih programov je revizija pokazala, da za večino teh projektov ni bil izpolnjen ocenjevalni obrazec. Analiza obrazcev, v katerih je dokumentirala svojo oceno Komisija, je pokazala enake pomanjkljivosti in slabosti, kot so bile ugotovljene pri vrednotenjih projektov, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov (t. j. vsa vprašanja niso bila odgovorjena, itd.). |
41. |
Ker ocenjevalci niso predložili obrazložitev in ker ni ocenjevalnih smernic ali kazalcev, ni jasno, kako poteka preverjanje izpolnjevanja vzpostavljenih meril in kako uslužbenci Komisije, ki ta ocenjevanja izvajajo, na koncu presodijo, ali so bili pogoji oziroma formalne zahteve za izbiro predlogov za financiranje izpolnjeni. |
42. |
Program okvirnih večletnih programov zagotavlja večletno dodeljevanje financiranja TEN-T. Kljub temu pa finančna uredba TEN zahteva, da se pri letnih vrednotenjih projektov ter njihovi izbiri da prednost financiranju znotraj okvirnih večletnih programov (32). Zato je groba in pregledna ocenitev bistvenega pomena za oceno obsega, v katerem posamezni projekti izpolnjujejo cilje politike in izbirna merila, da bi lahko pridobili financiranje, ki ga predvidevajo smernice politike TEN-T. Zaradi zgoraj opisanih pomanjkljivosti in slabosti glede vrednotenja, pa tudi spremljanja projektov, ki se trenutno izvajajo, od drugega leta financiranja dalje (glej odstavke od 44 do 50), je bil večletni proračun okvirnih večletnih programov dodeljen kategorijam projektov (t. j. projektom skupnega interesa, povezanim skupinam projektov in Galileo), posameznim projektom, projektnim delom in dejavnostim, ne da bi se pri tem ustrezno ocenilo zakonsko določena merila. Sodišče meni, da imajo zgoraj izpostavljene pomanjkljivosti negativen vpliv na prednostno obravnavo projektov v okviru programa okvirnih večletnih programov. |
Zunanji strokovnjaki praviloma ne sodelujejo pri procesu vrednotenja
43. |
Komisija ni sprejela nadaljnjih ukrepov glede priporočila Sodišča, naj poveča sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki pri postopku vrednotenja vseh vrst prometa, saj naj bi bila to „zaradi zaupnosti podatkov občutljiva tema“ (50). Treba je poudariti, da veliko drugih programov Skupnosti, kot na primer Kohezijski sklad in okvirni programi za raziskave in tehnološki razvoj, izkoristijo zunanje strokovnjake v vlogi ocenjevalcev, vprašanje zaupnosti pa se rešuje tako, da ocenjevalci podpišejo izjavo o zaupnosti podatkov (51). Iz ovrednotenja v zvezi s projekti inteligentnih transportnih sistemov je razvidno, da bi bil z uporabo zunanjih strokovnjakov proces vrednotenja in izbire bolje evidentiran in pojasnjen (glej odstavka 38 in 39). Poleg tega bi sodelovanje strokovnjakov s projektnimi referenti med vrednotenjem prispevalo k časovno in stroškovno učinkovitejšemu vrednotenju ter prispevalo k objektivnosti in strokovnosti procesa (glej odstavke 56 do 58). Finančna uredba TEN izrecno določa, da lahko Komisija zaprosi za kakršen koli strokoven nasvet, ki ga potrebuje, vključno z mnenjem Evropske investicijske banke (52). |
Spremljanje projekta
Orodja za spremljanje projektov TEN-T so pomanjkljiva
44. |
Za zagotovitev učinkovite porabe pomoči s strani Skupnosti, so Komisija in države članice skupaj odgovorne za sistematično spremljanje napredovanja projektov, kadar je to ustrezno, v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko ali drugimi organi. Namen tega je oceniti, na kakšen način se projekti in program izvajajo ter ovrednotiti učinek njihovega izvajanja (53). Poleg tega je spremljanje projektov bistven del vsakoletnega vrednotenja in izbire projektnih predlogov okvirnih večletnih programov, za katere so vloge za finančno pomoč predložene od drugega leta trajanja dalje (glej odstavek 42). |
45. |
Komisija se pri spremljanju projektov TEN-T v glavnem zanaša na naslednja dva dejavnika:
|
46. |
Kot je bilo že omenjeno v primeru vrednotenj projektov (glej odstavek 37), so predložena poročila o stanju napredka za revidirane transakcije pokazala, da so zagotovljeni podatki pogosto premalo natančni ali pa jih sploh ni, kar zapleta ustrezno vrednotenje in izbiro projekta in ima negativen učinek tudi na spremljanje projekta. To je potrdila tudi raziskava Sodišča v zvezi s projektnim osebjem Generalnega direktorata za energetiko in transport. |
47. |
Poleg poročil o stanju napredka, projektni referenti skupaj z izjavami o stroških prejmejo tudi poročila o tehničnem in finančnem napredku, ki jih predložijo države članice ali pobudniki projekta. Kot je omenjeno v odstavku 27, vzorčne strukture, ki bi države članice obvezovala, da projektnim referentom predložijo minimalno raven podatkov, še ni. |
48. |
V primeru financiranja infrastrukturnih del drugi del procesa spremljanja projekta sestavljajo inšpekcije na kraju samem, ki so večinoma izvedene šele pred končnim plačilom. Pri večini dejavnosti projektni referent skupaj s finančnim referentom opravi tehnični in finančni pregled zadevne dejavnosti po tem, ko je bil Komisiji oddan zahtevek za končno plačilo, vendar pred končnim plačilom (55). |
49. |
Vendar pa Komisija ne izvaja redno dejavnosti spremljanja ali naknadnega ocenjevanja vpliva, s katerimi bi ugotovila, ali:
|
50. |
Prav tako kot pri vrednotenjih (glej odstavek 43) se tudi med procesom spremljanja ne izkoristijo zunanji strokovnjaki ali strokovno znanje, na voljo v drugih službah Komisije, ostalih institucijah (na primer Evropski investicijski banki) in državah članicah. |
Popolni in zanesljivi projektni podatki o TEN-T niso pravočasno na voljo
51. |
Po priporočilih Sodišča iz njegovih letnih poročil za leti 2001 in 2002 je Komisija proti koncu leta 2003 v osrednji informacijski sistem vključila različne podatkovne baze o TEN-T (57). Čeprav si je Komisija prizadevala za vzpostavitev uporabniškega priročnika, s pomočjo katerega bi usposabljala uporabnike in bi vseboval praktične napotke, pa projektni referenti tega informacijskega sistema na splošno ne uporabljajo, zato ta tudi ne vsebuje najnovejših in zanesljivih podatkov. Raziskava projektnega osebja Generalnega direktorata za energetiko in transport, ki jo je izvedlo Sodišče, je pokazala, da projektni referenti tega sistema ne uporabljajo zato, ker je uporabniku neprijazen in preveč usmerjen k potrebam okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj. Zato Komisija pri svojem poročanju ne more zagotoviti zanesljivih in popolnih podatkov, ne da bi to od nje zahtevalo obsežno in zamudno usklajevanje z računovodskimi informacijami, ki jih vsebuje centralni računovodski sistem Komisije. |
Organizacijska struktura in dodelitev osebja
Vrednotenje in spremljanje v okviru TEN-T preprečuje prevelika delovna obremenitev posameznih projektnih referentov
52. |
Tabela 2 prikazuje dodelitev proračunskih sredstev in osebja za vse dejavnosti, izvedene v Generalnem direktoratu za energetiko in transport v letu 2004. |
Tabela 2
Dodelitev proračunskih sredstev in uslužbencev za dejavnosti GD TREN od konca leta 2004
Dejavnosti GD TREN – proračunska sredstva in uslužbenci, zaposleni za polni delovni čas, za leto 2004 |
||||
Dejavnost |
Proračun (v milijonih EUR) |
% od celote |
Uslužbenci, zaposleni za polni delovni čas |
% od celote |
Notranji, zračni in pomorski promet |
76 |
6 |
167 |
17 |
Vseevropsko omrežje za promet |
672 |
54 |
55 |
5 |
Vseevropsko omrežje za energetiko |
18 |
1 |
6 |
1 |
Konvencionalni in obnovljivi viri energije |
64 |
5 |
108 |
11 |
Atomska energija |
154 |
12 |
281 |
28 |
Raziskave, povezane z energetiko in prometom |
235 |
19 |
103 |
10 |
Upravna podpora GD TREN |
23 |
2 |
201 |
20 |
Strategija politike in koordinacija za GD TREN |
0 |
0 |
89 |
9 |
Skupaj |
1 243 |
100 |
1 009 |
100 |
Vir: Evropska komisija, Letno poročilo o dejavnostih GD TREN za leto 2004 in Letni načrt upravljanja za leto 2005. |
53. |
Ustrezno število kadrov je predpogoj za učinkovito in uspešno upravljanje programov. Od leta 2004 je bilo za 459 ukrepov TEN-T zadolženih 18 uradnikov, zaposlenih za polni delovni čas na projektih (FTE), kar je povprečno 26 dejavnosti na enega uradnika FTE. Poleg tega se je dejansko število ukrepov, ki jih je upravljal posamezni projektni referent, zaposlen za polni delovni čas, bistveno razlikovalo (od 2 do 71 ukrepov na posameznega projektnega referenta), iz česar je razvidna neuravnotežena dodelitev števila ukrepov in osebja med obema direktoratoma (in znotraj njiju), ki upravljata dejavnosti TEN-T. Poleg tega veliko število ukrepov (24 %), ki jih upravljajo dodeljeni nacionalni strokovnjaki, ki so Komisiji dodeljeni le začasno, vzbuja skrb glede neprekinjenega izvajanja upravljanja projektov. |
54. |
Rezultati raziskave, ki je bila izvedena med osebjem in je od projektnih referentov zahtevala podatke o povprečni porabi delovnega časa za posamezno dejavnost, kažejo, da je večji del kadrovskih virov dodeljen tehničnemu spremljanju projekta (35 %) ter vrednotenju in izbiri predlogov (16 %) (glej diagram 2). Vendar pa se v povprečju veliko časa porabi tudi za „podporno dokumentacijo in/ali zakonodajne predloge“ (11 %), čeprav enote za politiko obstajajo znotraj vsakega od štirih delujočih direktoratov. |
55. |
Zaradi velike obremenitve projektnih referentov, ki opravljajo najrazličnejše dejavnosti, je lahko premalo pozornosti posvečene ključnim dejavnostim, kot so vrednotenje projektov ter spremljanje, vključno z občasnimi inšpekcijami, izvedenimi na kraju samem. Sodišče meni, da to ni zadovoljivo, saj so take inšpekcije bistven element spremljanja projektov. |
Usposobljenost projektnih referentov TEN-T: omejeno strokovno znanje o vprašanjih prometa
56. |
Projektni referenti TEN-T imajo pomembno vlogo pri procesih vrednotenja, izbire in spremljanja projektov. Zlasti pri okvirnih večletnih programih je odločitev o nadaljevanju, začasni ukinitvi ali preklicu financiranja projekta v glavnem odvisna od ocene, ki jo izvedejo projektni referenti večinoma brez pomoči zunanjih strokovnjakov ali posvetovanja z njimi. V teh okoliščinah je bistvenega pomena, da imajo projektni referenti potrebno tehnično znanje v zvezi z vprašanji prometa. |
57. |
Vendar pa je analiza tehničnega strokovnega znanja projektnih referentov (58) pokazala, da jih ima manj kot polovica diplomo s področij, povezanih s prometom (59). Poleg tega precejšnje število statutarnih uslužbencev ni imelo zadostnih delovnih izkušenj v zvezi s prometom, preden so se zaposlili kot projektni referenti TEN-T. Na primer, 8 od 11 dodeljenih nacionalnih strokovnjakov ima tovrstne delovne izkušnje. Čeprav ni nujno, da pomanjkanje predhodnih delovnih izkušenj na tem področju pomeni nesposobnost, pa je ustrezno tehnično strokovno znanje o vprašanjih prometa bistvenega pomena za kakovost vrednotenja, izbiro in spremljanje tako zapletenih tehničnih projektov. |
58. |
Poleg tega ukrepi usposabljanja teh pomanjkljivosti ne odpravljajo na primeren način. Analiza dejavnosti usposabljanja, pri katerih je med letoma 2001 in 2004 sodelovalo 30 projektnih referentov (od katerih jih je bilo 6 dodeljenih nacionalnih strokovnjakov), je pokazala, da jih je 24 od 30 (vključno s štirimi dodeljenimi nacionalnimi strokovnjaki) opravilo vsaj en tečaj usposabljanja o finančnih in postopkovnih zadevah. Vendar jih je samo 16 od 30 (vključno s tremi dodeljenimi nacionalnimi strokovnjaki) opravilo tečaj o zadevah, povezanih s prometom (60). Poleg tega so ti tečaji povprečno trajali manj kot en dan. |
Uporaba dodeljenih nacionalnih strokovnjakov omejena s predpisi Komisije
59. |
Omejeno tehnično strokovno znanje večine statutarnih projektnih uslužbencev TEN-T se v določeni meri nadomesti s poklicnimi izkušnjami dodeljenih nacionalnih strokovnjakov. Vendar njihov prispevek k procesu vrednotenja, izbire in spremljanja omejuje začasna narava njihovih delovnih nalog in notranji predpisi Komisije, ki se uporabljajo za dodeljene nacionalne strokovnjake (61). |
60. |
Čeprav ti predpisi veljajo od maja 2002, je Generalni direktorat za energetiko in transport pojasnil praktične posledice teh pravil za dodeljene nacionalne strokovnjake (62). |
61. |
Poleg tega je bilo z revizijo ugotovljeno, da nekateri dodeljeni nacionalni strokovnjaki v nasprotju s predpisi upravljajo projekte, ki izvirajo iz njihovih držav članic, ter sprožajo in odobravajo finančne transakcije. S predpisi Komisije naj bi se izognili možnemu navzkrižju interesov. Vendar iz teh predpisov neizogibno izhaja tudi dejstvo, da lahko dodeljeni nacionalni strokovnjaki le delno prispevajo k dejavnostim, povezanim z upravljanjem projektov. To posledično pomeni dodatno delo za statutarne uslužbence Komisije in manj učinkovito dodelitev virov. Poleg tega dodeljeni nacionalni strokovnjaki menijo, da njihovo strokovno znanje ni v celoti izkoriščeno in da rezultati njihovega dela znotraj Komisije niso opazni. |
Dodelitev uslužbencev TEN-T in njihova usposobljenost nista kos novim izzivom
62. |
Da bo lahko uspešno upravljal dejavnosti TEN-T, ki bodo od leta 2007 dalje zajemale bistveno večji delež projektov in proračunskih sredstev, bo moral Generalni direktorat za energetiko in transport tem novim izzivom čim hitreje prilagoditi svojo organizacijsko strukturo, dodelitev uslužbencev in njihovo usposobljenost. |
63. |
Komisija trenutno razmišlja o ustanovitvi izvajalske agencije TEN-T. Analiza stroškov in koristi, ki jo je naročil Generalni direktorat za energetiko in transport, je pokazala, da bi ustanovitev take agencije vodila k večji učinkovitosti, predvsem zaradi naslednjih razlogov (63):
|
64. |
Vendar zaključki analize stroškov in koristi niso tako temeljiti, zlasti zaradi uporabe preveč optimističnih parametrov in nepravilnih referenčnih podatkov v izračunavanju finančnih posledic. Poleg tega bi se večja učinkovitost lahko dosegla tudi tako, da bi Generalni direktorat za energetiko in transport interno upravljal TEN-T. |
Usklajevanje financiranja prometne infrastrukture EU
Trije glavni programi EU, s katerimi se financira prometna infrastruktura
65. |
Glavni viri za financiranje projektov vseevropske prometne infrastrukture s strani Skupnosti so TEN-T, strukturni skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (64). Stopnja sofinanciranja za posamezne projekte se pri Evropskem skladu za regionalni razvoj giblje med 75 % in 85 % (65) skupnih upravičenih stroškov, medtem ko Kohezijski sklad prispeva do 85 % upravičenih odhodkov. V nasprotju s tem je prispevek Skupnosti iz proračunske postavke za TEN-T omejen na 10 % skupnih stroškov investicije projekta, ne glede na izbrano obliko pomoči, kar pa ne velja za projekte, pri katerih lahko prispevek znaša 20 % (glej odstavek 17). |
Nepopolni zakonski predpisi, ki se nanašajo na večkratno financiranje
66. |
Pravne podlage, ki urejajo Evropski sklad za regionalni razvoj (66), ne vsebujejo izrecnih določb, za primere sočasnega financiranja iz strukturnih skladov ali drugih programov financiranja EU. Člen 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (67), ki navaja, da „Kombinirana pomoč sklada in druge pomoči Skupnosti za projekt ne sme presegati 90 % skupnih izdatkov, povezanih s tem projektom“, ureja vprašanje finančnega podvojevanja in prekrivanja pri Kohezijskem skladu. Ker je najvišja stopnja pomoči, ki jo zagotovi le Kohezijski sklad, od 80 % do 85 % javnih odhodkov ali enakovrednih odhodkov, se preostala razlika, ki znaša od 5 % do 10 %, lahko porabi za druge oblike pomoči Skupnosti, kot je na primer področje TEN-T. |
67. |
Člen 5(4) Finančne uredbe TEN določa: „Finančni viri, ki jih predvideva ta uredba, se načeloma ne dodelijo projektom ali fazam projektov, ki dobivajo sredstva iz drugih finančnih virov Skupnosti“. Zaradi uporabe izraza „načeloma“ uredba ne izključuje sofinanciranja projekta TEN-T iz dveh ali več virov Skupnosti. V finančni uredbi TEN ni nobenih nadaljnjih določb, ki bi pojasnjevale uporabo več virov financiranja. |
68. |
Financiranje prometnega projekta iz različnih programov financiranja EU lahko povzroči tveganje zaradi prekomernega ali podvojenega financiranja istega projekta ali projektnega dela iz različnih virov financiranja s strani Skupnosti. Poleg tega se to tveganje pojavi tudi, če gre za skupno financiranje iz programa TEN-T in:
|
Terminologija v vlogah za dodelitev projekta in ocenjevalnih obrazcih ni dovolj jasna in dosledna
69. |
Da bi se tveganje prekomernega ali podvojenega financiranja omejilo, je pomembno, da ima Komisija točne in ustrezne podatke o preteklem, tekočem in prihodnjem financiranju posameznega projektnega predloga s strani EU. Države članice morajo v vlogah za programe TEN-T navesti druge vire financiranja s strani Skupnosti, ter to storiti tudi v vlogah za projekte, ki jih bo financiral Kohezijski sklad, in načeloma tudi v finančnih načrtih, zajetih v programsko dokumentacijo strukturnih skladov. Vendar ima Komisija v slednjem primeru zaradi decentraliziranega upravljanja strukturnih skladov na voljo le omejen obseg podatkov. |
70. |
Analiza izpolnjenih vlog, ki jo je opravilo Sodišče, je pokazala, da si posamezne države članice različno razlagajo vprašanje financiranja iz različnih virov EU, zaradi česar je v nekaterih primerih prišlo do posredovanja napačnih ali nepopolnih podatkov o drugih virih financiranja EU, ki so bili dodeljeni projektu TEN-T. |
71. |
V podrobnih vlogah, ki se uporabljajo za projektne predloge TEN-T, je treba navesti, ali je vloga za podporo iz katerega drugega vira Skupnosti že bila ali še bo vložena. Oblikovanje in obseg vprašanj sta različna v vlogi za dela in vlogi za študije, pa tudi v vzorcih iz posameznih let ter včasih celo med jezikovnimi različicami. Na primer, v vlogi za dela, je osebje Komisije izraz „projekt“ pogosto tolmačilo kot določen projektni del, za katerega se zahteva financiranje EU, ne pa kot celoten projekt. |
72. |
Poleg tega v ocenjevalnem obrazcu za projekt TEN-T vprašanje „Projekt ne prejema nobene druge finančne podpore EU“ Komisija pogosto razlaga le kot del projekta, za katerega je bila podana vloga za financiranje, ne pa kot celoten projekt. Vendar se v obrazcih za vlogo isti izraz različno razlaga. |
Omejena uporaba strokovnega znanja drugih služb Komisije oziroma Evropske investicijske banke (EIB) pri vrednotenju
73. |
Komisija je z EIB sklenila sporazum o sodelovanju in okvirno pogodbo, da bi olajšala sodelovanje pri vrednotenjih predlogov za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad. Pri projektih, ki jih instituciji financirata skupaj, daje EIB na stopnji ocenjevanja in spremljanja brezplačno na voljo vse svoje tehnične in ekonomske analize ter zaključke. Pri projektih, za katere ni bila vložena vloga za financiranje s strani EIB, pa lahko EIB svoje strokovno znanje prispeva v obliki predhodnega vrednotenja tehničnih in finančnih vidikov projekta, predlaganega za financiranje. Poleg tega Generalni direktorat za regionalno politiko uporablja druge zunanje strokovnjake za ocenjevanje projektov. V ta namen je bila sklenjena večletna okvirna pogodba s konzorcijem svetovalcev na področju prometa. |
74. |
Kot je bilo omenjeno že v delu o vrednotenju in izbiri (odstavek 43), predloge TEN-T v glavnem vrednotijo uslužbenci Komisije in Generalni direktorat za energetiko in transport. Pri tem se ne uporablja posebnega strokovnega znanja zunanjih strokovnjakov, ki je na voljo v Generalnem direktoratu za regionalno politiko in EIB. Uporaba takih virov bi bila še posebno koristna pri predhodnih inšpekcijah projektov na območjih ali v državah članicah, upravičenih do financiranja s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Kohezijskega sklada. |
75. |
Poleg tega se postopki in programi vrednotenja na področju strukturne politike, kot na primer MEANS (68), namenjeni izboljšavi metod vrednotenja infrastrukturnih projektov, ne uporabljajo za vrednotenje projektov TEN-T. |
Pomanjkanje podatkov ne omogoča usklajevanja medslužbenih posvetovanj
76. |
Medslužbena posvetovanja predstavljajo formalni pristop Komisije k usklajevanju, pri katerem vse ostale službe Komisije, vključno s pravno službo, v roku 10 delovnih dni zagotovijo mnenje (69) o seznamu projektov, predlaganih za financiranje s strani EU. Različne službe Komisije s pomočjo tega postopka med drugim preverijo, ali obstaja morebitno prekrivanje financiranja s strani EU (70). |
77. |
Uspešnost medslužbenih posvetovanj je v glavnem odvisna od kakovosti in dostopnosti podatkov, ki so na voljo v posameznih službah Komisije. Zaradi omejene časovne razpoložljivosti pri posredovanju odgovorov skupinam za medslužbena posvetovanja, morajo biti ustrezni podatki natančni in pravočasno na voljo za posvetovanje. Vendar pa znotraj Komisije ali v kateri od zadevnih služb ni nobene osrednje podatkovne baze, ki bi zbirala podatke o financiranju prometnih projektov s strani EU. To še posebej velja za Evropski sklad za regionalni razvoj, ki ga upravlja Generalni direktorat za regionalno politiko, ko države članice ukrepe le navedejo, v svojih operativnih programih ali programskih dopolnilih pa jim ni treba zagotoviti podrobnih podatkov o projektih, saj se na tej stopnji programi še ne odobravajo. |
78. |
To pomanjkanje podatkov omejuje veljavo izvedenih medslužbenih posvetovanj. To dokazuje tudi odgovor več skupinam za medslužbena posvetovanja, ki so bila uvedena za projekte TEN-T, v katerem je bilo izraženo mnenje s pridržkom, da ni mogoče izključiti prekrivanja z drugimi viri financiranja EU. |
Dodatni usklajevalni ukrepi niso v celoti izkoriščeni
79. |
Poleg medslužbenih posvetovanj so še druge možnosti za izboljšanje usklajevanja pri financiranju prometa s strani EU (71). Vendar Komisija teh možnosti ne izkorišča v celoti in sistematično (72). |
ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA
Financiranje TEN-T se mora osredotočiti na dele projektov z najvišjo evropsko dodano vrednostjo
80. |
Sodišče je ugotovilo, da se finančne pomoči TEN-T ni vedno dodelilo najbolj uspešno. Počasno izvajanje prednostnih projektov (zlasti čezmejnih delov projektov), veliko število financiranih ukrepov in nizko povprečje uporabljenih stopenj financiranja so imeli negativen učinek na prednostno obravnavanje financiranja TEN-T (glej odstavke 11 do 24). |
81. |
Komisija in države članice, ki imajo skupno odgovornost za učinkovito in uspešno dodeljevanje proračunskih sredstev in izvajanje projektov, morajo sprejeti naslednje ukrepe:
|
Zakonski okvir je potrebno izpopolniti in ga dosledno uporabljati
82. |
Za upravičence je vzorec sklepa o financiranju glavna pravna podlaga, ki določa pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev finančne pomoči TEN-T. Kljub številnim spremembam pa je treba vzorec sklepa o financiranju izboljšati, da bi zagotovil učinkovito spremljanje projektov in uspešno delovanje kontrol (glej odstavke 25 do 29). |
83. |
Komisija mora za postavitev trdne in izpopolnjene pravne podlage:
|
Učinkovitejše, preglednejše in doslednejše izvajanje postopka vrednotenja
84. |
Komisija je kljub večletnemu značaju projektov okvirnih večletnih programov vzpostavila zapleten letni upravni okvir za vrednotenje in izbiro projektov okvirnih večletnih programov in ostalih projektov, ki ne spadajo v to skupino programov. Zaradi teh zapletenih upravnih postopkov vsi ustrezni podatki niso bili na voljo za vrednotenje, postopek vrednotenja pa ni bil ustrezno dokumentiran. Poleg tega Komisija še ni vzpostavila enotne in dosledne metodologije o tem, kako oceniti osnovne pogoje za financiranje in preveriti skladnost z merili za predložitev vloge in vrednotenje. Zaradi tega je Komisija izvedla začasna vrednotenja in izbiro predlogov in sicer brez dokumentiranih ter javno dostopnih smernic (glej odstavke 30 do 43). |
85. |
Komisija mora za zagotovitev časovno in stroškovno učinkovitejšega ter preglednejšega in doslednejšega postopka vrednotenja:
|
Natančnejše spremljanje projektov
86. |
Za projekte, ki se še izvajajo, podatki, ki jih upravičenci predložijo Komisiji, pogosto niso zadostni, da bi projektnim referentom omogočali izvedbo uspešnega in učinkovitega spremljanja projekta. Zlasti spremljanje, ki ga izvaja Komisija, ne potrjuje redno, ali so bili izpolnjeni bistveni pogoji v času trajanja projekta, kot na primer izvajanje ciljev politike oziroma skupnih meja za financiranje (glej odstavke 44 do 51). |
87. |
Komisija mora za natančnejše in preglednejše spremljanje projektov:
|
Organizacijsko strukturo in vire je treba prilagoditi
88. |
Vrednotenje projektov in spremljanje ovira prevelika delovna obremenitev uslužbencev Komisije, dodeljenih upravljanju TEN-T. Z ukrepi usposabljanja se ne dovolj temeljito rešuje vprašanj pomanjkljive izobrazbe in/ali nezadostnih poklicnih izkušenj precejšnjega števila projektnih referentov TEN-T na določenih področjih prometa. Udeležba dodeljenih nacionalnih strokovnjakov lahko do določene mere nadomesti pomanjkanje strokovnega znanja. Vendar začasna narava njihovih delovnih nalog in notranji predpisi Komisije, ki se uporabljajo za dodeljene nacionalne strokovnjake, omejujejo njihov prispevek k postopku vrednotenja, izbire in spremljanja (glej odstavke 52 do 64). |
89. |
Komisija mora zaradi pričakovanega velikega povečanja proračunskih sredstev za TEN-T izkoristiti svoje kadrovske vire. Glede tega je Sodišče Komisiji priporočilo, da:
|
Usklajevanje financiranja prometne infrastrukture Skupnosti je treba še nadalje krepiti
90. |
Usklajevanje različnih virov financiranja s strani Skupnosti za projekte prometne infrastrukture v Evropski uniji Komisiji ne omogoča odkrivanja vseh primerov prekomernega ali dvojnega financiranja. Glavni razlog za to je, da so pravne podlage različnih programov EU dvoumne glede vprašanja, ali je večkratno financiranje projekta sprejemljivo, in če je, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem obsegu (glej odstavke 65 do 79). |
91. |
Sodišče Komisiji priporoča, da za okrepitev usklajevanja financiranja prometne infrastrukture Skupnost sprejme naslednje dodatne ukrepe:
|
To poročilo je sprejelo Računsko sodišče v Luxembourgu na svojem zasedanju 15. decembra 2005.
Za Računsko sodišče
Hubert WEBER
Predsednik
(1) Poročilo Skupine na visoki ravni o vseevropskem prometnem omrežju z dne 27. junija 2003, odstavek 7.
(2) Členi 154 do 156 Pogodbe ES.
(3) Člen 154(2) Pogodbe ES.
(4) V nasprotju s posrednim, deljenim ali decentraliziranim upravljanjem (na primer pri Strukturnih skladih).
(5) Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega omrežja (UL L 228, 9.9.1996, str. 1), kot je bila spremenjena z Odločbo št. 1346/2001/ES z dne 22. maja 2001 (UL L 185, 6.7.2001, str. 1) in Odločbo št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (UL L 228, 23.9.1995, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1655/1999 z dne 19. julija 1999 (UL L 197, 29.7.1999, str. 1), Uredbo (ES) št. 788/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 17) in Uredbo (ES) št. 807/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 143, 30.4.2004, str. 46).
(7) Odločba Komisije C(2001) 2654 konč. z dne 19. septembra 2001, kot je bila spremenjena z Odločbo C(2004) 3242 z dne 26. avgusta 2004 in Odločbo C(2005) 213 z dne 3. februarja 2005.
(8) Prednostni projekti, navedeni v Prilogi 1 k Odločbi Komisije C(2001) 2654 konč. z dne 19. septembra 2001, so:
1. |
Vlak za visoke hitrosti/kombinirani promet sever-jug |
2. |
Vlak za visoke hitrosti Pariz-Bruselj-Köln-Amsterdam-London |
3. |
Vlak za visoke hitrosti jug: Madrid-Barcelona-Perpignan-Montpellier-Madrid-Vitoria-Dax |
4. |
Vlak za visoke hitrosti vzhod: Pariz-Metz-Strasbourg-Appenweier-(Karlsruhe) s križišči do mest Metz-Saarbrücken-Mannheim ter Metz-Luxembourg |
5. |
Železniška proga za konvencionalne hitrosti/kombinirani promet: Proga Betuwe Rotterdam-nizozemsko/nemška meja-(Porenje/Porurje) |
6. |
Vlak za visoke hitrosti/kombinirani promet: Francija-Italija-Lyon-Turingija-Milano-Benetke-Trst |
7. |
Grške avtoceste: Pathe: Rio Antirio, Patras-Atene-Solun-Promahon (grško/bolgarska meja) in Egnatia: Igoumenitsa-Solun-Alexandroupolis-Ormenio (grško/bolgarska meja) – Kipi (grško/turška meja) |
8. |
Multimodalna povezava Portugalske/Španije s preostalo Evropo z razvojem železniških, cestnih, pomorskih in zračnih povezav, kot je določeno s tremi glavnimi iberskimi koridorji: – Galicija (La Coruña)/Portugalska (Lizbona) – Irún/Portugalska (Vallodalid-Lizbona) – južno-zahodni koridor (Lizbona/Sevilla) |
9. |
Nordijski trikotnik (železnica/cesta) |
10. |
Cestna povezava Irska/Združeno kraljestvo/Beneluks |
11. |
Glavna proga ob zahodni obali (železnica) |
Sledeči trije prednostni projekti niso vključeni v Prilogi 1, saj so že dokončani:
— |
Stalna povezava Öresund (dokončana leta 2000) |
— |
Železniška os Cork-Dublin-Belfast-Stranraer (dokončana leta 2001) |
— |
Letališče Malpensa (dokončano leta 2001). |
(9) Obstajajo štiri povezane skupine projektov (glej Prilogo 1 k Odločbi Komisije C(2001) 2654 konč. z dne 19. septembra 2001:
— |
Skupina 1 in 2: Z odstranitvijo ozkih grl na železniškem omrežju se bosta izboljšala tovorni in potniški promet |
— |
Skupina 3: Čezmejni projekti znotraj Skupnosti in čezmejni projekti s tretjimi državami |
— |
Skupina 4: Inteligentni transportni sistemi v cestnem prometu |
— |
Skupina 5: Inteligentni transportni sistemi v zračnem sektorju. |
(10) Kadar je upravičenec mednarodna organizacija ali Evropsko gospodarsko interesno združenje, dopolnjujejo Komisijine sklepe o financiranju sporazumi o nevračljivih sredstvih, ki jih podpišeta Komisija in upravičenec. Poleg podatkov, ki jih vsebuje sklep Komisije o financiranju, vsebujejo sporazumi o nepovratnih sredstvih natančnejši opis projektnih dejavnosti.
(11) Člen 5a Uredbe (ES) št. 2236/95, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1655/1999.
(12) Priloga I k Odločbi Komisije C(2001) 2654 z dne 19. septembra 2001, kot je bila spremenjena z Odločbo Komisije C(2005) 213 konč. z dne 3. februarja 2005.
(13) Izvajanje obveznosti držav članic, ki se nanašajo na vrednotenje projektov, spremljanje in finančni nadzor, kot to določajo finančna uredba TEN, v tej reviziji ni obravnavano (zlasti člena 12 in 15 Uredbe (ES) št. 2236/95, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1655/1999, Uredbo (ES) št. 788/2004 in Uredbo (ES) št. 807/2004.
(14) Računsko sodišče, Letno poročilo za proračunsko leto 2001 (UL C 295, 28.11.2002, odstavki 4.11 do 4.36 in 4.74), za proračunsko leto 2002 (UL C 286, 28.11.2003, odstavki 6.22 do 6.42 in 6.57) in za proračunsko leto 2003 (UL C 293, 30.11.2004, odstavek 6.24).
(15) S tem se je upoštevalo 24 Standardov notranjega kontroliranja s strani Komisije, ki so bili sprejeti decembra 2001 in jih morajo pri upravljanju svojih virov upoštevati vse službe Komisije (glej Evropska komisija, „Standardi za notranje kontroliranje znotraj služb Komisije“ (SEC(2001) 2037, 31. december 2001, in SEC(2003) 1287 konč., z dne 26. novembra 2003)).
(16) Železnice, ceste, celinske plovne poti, pristanišča, letališča, satelitska navigacija, inteligentni transportni sistemi za cestni in železniški transport.
(17) Člen 2(1) Odločbe št. 1692/96/ES.
(18) Sporočilo Komisije o „Razvijanju vseevropskega prometnega omrežja. Inovativne rešitve financiranja in medobratovalnost elektronskih sistemov za pobiranje cestnine“, COM(2003) 132 konč. z dne 23. aprila 2003.
(19) 16 dodatnih prednostnih projektov je (glej Prilogo III k Odločbi št. 884/2004/ES):
1. |
Galileo |
2. |
Os Sines/Algecirias-Madrid-Pariz za tovorni železniški promet |
3. |
Železniška os Pariz-Strasbourg-Stuttgart-Dunaj-Bratislava |
4. |
Os celinske plovne poti Ren/Meuse-Main-Donava |
5. |
Železniška medobratovalnost za visoke hitrosti na Iberskem polotoku |
6. |
Železniška os Fehmarnbelt |
7. |
Pomorske avtoceste (Baltsko morje, morje zahodne Evrope, morje južno-vzhodne Evrope, morje južno-zahodne Evrope) |
8. |
Železniška os Atene-Sofija-Budimpešta-Dunaj-Praga-Nürnberg/Dresden |
9. |
Železniška os Gdansk-Varšava-Brno/Bratislava-Dunaj |
10. |
Železniška os Lyon/Genova-Basel-Duisburg-Rotterdam/Antwerpen |
11. |
Avtocestna os Gdansk-Brno/Bratislava-Dunaj |
12. |
Železniška/cestna os Irska/Združeno kraljestvo/celinska Evropa |
13. |
Os Železniške proge Baltica Varšava-Kaunas-Riga-Talin-Helsinki |
14. |
„Eurocaprail“ na železniški osi Bruselj-Luxembourg-Strasbourg |
15. |
Železniška os Jonskega/Jadranskega intermodalnega koridorja |
16. |
Os celinske plovne poti Sena-Scheldt. |
(20) Nizozemska in Švedska.
(21) Finska.
(22) EU pomeni projekte, ki jih upravljajo mednarodne organizacije (kot na primer ESA, Eurocontrol).
(23) Razen povezanih skupin projektov št. 4 in 5, ki vključujeta projekte Inteligentnih transportnih sistemov.
(24) Preostali 3 % so predvideni za čezmejne projekte s tretjimi državami in 10 novimi državami članicami EU.
(25) Proračunski organi trenutno proučujejo nov predlog za spremembo finančne uredbe TEN, ki predvideva nadaljnje povečanje do 50 %.
(26) Čeprav finančna uredba TEN ne predvideva nobene omejitve, Komisija uporablja za infrastrukturna dela prag 10 %.
(27) Med letoma 1995 in 2004 je bilo za skupno 1 143 podprtih ukrepov odobrenih le 13 subvencij za obresti pri posojilih.
(28) V obdobju med 1995–2004 je bilo 84 % proračunskih sredstev, dodeljenih državam, vključenim v Kohezijske sklade, uporabljenih za študije.
(29) Povprečna višina proračunskih sredstev, dodeljenih izvajalskim delom, znaša do 5,0 milijona EUR, medtem ko povprečna višina proračunskih sredstev v zvezi s študijami znaša 3,4 milijona EUR.
(30) Od 10 % do 15 % in v nekaterih primerih do 30 % ali celo 50 % (glej člen 7 Predloga za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, COM(2004) 475 konč. z dne 14. julija 2004).
(31) Člen 19a(4) in (5) Odločbe št. 1692/96/ES, kot je bila spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES.
(32) Člen 10 Uredbe (ES) št. 2236/95.
(33) Po teh dopolnitvah, verzija, uporabljena v letu 2004, sedaj jasneje določa odgovornost vpletenih strani v zvezi z izvajanjem dejavnosti TEN-T. Ta verzija vključuje točno določena datuma začetka in konca, zahteva podrobno razčlenitev proračunskih sredstev po dejavnostih s strani upravičencev, določa roke za poročanje, jasneje opredeljuje upravičenost stroškov in razjasnjuje obveznosti glede javne dostopnosti teh podatkov.
(34) Letno poročilo za proračunsko leto 2002, odstavek 6.37.
(35) V 6 od 10 uporabljenih primerov so bile zahteve za končna plačila predložene brez zahtevanih informacij v zvezi z razpoložljivo študijo.
(36) Študija je kakršna koli pripravljalna analiza, raziskava, načrt ali skica, ki se opravi pred začetkom izvajanja, namenjenega opredelitvi projekta in potrebnim ukrepom za pripravo in izvajanje različnih faz danega projekta, kar je nujen predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja ter končno odločitev glede izvajanja s strani pristojnih organov. Študije lahko vključujejo storitve materialne narave (na primer testiranje konstrukcij, geološke raziskave, proučitev gradbišča in vrtanje testnih predorov), v primeru, da (1) so te dejavnosti potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ali končne odločitve v zvezi z izvajanjem in (2) da rezultat teh dejavnosti ne more postati predmet za splošno uporabo. Rezultat študije je opisen ali analitičen dokument, ki vpliva na tehnično, ekonomsko, finančno pravno in okoljsko področje.
(37) Dela vključujejo vse storitve in naročila po začetku izvajanja (vključno s pripravljalnimi ukrepi, ki omogočajo začetek izvajanja), ki zajema dejansko izvajanje ali izgradnjo dane fizične strukture ali projekta, ki služi splošni uporabi (kar bo podrobneje določeno v odločbi Komisije ali pogodbi za določen projekt). Vse dejavnosti, povezane s kontrolo in/ali nadzorom, nujen podroben načrt ali načrt alternativnih rešitev, je treba obravnavati kot integralne dele izvajalskih del, ne glede na to, ali jih upravičenec ali zunanja stranka izvaja. Izvajalska dela zajemajo tudi izvajanje in/ali uvedbo vseh fizičnih in okoljskih blažilnih ukrepov, opisanih v ključni oceni posledic za okolje.
(38) Glej odstavke 52 do 64 o kadrovski strukturi TEN-T.
(39) Oblike pomoči so odvisne od tega, ali projekt spada v okvirni večletni program ali ne, ali se ga financira prvo leto ali v letih, ki sledijo, ter ali projekt zadeva študijo ali dela.
(40) Čeprav so bila pravila pojasnjena v Priročniku o postopkih Generalnega direktorata za energetiko in transport in v Priročniku TEN-T, je Sodišče z revizijo ugotovilo, da so bili pri 28 od 72 projektov predlogi oddani do 56 dni po izteku roka.
(41) Tako kot na primer analiza stroškov in koristi, izjava o preverjanju alternativnih možnosti javnega in zasebnega financiranja, opis kontrolnih ukrepov, ki naj bi jih izvajala država članica, neposredni ali posredni socio-ekonomski učinki, zlasti v zvezi z zaposlovanjem in začasnim urnikom dela, ki je omejen na navedbo datuma začetka in dokončanja projekta.
(42) Prednostni projekt 14 – posodobitev glavne proge Zahodne obale.
(43) Finančna uredba TEN določa naslednje štiri osnovne pogoje (glej člen 5 Uredbe (ES) št. 2236/95):
— |
pomoč Skupnosti se načeloma dodeli le, če pri izvedbi projekta nastanejo finančne ovire, |
— |
pomoč Skupnosti ne presega minimalnega zneska, ki je potreben za začetek projekta (člen 5(2)), |
— |
skupna sredstva pomoči Skupnosti na podlagi te uredbe, ne glede na obliko izbrane pomoči, ne presegajo 10 % skupnega stroška investicije (20 % v posebnih primerih) (člen 5(3)), |
— |
finančni viri, ki jih predvideva ta uredba, se načeloma ne dodelijo projektom ali fazam projektov, ki dobivajo sredstva iz drugih finančnih virov Skupnosti. |
Skladnost s pogoji, ki so bili dodani po proučitvi smernic TEN-T in finančne uredbe TEN v letu 2004, še niso analizirani, saj je še prezgodaj za oceno njihove izvajanja.
(44) Merila, določena v finančni uredbi TEN, se lahko povzame takole (glej člen 6 Uredbe (ES) št. 2236/95):
— |
stopnja njihovega prispevka k ciljem in prednostnim nalogam smernic politike TEN-T, |
— |
potencialna ekonomska upravičenost projektov, |
— |
nezadostna finančna donosnost projekta v času vloge, |
— |
zrelost projekta, stimulativni učinek na državne in zasebne finance, smotrnost finančnega paketa, neposredni ali posredni socialno-ekonomski učinki zlasti na zaposlovanje in posledice za okolje je treba upoštevati, |
— |
pri čezmejnih projektih je treba upoštevati časovno načrtovanje za izvedbo različnih delov projekta. |
(45) V 12 od 72 veljavnih primerov revizije.
(46) Kritične načrtovalne študije o predoperativnem izvajanju EGNOS AOC. Od leta 1995 je Komisija sofinancirala 11 študij, s čimer skupni znesek dodeljenega financiranja do leta 2004 (130,4 milijona EUR) presega zgornjo mejo v višini 29,7 milijona EUR.
(47) V 15 primerih od skupno 31 primerov veljavnih revidiranih ukrepov, Komisija ni ocenila vseh ciljev.
(48) To se je zgodilo pri vrednotenju študij, kjer niso bili dani odgovori na vprašanja o ekonomski in finančni oceni, čeprav je bilo to zahtevano v obrazcu za vlogo.
(49) Pri 15 ukrepih, pri katerih je bil predlog predložen po izteku roka, je bil na vprašanje o spoštovanju roka za predložitev predlogov podan pritrdilen odgovor.
(50) Letno poročilo za proračunsko leto 2001, odstavek 4.35 in odgovor Komisije.
(51) Vendar je treba upoštevati, da naslov III Finančne uredbe (člen 160(3)) predvideva posebna pravila, ki se uporabljajo za sklepanje pogodb s strokovnjaki za okvirne programe za raziskave in tehnološki razvoj.
(52) Člen 9(3) Uredbe (ES) št. 2236/95.
(53) Člen 15 Uredbe (ES) št. 2236/95.
(54) Posamezni sklepi o financiranju projektov, ki bolj natančno določajo obveznosti spremljanja, določajo, da morajo države članice Komisiji do 31. januarja predložiti poročila o stopnji napredka (od leta 2004 naprej, pa do 31. marca). V vzorcu poročila o stopnji napredka, ki ga je uvedla Komisija, morajo države članice na približno eni strani opisati dosežene dejavnosti, razloge za kakršno koli zamudo pri izvajanju projektov, ali ostajajo cilji projekta nespremenjeni, ali se projekt financira še iz drugih virov Skupnosti, izvršena plačila in priložiti ustrezne podatke, ki dokazujejo skladnost z zakonodajo EU ter zagotoviti razčlenitev stroškov. Pri projektih, ki spadajo v okvirne večletne programe, bosta poročilu o stopnji napredka priloženi dve tabeli s prikazom odobrenih in nastalih stroškov.
(55) Pri 80 % sklepov, zaključenih v letu 2004, je bilo predhodno opravljeno preverjanje v okviru službenega potovanja na kraju samem.
(56) Na primer, ali je začetna analiza stroškov in koristi, ki je bila opravljena na stopnji vrednotenja projekta, še vedno veljavna in kakšen je dejanski učinek pomoči Skupnosti na javno/zasebno financiranje, zaposlovanje ali okolje.
(57) Sistem za upravljanje programov.
(58) Analizirani so bili življenjepisi 13 statutarnih projektnih uslužbencev in 11 odposlanih nacionalnih strokovnjakov (ki se ukvarjajo ali so se ukvarjali s projekti vseevropskega prometnega omrežja od leta 2001).
(59) Na primer višja ali visoka izobrazba na področju prometa, magisterij znanosti na področju prometa in prometnega načrtovanja, naziv inženirja na področju prometne infrastrukture.
(60) Analiza dejavnosti usposabljanja je bila izvedena na podlagi podatkov, ki so jih vsebovale izkaznice o usposabljanju ter potni listi posameznih uslužbencev.
(61) Odločba Komisije C(2002) 1559 z dne 30. aprila 2002, kot je bila spremenjena z Odločbo Komisije C(2003) 406 z dne 31. januarja 2003 in Odločbo Komisije C(2004) 577 z dne 27. februarja 2004. Člen 6 določa, da dodeljeni nacionalni strokovnjaki „v nobenih okoliščinah ne bodo (…) samostojno predstavljali Komisije z namenom sklepanja obveznosti (finančnih ali katerih drugih) ali se pogajali v njenem imenu“. Prav tako predpisi navajajo, da je v zvezi z dolžnostmi odposlanih nacionalnih strokovnjakov, ki so dodeljeni Komisiji, treba vse napore vložiti v izogibanje navzkrižja interesov ali nastanku takega navzkrižja. Poleg tega člen 52 Finančne uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 navaja, da „navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog subjekta pri izvrševanju proračuna ali notranjega revizorja zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem“.
(62) Praktične posledice teh pravil so, da dodeljeni nacionalni strokovnjak:
— |
lahko sam odide na službeno potovanje ali sodeluje pri zunanjih sestankih samo kot opazovalec ali v informativne namene, razen v posebnih okoliščinah, ki jih odobri generalni direktorat, |
— |
ne sme biti vpleten v nobeno postopkovno fazo odobritve finančnih transakcij, iz česar sledi, da dodeljeni nacionalni strokovnjak ne more sprožati ali potrjevati finančnih transakcij, |
— |
ne more biti član odbora za vrednotenje, in |
— |
ne more biti projektni referent za projekte, ki izvirajo iz njegove države članice in iz organizacije, iz katere je dodeljen-(a). |
(63) Ocena stroškov in koristi v zvezi z eksternalizacijo upravljanja finančne podpore Skupnosti za vseevropska prometna omrežja, končno poročilo iz junija 2004.
(64) Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj zagotavljata poglavitni delež pri financiranju projektov s področja prometa v državah upravičenkah ali regijah tako glede skupnih razpoložljivih proračunskih sredstev kot stopnji sofinanciranja posameznih projektov. Prispevki Skupnosti iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj za obdobje od 2000 do 2003 v grobem znašajo od 3,3 do 3,5 milijarde EUR na leto, medtem ko znaša povprečni letni proračun za vseevropsko prometno omrežje 580 milijonov EUR. Poleg subvencij, ki jih zagotavljajo ti trije instrumenti Skupnosti, Evropska investicijska banka dodeljuje posojila za financiranje prometne infrastrukture.
(65) Zgornje meje za prispevke iz strukturnih skladov so v členu 29(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 1) določene na 75 % skupnih upravičenih stroškov v regijah, ki so zajete v Cilj 1, na 80 % za regije v državi članici, upravičenki Kohezijskega sklada, in na 85 % za najbolj oddaljene regije in odročne grške otoke. V primeru, ko investiranje v infrastrukturo proizvaja precejšnje neto dohodke, prispevek za regije iz Cilja 1 ne sme preseči 40 %.
(66) Uredba (ES) št. 1783/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 213, 13.8.1999, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih.
(67) Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 130, 25.5.1994, str. 1).
(68) Postopek za vrednotenje ukrepov strukturne narave.
(69) To je lahko pozitivno mnenje (s pripombami ali brez njih), začasno odloženo mnenje (na primer do predložitve nadaljnjih podatkov) ali pa negativno mnenje. Če v roku 10 delovnih dni ni posredovano nobeno mnenje, se to obravnava kot tiho pozitivno mnenje. Ta časovna omejitev se poveča na 15 delovnih dni, če je glavni del besedila (brez prilog) daljši od 20 strani.
(70) Postopek je enak za projekte v Kohezijskih skladih in ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj, z razliko, da se medoddelčna posvetovanja izvedejo v dveh korakih: ob prejemu vloge za projekt ali osnutka izvajanja programa in ob pripravi osnutka sklepa o financiranju. Do dodatnih medoddelčnih posvetovanj pride, če država članica zaprosi za financiranje tako imenovanega velikega projekta (kjer finančna pomoč presega 50 milijonov EUR) znotraj operativnega programa.
(71) Na primer udeležba na sestankih odborov ali komisij (na primer spremljanje odborov za ukrepe pri Kohezijskih skladih in Evropskem skladu za regionalni razvoj), odboru za finančno pomoč TEN-T in sestankih komisij za vrednotenje TEN-T; skupne inšpekcije ali naknadna ocenjevanja učinka; izmenjava pomembne dokumentacije (na primer poročila o stopnji napredka); ali neformalni stiki med uslužbenci Komisije različnih oddelkov.
(72) Kljub vabilom na sestanke odborov in sestanke v zvezi z vrednotenji ne prihaja do sistematične udeležbe na njih; inšpekcije na kraju samem neodvisno izvaja vsak generalni direktorat posebej, in ni sistematične izmenjave poročil, povezanih s projekti, z drugimi oddelki Komisije (če pa se to zgodi, ta ponavadi niso analizirana); za večino strukturnih ukrepov naknadna ocenjevanja učinka izvajajo zunanji strokovnjaki, vendar ugotovitve niso posredovane Generalnemu direktoratu za energetiko in transport.
(73) Glej člen 17a Odločbe št. 1692/96/ES, kot je bila spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES.
(74) Glej osnutek mnenja Odbora za transport in turizem Evropskega parlamenta o Odboru za proračun glede predloga za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih omrežij in energetike in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95.
(75) Kot je predvideno s finančno uredbo TEN za nekatere vrste projektov (glej člen 5(5) Uredbe (ES) št. 2236/95, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2004).
PRILOGA 1
OPIS UPRAVLJAVSKEGA SISTEMA TEN-T
Zakonski okvir in okvir politike TEN-T
Smernice politike TEN-T
1. |
Odločba št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja določa osnovne pogoje, ki jih mora projekt izpolnjevati, da se lahko opredeli kot projekt skupnega interesa, ki je tako upravičen do financiranja v okviru TEN-T (1). V smernicah je s pomočjo ilustracij naštetih 14 projektov skupnega interesa ali prednostnih projektov, ki jih je Evropski svet odobril na svojih sestankih v Essnu leta 1994 in v Dublinu leta 1996. |
2. |
Projekti TEN-T bi morali težiti k doseganju ciljev in izpolniti eno ali več prednostnih nalog, opredeljenih v odločbi. Te se med drugim nanašajo na trajnostno mobilnost, medobratovalnost, odstranitev ozkih grl, dokončanje manjkajočih povezav, študije za izboljšanje načrtov in boljše izvajanje omrežja. Projekti bi morali spadati ali se navezovati na geografski obseg omrežja, kot je prikazano v načrtih, priloženih odločbi, se ukvarjati s posebnostmi vseh vrst prometa in biti na podlagi analize stroškov in koristi gospodarsko upravičeni. |
3. |
Odločba je bila spremenjena z Odločbo št. 1346/2001/ES (2), s katero se je obseg omrežja razširil na pristanišča na celinskih vodah, morska pristanišča in intermodalne terminale, ter še pomembneje, z Odločbo št. 884/2004/ES (3). S slednjo spremembo so bile uvedene naslednje glavne spremembe smernic:
|
Finančna uredba TEN
4. |
Uredba (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 (5) zagotavlja finančni okvir in določa splošna pravila za dodelitev finančne pomoči na področju Vseevropskih omrežij za promet, energetiko in telekomunikacije. Ta uredba je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1655/1999 (6), ki je uvedla okvirni večletni program za obdobje 2001–2006, in z uredbama (ES) št. 788/2004 (7) in (ES) št. 807/2004 z dne 21. aprila 2004 (8). |
5. |
Predvidena proračunska sredstva za izvajanje uredbe v obdobju 2000–2006 znašajo 4 600 milijonov EUR. |
6. |
Glavni pogoji, ki jih določa uredba, so:
|
Okvirni večletni program
7. |
Z Odločbo Komisije C(2001) 2654 konč. z dne 19. septembra 2001 je bil ustanovljen okvirni večletni program za prometni sektor, ki pokriva obdobje od 2001 do 2006. V zvezi z njim je v letih 2004 in 2005 prišlo do sprememb proračuna (9). Sklep o okvirnem večletnem programu v svoji Prilogi I navaja seznam in okvirno razčlenitev proračunskih sredstev za 14 prednostnih projektov, ki jih je potrdil Evropski svet na sestankih v Essnu leta 1994 in Dublinu leta 1996, in za 4 „povezane skupine projektov“. Prav tako je zagotovljena razčlenitev proračunskih sredstev za projekt „Galileo“. V Prilogi II je skupaj z okvirno razčlenitvijo proračunskih sredstev dodaten seznam delov projektov in njihovih stopenj. |
8. |
Poleg izboljšanja učinkovitosti izvajanja programa TEN-T je glavni cilj okvirnih večletnih programov, da se javnim in zasebnim investitorjem priskrbi „pravno zagotovilo, da se bo finančna pomoč Skupnosti nadaljevala v naslednjem ali več prihodnjih letih, če bo izvajanje potekalo po načrtu“ (10). To mora omogočiti trdnejša zagotovila za pobudnike in vzpodbujati javno-zasebna partnerstva (11). Okvirni večletni program mora hkrati zagotoviti prožnost v zvezi z nepredvidenimi tehničnimi, finančnimi, okoljskimi ali pravnimi zapleti in sicer tako, da se finančna pomoč, kot to določa sklep za okvirni večletni program, poveča, zmanjša ali prekine. |
9. |
S sklepom za okvirni večletni program je prišlo tudi do poenostavitve programa TEN-T. Med izvajanjem okvirnega večletnega programa bi bilo treba Odbor za finančno pomoč obveščati le o napredku programa in sprejetih sklepih za financiranje. Zato ni več potrebno, da Odbor zagotovi svoje mnenje. Poleg tega države članice za pridobitev pomoči Skupnosti v drugem letu predložijo kratko poročilo o stanju projekta namesto podrobne vloge. |
Sklep Komisije o financiranju
10. |
Izvajanje projektnih delov (ali ukrepov) TEN-T temelji na vzorcu sklepa o financiranju, o katerem so obveščeni države članice in upravičenci. Trenutni vzorec sklepa o financiranju večinoma sestoji iz naslednjih elementov:
|
11. |
Od leta 2002 se struktura in vsebina sklepa spreminjata vsako leto. |
Oddaja vlog, vrednotenje in izbirni postopek TEN-T
12. |
Vrednotenje projekta in izbirni postopek ter upravni obrazci, ki se v ta namen uporabljajo, so odvisni od vrste projekta. Tabela 3 prikazuje pregled vzorcev obrazcev, ki jih je uvedel Generalni direktorat za energetiko in transport, da bi formaliziral postopka oddaje vlog in vrednotenja TEN-T. Tabela 3 Pregled vzorčnih obrazcev, ki se uporabljajo pri postopku predložitve vloge in vrednotenja
|
13. |
Za projekte okvirnih večletnih programov, ki so se začeli v obdobju od 2001 do 2003, je bilo na podlagi predhodnih vlog opravljeno začetno vrednotenje v oktobru in novembru 2000. Ko je bil projekt predložen za prvo leto financiranja, je bilo potrebno predložiti podrobno vlogo. Komisija od leta 2000 uporablja ocenjevalne obrazce za evidentiranje vrednotenj projektov. Rezultati vrednotenja podrobnih vlog so evidentirani v obrazcu za ocenjevanje projektov z označbo „Novi projekti“. Namen tega vrednotenja je predvsem ugotoviti, ali se podatki, ki jih vsebuje podrobna vloga, ujemajo s tistimi v predhodni vlogi, ki so bili predloženi leta 2000. Za financiranje v naslednjih letih se na osnovi poročila o stopnji napredka projekta opravi ocena o napredku projekta. Za to vrednotenje se uporablja ločen obrazec za ocenjevanje projekta z označbo „Nadaljevanje“. |
14. |
Za projekte izven okvirnih večletnih programov Generalni direktorat za energetiko in transport začne razpis ob koncu ali na začetku vsakega leta, ko povabi države članice, organizacije ali pobudnike projekta, naj pred iztekom roka, ki ga določi Komisija, predložijo predloge v obliki predhodne vloge. Do leta 2004 je vrednotenje predlogov, ki ne spadajo v okvirne večletne programe, potekalo po dvostopenjskem postopku. Komisija je ocenjevala predhodne vloge s pomočjo vzorčnega obrazca za ocenjevanje projektov, namenjenega za projekte, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov. Ko je Komisija izbrala projektni predlog, ki ga je nameravala financirati, so morale zadevne države članice predložiti podrobno vlogo pred rokom, ki ga je določila Komisija, torej pred sestankom Odbora za finančno pomoč, kjer se predloge Komisije preuči skupaj s predstavniki držav članic. Ob koncu leta 2004 je prišlo do združitve predhodnih in podrobnih vlog. Napredek projektov, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov, se preverja na osnovi poročil o stanju napredka, ki ga predložijo države članice v obliki vzorca, prirejenega posebej za poročanje o napredku programov izven okvirnih večletnih programov. |
15. |
Stanje napredka pri postopku vrednotenja za programe izven okvirnih večletnih programov je odvisno od izida vrednotenja okvirnih večletnih programov, saj se prednost daje dodeljevanju proračunskih sredstev za okvirne večletne programe. V praksi to pomeni, da se sestanek odbora ocenjevalcev za vrednotenje lahko skliče po tem, ko se določi, kolikšen del proračunskih sredstev v okviru TEN-T bo dodeljen projektom okvirnih večletnih programov. Preostala proračunska sredstva TEN-T se dodelijo izbranim projektnim predlogom, ki ne sodijo v skupino okvirnih večletnih programov. |
16. |
Do leta 2004 je posamezni projektni predlog vrednotil en projektni referent: referent Komisije, zadolžen za določeno državo članico ali države članice, ali uradnik, zadolžen za določeno vrsto prometa. Da bi bilo vrednotenje objektivnejše, je bila leta 2004 sprejeta odločitev, da bosta predloge ocenjevala dva projektna referenta (14). Rezultati posameznih vrednotenj se proučijo na sestanku ocenjevalcev, kjer so predstavljeni predlogi različnih direktoratov in predhodno razvrščeni. Odbor za vrednotenje TEN-T, ki mu predseduje Direktorat B, na koncu sprejme osnutek predloga za dodelitev proračunskih sredstev TEN-T in ga predloži v odobritev generalnemu direktorju. |
Organizacijska struktura TEN-T
17. |
Program TEN-T centralno upravlja Generalni direktorat za energetiko in transport (GD TREN). GD TREN deluje od januarja 2000, ko sta se združila Generalni direktorat za energetiko in Generalni direktorat za transport. |
18. |
Skupno število delovnih mest v GD TREN (statutarnih in nestatutarnih, vključno s prostimi delovnimi mesti) se je znatno povečalo, s 654 v letu 2001 na 1 046 v začetku leta 2005. |
19. |
GD TREN poleg TEN-T izvaja še naslednje glavne dejavnosti: Vseevropska omrežja za energetiko; celinski, zračni in pomorski promet; konvencionalne in obnovljive vire energije; atomsko energijo; varnost; programski okvir RTR dejavnosti, povezanih s strategijo energetske in prometne politike ter usklajevanje GD TREN. |
20. |
Od 10 direktoratov GD TREN so 4 vključeni v program TEN-T: Direktorat B „Vseevropska omrežja energetike in transporta“, Direktorat E „Celinski promet“, Direktorat F „Zračni promet“ in Direktorat G „Pomorski in rečni promet; intermodalnost“. |
21. |
S projektnim upravljanjem TEN-T se trenutno ukvarja sedem oddelkov; oddelek B3 „Upravljanje projektov TEN“, oddelek B4 „Vrednotenje projektov in finančno upravljanje TEN“ (ustanovljen leta 2004), oddelek B5 „Satelitski navigacijski sistem (Galileo), inteligentni promet“ (vključen v Direktorat B leta 2005), oddelek E2 „Železniški promet in medobratovalnost“, oddelek F2 „Upravljanje zračnega prometa in letališč“, oddelek G2 „Prevozi po morju na kratkih razdaljah, rečna plovba in pristanišča“ ter oddelek G3 „Pomorske avtoceste in intermodalnost“. Poleg tega se uslužbenci v finančnih celicah posameznih direktoratov ukvarjajo s finančnimi vidiki upravljanja projektov TEN-T. |
22. |
Oddelek B3 ima vodilno vlogo pri postopkih vrednotenja, izbiranja in odobravanja programov TEN-T. Med drugim skrbi za sestanke med sekretariatom TEN-T in Odborom za finančno pomoč, usklajuje izvrševanje proračuna za okvirne večletne programe in ostale programe ter je zadolžen za horizontalna vprašanja, kot je na primer javno-zasebno partnerstvo in koordinacija z ostalimi programi. |
Proračunski okvir TEN-T
23. |
Proračunske zahteve in meje financiranja, ki jih določa finančna uredba TEN ter vzorec sklepa o financiranju, so:
Ne glede na obliko izbrane pomoči skupni znesek pomoči Skupnosti ne bi smel preseči 10 % od skupnih stroškov investicije, z 20 % pa so izjema projekti, ki zadevajo nameščanje satelitov in navigacijskih sistemov (od 1. januarja 2003 po posodobitvi). Poleg tega ob določenih pogojih obstajajo izjeme in sicer za projekte evropskega interesa, ki so se začeli pred letom 2010 z namenom odstraniti ozka grla in/ali zapolniti manjkajoče dele, ko gre za dele, ki segajo preko meja ali naravnih pregrad (18). |
(1) Odločba št. 1692/96/ES.
(2) Odločba št. 1346/2001/ES.
(3) Odločba št. 884/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).
(4) 30 prednostnih projektov vključuje tri že dokončane prednostne projekte; to so stalna povezava Öresund, dokončana leta 2000, letališče Malpensa, dokončano leta 2001, in železniška povezava za konvencionalne hitrosti Cork-Dublin-Belfast-Larne-Stranraer, dokončana leta 2001.
(5) Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 (UL L 228, 23.9.1995, str. 1).
(6) Uredba (ES) št. 1655/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 1999 (UL L 197, 29.7.1999, str. 1).
(7) Uredba (ES) št. 788/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 17).
(8) Uredba (ES) št. 807/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 (UL L 143, 30.4.2004, str. 46).
(9) Odločba Komisije C(2001) 2654 z dne 19. septembra 2001 konč., kot je bila spremenjena z Odločbo C(2004) 3242 z dne 26. avgusta 2004 in Odločbo C(2005) 213 z dne 3. februarja 2005.
(10) Glej uvodne izjave Odločbe Komisije z dne 19. septembra 2001.
(11) Pri nekaterih projektih, na primer nizozemski železniški povezavi za visoke hitrosti in francosko-španski progi Perpignan-Figueras, gre delno za javno-zasebno partnerstvo, vendar tega dela ne sofinancira EU.
(12) Za okvirne večletne programe na začetni stopnji in stopnji ponovne obravnave obstaja poseben vzorec.
(13) Predhodni in podrobni obrazec za vlogo pri projektih, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov, sta bila združena v enotni obrazec leta 2004.
(14) V primeru nasprotujočih si rezultatov vrednotenja je prisoten še tretji ocenjevalec.
(15) Člen 4(1)(a) Finančne uredbe TEN.
(16) Priloga II k sklepu Komisije o financiranju, odstavek 1.1 „Opredelitve“.
(17) Člen 4(1)(a) Finančne uredbe TEN.
(18) Člen 5(3) Finančne uredbe TEN.
PRILOGA 2
ZEMLJEVID S PRIKAZOM PREDNOSTNIH OSI IN PROJEKTOV TEN-T
ODGOVORI KOMISIJE
POVZETEK
III. |
|
IV. |
|
UGOTOVITVE
11. |
Upravljanje projektov in njihove faze izvajanja so večinoma pod nadzorom držav članic, ki financirajo velik del večine projektov TEN-T. Danes so 3 projekti že zaključeni, za 5 projektov se pričakuje, da bodo končani do leta 2010, prav tako pa bodo glavni deli drugih 3 projektov zaključeni do leta 2010. Problem koordinacije je stvaren, ker je potrebno vzpostaviti zahtevno ravnovesje med različnimi prednostnimi nalogami, za katere ni nujno, da sovpadajo na regionalni, nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. |
14. |
Proračun za vseevropsko prometno omrežje je sestavljen iz dela za okvirne večletne programe in preostalega dela. Proračun za okvirne večletne programe, ki predstavlja večji del proračuna za TEN-T, se dodeljuje prednostnim projektom, ki se nahajajo v vseh državah članicah EU 15. Ker se globalni znesek na projekt dodeli okvirno na začetku programa, so spremembe logično omejene. Preostali del dodeljenih sredstev proračuna mora pridobiti pozitivno mnenje Odbora za finančno pomoč vseevropskega omrežja, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic. |
15. |
Komisija mora obravnavati projekte, ki jih države članice predlagajo, ali o katerih se z njimi sporazume. Čezmejni projekti so samo ena izmed osmih prednostnih nalog smernic TEN-T, ki sta jih pripravila Evropski parlament in Svet. V okvirnem sklepu o okvirnih večletnih programih so čezmejni projekti vključeni v vse štiri povezane skupine projektov skupnega interesa, v skupino prednostnih projektov in ne samo v skupino GR 3, na katero se Sodišče omejuje pri svojih ugotovitvah (na primer predor Brenner, projekt Figueras-Perpignan ali del Lyon-Turin). Komisija poudarja, da je večina čezmejnih projektov še v fazi, ko se izvajajo študije, ter zato porabijo manjše vsote. Veliko teh projektov bo v naslednjem okvirnem večletnem programu v fazi naložb in zato je verjetno, da bodo porabili večji delež programa. Poleg tega je Komisija sprejela ukrepe za zagotavljanje več prednostnih nalog za čezmejne dele, kot je imenovanje evropskih koordinatorjev in predlog novega osnutka uredbe TEN za povečanje finančne pomoči Skupnosti za čezmejne projektne dele na 50 %. |
16. |
V letih 2005 in 2006 se bo uporabljal prag za financiranje projektnih delov, ki segajo preko meja ali naravnih pregrad, ki se je z 10 % povečal na 20 %. V proračunu za okvirne večletne programe je za ta višji prag rezerviranih 30 milijonov EUR. |
18. |
Udeležba pri sredstvih rizičnega kapitala ima v skladu s členom 18 Uredbe TEN (ES) št. 2236/95 (t. j. 4 875 milijonov EUR) do konca leta 2006 omejitev v višini 1 % proračunskih sredstev. V novem osnutku uredbe TEN za obdobje 2007–2013 (COM(2004) 475) ta omejitev ne obstaja več. Od leta 2000 Evropski investicijski sklad ne zagotavlja več sredstev za infrastrukture vseevropskih omrežij. Zato ta instrument ni bil uporabljen. Instrument ni bil strogo omejen na zagotavljanje posojil Evropskega investicijskega sklada. Ko je bil predložen predlog za spremembo uredbe leta 2001, Komisija predtem ni analizirala možnosti uporabe instrumenta in zato ni predlagala njegovega izbrisa. |
19. |
Namen Evropskega parlamenta in Sveta je bil uporabiti ta pogoj („financiranje del samo v ustrezno upravičenih primerih“) samo za projekte energetske infrastrukture in ne za prometne projekte. V novem osnutku uredbe TEN je bil ta pogoj opuščen. |
21. |
Komisija mora velikemu številu projektov, ki izpolnjujejo pogoje, dodeliti omejeni proračun. Zaradi tega se največjega možnega praga financiranja za vsak projekt ne da vedno doseči. Vendar bo v prihodnosti Komisija osredotočila sredstva na 30 prednostnih projektov. Glede pripomb, ki jih je imelo Sodišče v zadnjem stavku svojega besedila, Komisija meni, da je bilo financiranje vseevropskega prometnega omrežja, kot je razloženo v odstavku 39, vsekakor potrebno in v skladu z merili vrednotenja in merili za izbor. |
22. |
Razlog za zamude je večinoma nezadostno financiranje na evropski ravni in na ravni držav članic, ne pa premalo natančna prednostna opredelitev izbire ukrepov TEN-T. Višje stopnje financiranja, predlagane v novem osnutku uredbe TEN, v skladu s smernicami TEN-T iz leta 2004, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, bodo Komisiji omogočile, da bo začela reševati ta problem nezadostnega financiranja vsaj na evropski ravni ter opredelila jasne prednostne naloge. V tem smislu bodo pogoji za prejem višjega financiranja naslednji:
|
23. |
Komisija poudarja, da so čezmejni projekti vključeni v vse štiri povezane skupine projektov skupnega interesa in ne samo v skupino GR 3, na katero se Sodišče omejuje pri svojih ugotovitvah. Po dveh tretjinah načrtovanega časovnega okvira okvirnih večletnih programov je Komisija dodelila okoli dve tretjini načrtovanih zneskov. Predlagani ukrepi v prihodnji reviziji okvirnih večletnih programov bodo zagotovili, da se proračun za okvirne večletne programe pravočasno porabi. Letno vrednotenje napredka projektov vodi k prerazporeditvi dodelitev, če je napredek hitrejši ali počasnejši od načrtovanega. |
24. |
Kot je navedeno v odstavku 23, je poraba proračuna skladna s pretečenim časovnim okvirom. Komisija je bila za nekatere velike projekte v Skupini 3 (v obrazložitvenem memorandumu sklepa za okvirni večletni program imenovani „čezmejni projekti“) v reviziji okvirnega večletnega programa iz leta 2004 zaradi zamud pri izvajanju projektov prisiljena zmanjšati proračun. To je razlog, zakaj je bila do tega trenutka dodeljena le polovica proračuna za to skupino. |
26. |
Komisija meni, da je uvedba obveznega strukturnega vzorca za tehnično prilogo zaradi različnih vrst projektov neprimerna. Vendar bo Komisija za proračunsko leto 2006 pobudnikom projekta dala navodila o tehničnem opisu in rezčlenitvi stroškov. Opis dejavnosti, ki jih zajemajo sklepi o financiranju, je izboljšan, zlasti na podlagi besedila iz leta 2005. Vsaka dejavnost mora biti opisana in mora ustrezati vrstici v razčlenitvi stroškov. Na obrazcu za vlogo že obstaja tehnična struktura. Komisija jo bo okrepila in uskladila z besedilom sklepa in s poročilom o stopnji napredka. |
27. |
Od leta 2005 vzorec besedila sklepa o financiranju vsebuje podrobna pravila o tehničnih in finančnih informacijah, ki jih morajo zagotoviti upravičenci in vsebuje vzorce za njihovo finančno poročanje.
|
28. |
|
29. |
Ugotovitev Sodišča temelji na različni razlagi obsega študij in del. Kot je navedeno v odstavku 28, novi osnutek uredbe TEN vsebuje jasno operativno opredelitev študij in del. Vendar bo ta opredelitev odvisna od nadaljnje proučitve. |
30. |
Letno vrednotenje je del spremljanja projekta, ki se mu pripisuje bistven pomen (med drugim glej ugotovitvi 42 in 44). Poleg tega daje informacije za sprejemanje ustreznih letnih sklepov, ki so odvisni od razpoložljivega letnega proračuna in napredka projekta. Podrobno ocenjevanje vsakega projekta se opravi vsako leto v sodelovanju z državami članicami. Korektivni ukrepi se izvajajo vsako leto in med revizijo okvirnega večletnega programa. Komisija se je odločila, da bo za preostali leti 2005–2006, kjer bo mogoče, združila letne sklepe in da bo zaradi zmanjšanja delovne obremenitve sprejela samo eno odločitev leta 2005 oziroma 2006. Ta pristop je mogoč pri nekaterih, vendar ne pri vseh projektih: zadevni projekt mora prikazati visoko stopnjo izvrševanja proračuna v okviru obstoječega(-ih) sklepa(-ov). Poleg tega je omejen z letnim proračunom. Komisija od leta 2004 uporablja rezervni seznam predlogov za programe, ki ne spadajo v skupino okvirnih večletnih programov, da bi zagotovila najboljšo porabo proračuna. V okviru nove finančne perspektive za obdobje 2007–2013 namerava uvesti večletne pravne obveznosti za projekte TEN-T. |
31. |
Komisija je od leta 2004 ob upoštevanju različnih oblik pomoči Skupnosti zmanjšala število obrazcev. |
32. |
Komisija bo v okviru nove finančne perspektive proučila nadaljnjo poenostavitev. |
33. |
Za projekte iz okvirnih večletnih programov se poročila o stopnji napredka ne obravnavajo kot formalne vloge, če se projekti že izvajajo. Zato se rok za predložitev poročil o stopnji napredka ni obravnaval tako dosledno. V tem smislu se enaka obravnava „prosilcev“ v zvezi s projekti ne uporablja v enaki meri kot pri postopku razpisa za zbiranje predlogov. |
34. |
Zaradi zgoraj navedenih razlogov se rok za predložitev poročil o stopnji napredka ni obravnaval tako dosledno. Vendar od leta 2005 Komisija zahteva dosledno upoštevanje tega roka, tudi pri projektih iz okvirnih večletnih programov. |
35. |
Obrazci, na katere se nanaša Sodišče, so se okvirno uporabljali samo za vzpostavitev programa okvirnih večletnih programov. Brez podrobne vloge, ki jo predloži upravičenec, ni bil za odločitev o finančni pomoči izbran noben projekt. |
36. |
Okvirni večletni programi so bili leta 2004 revidirani v celoti na podlagi uporabe podrobnih vlog, ki so jih za namen vrednotenja predložile države članice. Ocenjevanje informacij, predloženih na podrobni vlogi, je privedlo do prekinitve financiranja 14 projektnih delov in do revizije načrtovanih zneskov za večino projektov. Z uvedbo novih okvirnih večletnih programov v letu 2007 se bodo v skladu z osnutkom nove uredbe TEN določile nove vloge. Dejstvo, da je bilo financiranje glavne proge ob zahodni obali izvršeno šele v letu 2004, kaže, da letni postopek ocenjevanja zagotavlja, da se projekti financirajo šele takrat, ko so izpolnjeni vsi bistveni pogoji. |
37. |
Komisija meni, da je za obrazec poročila o stopnji napredka in njegove priloge potrebno vnesti vse bistvene informacije za letni postopek vrednotenja, ki vodi k odobravanju podpore za naslednje leto. Zato se obrazec za zadnje leto okvirnih večletnih programov ne sme spremeniti. Ker pa države članice poročila o stopnji napredka ne izpolnijo vedno pravilno, se bo postopek poročanja od leta 2007 naprej spremenil. Smernice za ocenjevanje projekta bodo vključevale kazni za nepopolno izpolnjevanje obrazcev poročil o stopnji napredka. |
38. |
Obrazci za vlogo in ocenjevalni obrazci so od leta 2005 spremenjeni in upoštevajo ugotovitve Sodišča. |
39. |
|
40. |
Komisija je sprejela ukrepe, da se problem nepravilno izpolnjenih ocenjevalnih obrazcev v primeru okvirnih večletnih programov ne more več pojavljati. |
41. |
Informacije o merilih vrednotenja so vključene v razpis za zbiranje predlogov, vlogo in ocenjevalni obrazec. Poleg tega notranji Priročnik o postopkih GD za promet in energetiko vključuje splošne smernice za vrednotenje. Kljub temu so v pripravi posebne smernice za vrednotenje za TEN. |
42. |
Postopek ocenjevanja je zapleten in temelji na več korakih. Pri ocenjevanju so udeleženi tehnični uradnik, odbor za vrednotenje, generalni direktor in Odbor za finančno pomoč, v katerem so zastopane države članice. Zagotavlja dobro uravnoteženo prednostno opredelitev visoko kakovostnih projektov v okviru omejenega razpoložljivega proračuna, kot je predvideno v smernicah TEN-T, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet. Komisija bo okrepila svoj nadzor nad skladnostjo s postopki vrednotenja in izbire. |
43. |
Vrednotenje za vse vrste prometa zdaj izvaja pristojno osebje v državah članicah in osebje iz direktoratov, pristojno za ustrezne vrste prometa. Postopek vrednotenja je s kombiniranim pristopom postal bolj objektiven. Kadar se zdi potrebno, zlasti ker ni na voljo zadosti internega strokovnega znanja, se uporabi zunanje strokovno znanje. Kot je navedeno v odstavku 73 je bilo na podlagi Memoranduma o soglasju, podpisanega 23. junija 2005, okrepljeno sodelovanje z Evropsko investicijsko banko. Dokumentacija in utemeljitev postopka vrednotenja in izbire sta bili obravnavani tudi v reviziji ocenjevalnega obrazca projekta v letu 2005. |
45. |
Pri spremljanju projekta imajo svojo vlogo tudi naslednji elementi:
Poleg tega sta GD za promet in energetiko in Evropska investicijska banka 23. junija 2005 podpisala Memorandum o soglasju. Memorandum predvideva, da bosta Evropska investicijska banka in GD za promet in energetiko drug drugega redno obveščala in se redno posvetovala ter meni, da obravnava možnost organizacije skupnih seminarjev, ki bodo vključevali njihove zadevne službe. Predvideni so redni sestanki o načrtovanih projektih. Evropska investicijska banka bo prav tako pomagala GD za promet in energetiko pri študijah, analizah in tehnični pomoči, ustanovljene bodo delovne skupine, načrtovane so izmenjave osebja. |
46. |
Komisija se navezuje na svoj odgovor na odstavke 37 do 39 in 45. Poročila o stopnji napredka so samo eno orodje v postopku vrednotenja. Komisija meni, da poročila o stopnji napredka zahtevajo predložitev pravih informacij, vendar se bo zaradi izboljšanja kakovosti informacij, ki jih predložijo države članice, postopek poročanja od leta 2007 naprej spremenil. Smernice za ocenjevanje projekta bodo vključevale kazni za nepopolno izpolnjevanje obrazcev poročil o stopnji napredka. |
47. |
Glej odgovor na odstavek 27: Od leta 2005 vzorec besedila sklepa o financiranju vsebuje pravila o tehničnih in finančnih informacijah, ki jih morajo zagotoviti upravičenci, in vsebuje vzorce za njihovo finančno poročanje. Čeprav sklep o financiranju v preteklih letih ni vključeval vzorcev za finančno poročanje, je jasno določal, da morajo vloge za druga in tretja plačila vključevati poročila o tehničnem in finančnem napredku ter razčlenitev stroškov za vsako kategorijo odhodkov. S temi elementi in dodatnimi informacijami, ki se navedejo po potrebi, je Komisija lahko preverjala upravičenost dejavnosti in prijavljenih stroškov. |
49. |
Komisija redno spremlja projekte na podlagi poročila o stanju projekta, tehničnih in finančnih poročil glede plačil, obiskov na kraju samem in rednih sestankov z upravičenci. Od leta 2005 mora zadevna država članica ovrednotiti vsak sklep o financiranju. Trenutno se razvijajo metode za izvajanje naknadnega vrednotenja. To bo vključevalo standardiziran kontrolni seznam za obiske projektov in bo Komisiji omogočalo, da za spremljanje poleg obiskov referentov imenuje še zunanje strokovnjake. Ker večina projektov še ni zaključenih, naknadno vrednotenje programa še ni izvedljivo. |
50. |
Vrednotenje za vse vrste prometa zdaj izvaja pristojno osebje v državah članicah in osebje iz direktoratov, pristojno za ustrezne vrste prometa. Postopek vrednotenja je s kombiniranim pristopom postal bolj objektiven. Kadar se zdi potrebno, zlasti ker ni na voljo zadosti internega strokovnega znanja, se uporabi zunanje strokovno znanje. Poleg tega je bilo od takrat na podlagi Memoranduma o soglasju, podpisanega 23. junija 2005, okrepljeno sodelovanje z Evropsko investicijsko banko. |
51. |
Osrednji sistem upravljanja projektov in oddaje naročil GD za promet in energetiko se mora prilagoditi zahtevam velikega števila skupin uporabnikov (tehnični in finančni uradniki, nadzorniki, uprava …). Prav tako se mora spopasti z veliko različnimi položaji (donacije, subvencije, javna naročila, mali in veliki projekti, …). Sistem upravljanja projektov in oddaje naročil je bil prilagojen, da lahko vključuje upravljanje projektov TEN-T, vendar sistem ni posebej in izključno prirejen za ta namen. Zato ni presenetljivo, da bi imeli nekateri uporabniki rajši enostavnejše orodje, prilagojeno njihovim posebnim potrebam. GD za promet in energetiko trenutno pripravlja naslednjo generacijo sistema upravljanja projektov in oddaje naročil (elektronsko različico), ki bo narejena bolj po meri uporabnikov in bo izkoristila dosežke tehnološkega razvoja. |
52. |
Po mnenju Komisije razmerje med obsegom proračuna projektov in številom osebja ni ustrezno razmerje, ker je narava projektov in dejavnosti zelo različna in ni primerljiva. Zaradi tega je treba biti pri razlagi tabele 2 previden. |
53. |
Dodelitev osebja GD za promet in energetiko določa letni proračunski postopek Komisije. GD za promet in energetiko mora poleg TEN-T obravnavati tudi različna področja politike. GD za promet in energetiko je enotam, ki se ukvarjajo s TEN-T, nedavno dodelil 12 novih delovnih mest. Pri številu projektov, dodeljenih vsakemu projektnemu referentu, je treba upoštevati zahtevnost nekaterih projektov TEN-T. Komisija je, da bi bila s precej večjim proračunom bolj pripravljena na izzive za obdobje 2007–2013, predlagala ustanovitev izvajalske agencije, ki omogoča bolj prilagodljivo politiko zaposlovanja in dopušča povečano število specializiranih uradnikov. Poleg tega se bo osebje agencije osredotočilo samo na upravljanje projekta in se mu ne bo treba ukvarjati z vprašanji politike. Komisija spodbuja mobilnost in rešuje problem kontinuitete z izvajanjem stabilnih in trdnih postopkov na podlagi vrste ukrepov in orodij, ki so v pomoč novim referentom in dodeljenim nacionalnim strokovnjakom. V letu 2006 je predvidena okrepitev zgoraj omenjenih ukrepov in priprava priročnika za referente, ki bo vseboval opise vseh postopkov. |
54. |
Teoretično bi se lahko s političnimi vprašanji lahko ukvarjala samo ena enota za politiko, vendar bodo prispevki projektnih referentov (ki so bolj seznanjeni s posebnimi problemi projektov v realnem življenju) vedno potrebni, da bi zagotovili skladen in praktičen politični pristop. |
55. |
Kot je navedeno v odstavku 53, Komisija v okviru razpoložljivih omejitev vedno prilagaja dodelitev osebja potrebam. Komisija meni, da bo z dodatno dodelitvijo osebja za različne naloge, vključno s spremljanjem in vrednotenjem, na voljo dovolj sredstev. |
56.–57. |
Projektni referenti za TEN-T ne smejo biti samo tehnični strokovnjaki, temveč morajo imeti vrsto spretnosti in sposobnosti. Čeprav bodo standardni tečaji usposabljanja vedno imeli pomembno vlogo pri razvoju, vključevanju in motivaciji osebja, večina izobraževanja na Komisiji poteka na delovnem mestu. Pripravniško delo in prenos spretnosti med člani osebja sta najbolj učinkovita načina. Komisija meni, da ima večina projektnih referentov potrebne delovne izkušnje. Večina projektnih referentov ima zaključeno izobrazbo na področjih, ki so povezana s prometom, in/ali več let prejšnjih izkušenj v prometnih zadevah in/ali ustrezne izkušnje pri upravljanju projekta TEN-T. Zaradi tega Komisija meni, da je njeno osebje ustrezno usposobljeno za opravljanje dela. |
58. |
Pomemben del usposabljanja je pripravniško delo. Do zdaj takšen način usposabljanja ni bil formalno vključen v bazo podatkov usposabljanja, ki temelji na informacijski tehnologiji. Komisija bo posebno pozornost namenila dejstvu, da bodo njeni uslužbenci, ki sodelujejo pri vseevropskem prometnem omrežju za transport, vključeni v razpoložljivo ustrezno usposabljanje, povezano s prometom. |
59. |
Kot je navedeno v odstavku 57, Komisija meni, da je tehnično strokovno znanje referentov zadostno. Strokovno znanje dodeljenih nacionalnih strokovnjakov dopolnjuje interno znanje in se od leta 2005 uporablja večinoma za politična vprašanja. |
60. |
Od konca novembra 2003 so se pravila Komisije o uporabi dodeljenih nacionalnih strokovnjakov v veliki meri upoštevala. GD za promet in energetiko si bo še naprej prizadeval za prerazporeditev dodeljenih nacionalnih strokovnjakov, da se bodo ukvarjali z bolj splošnimi, idejnimi nalogami, povezanimi z načrtovanjem in izvajanjem politike. |
61. |
Pravila Komisije pomenijo okvir za upravljanje odgovornosti dodeljenih nacionalnih strokovnjakov, kar ne glede na njihovo strokovno znanje namerno omejuje uporabo dodeljenih nacionalnih strokovnjakov. Izogibanje kakršnemu koli možnemu navzkrižju interesov pri uporabi dodeljenih nacionalnih strokovnjakov je upravičeno in pomeni prednostno nalogo. Od leta 2005 se dodeljeni nacionalni strokovnjaki večinoma dodeljujejo nalogam, povezanim s politiko, pri katerih se lahko njihovo strokovno znanje izkoristi v največji možni meri. |
62. |
Komisija namerava ustanoviti izvajalsko agencijo, ki bo dorasla novim izzivom (glej odgovor na odstavka 53 in 57). |
64. |
Revidirana analiza stroškovne učinkovitosti je obravnavala vprašanja, ki jih je izpostavilo Sodišče, in ponovno pokazala, da je ustanovitev agencije TEN-T smiselna. Komisija je medtem 20. julija 2005 sprejela ustrezne predloge. Na podlagi analize stroškovne učinkovitosti so glavne dodatne prednosti med drugim zmožnost premagovanja izzivov novega proračunskega obdobja 2007–2013, več prilagodljivosti pri zaposlovanju prometnih strokovnjakov, poenostavitev upravljanja projektov, večja prepoznavnost vseevropskega prometnega omrežja za transport in okrepitev koordinacije med vsemi udeleženimi strankami pri izvajanju projektov. |
66. |
Čeprav uredba za Evropski sklad za regionalni razvoj ne vključuje izrecnih določb o večkratnem financiranju iz drugih virov Skupnosti, razen iz ostalih strukturnih skladov, takšno večkratno financiranje prepoveduje finančna uredba (glej člen 111). Komisija je zdaj v osnutek uredbe o splošnih pravilih o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu za naslednje obdobje 2007–2013 (COM(2004) 492) vključila določbo, ki preprečuje večkratno financiranje iz različnih virov Skupnosti. |
67. |
Sredstva TEN-T in strukturnih skladov lahko financirajo isti „projekt“, vendar se posebej pazi na dejstvo, da se hkrati ne financira istega ukrepa, stopnje ali dela projekta. Novi osnutek uredbe TEN (COM(2004) 475) navaja, da je finančna pomoč Skupnosti za dele projektov, ki so že prejeli finančno podporo iz drugih virov Skupnosti, izključena. |
68. |
Doslej ni bilo odkritih nobenih primerov prekomernega ali podvojenega financiranja. Za omejitev tveganja prekomernega ali podvojenega financiranja so že vzpostavljeni različni mehanizmi: prosilci morajo v svojih vlogah predložiti informacije o financiranju iz drugih virov Skupnosti, potekajo tudi sistematična posvetovanja o predlogih financiranja, vzpostavljeni so stiki med referenti. Države članice so vključene tudi v postopek kontrole. Večkratno financiranje je eden izmed vidikov, ki ga morajo pri vseh projektih preverjati upravljavske službe za strukturne sklade in Kohezijski sklad. Učinkovitost takšnih kontrol preverjajo revizijske službe držav članic in Komisije. |
69.–72. |
Čeprav doslej ni bilo odkritih nobenih primerov prekomernega ali podvojenega financiranja, Komisija namerava še izboljšati obstoječe instrumente koordinacije. Med drugim bo upravičence financiranja TEN-T opomnila na potrebo po poročanju kakršnega koli večkratnega financiranja projektov TEN-T. Če se po sklepu o donaciji TEN-T odobri financiranje iz ESRR za manjše projekte (v znesku pod 50 milijonov EUR, ki pomeni prag, nad katerim je treba financiranje prijaviti Komisiji), Komisija od upravičencev zahteva, da jo o takšnem financiranju obvestijo. Besedilo vloge iz leta 2005 in ocenjevalni obrazci so jasnejši in od držav članic zahtevajo več podrobnih informacij o vprašanju večkratnega financiranja. |
73. |
Po pogodbi se lahko Evropsko investicijsko banko zaprosi za prvo ali celovito oceno. Uporaba „drugih zunanjih strokovnjakov“ je omejena na strateške ali naknadne študije. GD za regionalno politiko prav tako uporablja svoje interne strokovnjake za analizo stroškovne učinkovitosti. Večletna okvirna pogodba zajema tudi projekte na področju okolja. Uporablja se za Kohezijski sklad in ISPA. Kar zadeva Evropsko investicijsko banko, namerava GD za regionalno politiko v naslednjem programskem obdobju z njo okrepiti sodelovanje na podlagi partnerstva za tehnično pomoč, imenovanega JASPERS („Joint Assistance in Supporting Projects in European Regions“ – „Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah“), ki bo državam članicam, zlasti tistim, ki so se Uniji pridružile 1. maja 2004, ponudilo pomoč pri pripravah velikih projektov. |
74. |
GD za regionalno politiko in GD za promet in energetiko sta pripravljena raziskati načine povečanja sodelovanja med njunim osebjem, ko je to uporabno in izvedljivo. V juniju 2005 je GD za promet in energetiko z Evropsko investicijsko banko podpisal Memorandum o soglasju, ki vzpostavlja okvir za sodelovanje na področju prometne in energetske politike in naložbe v promet in energijo, zlasti v razvoj vseevropskih omrežij. |
75. |
V preteklosti je GD za promet in energetiko proučil druge obstoječe metodologije, vendar meni, da niso najbolj primerne za izbiro projektov TEN-T. Zato je bilo odločeno, da obstoječa orodja postopoma prilagodi posebnim potrebam. |
77. |
Posvetovanja med službami dopuščajo generalnim direktoratom, s katerimi se posvetuje, dovolj časa za temeljito proučitev predlaganih projektov za financiranje, da bi zagotovili koordinacijo, se izognili prekrivanju z drugimi viri financiranja Skupnosti ter po potrebi financiranje začasno opustili. Po potrebi se lahko rok podaljša. Komisija bo proučila možnost, da se vzpostavi baza podatkov za projekte TEN-T. |
78. |
Čeprav doslej ni bilo odkritih nobenih primerov prekomernega ali podvojenega financiranja, se Komisija strinja, da morajo generalni direktorati v celoti sodelovati, da bi se izognili tveganju prekomernega ali večkratnega financiranja. Meni, da se to tveganje obravnava tako, da se v vlogah zahteva predložitev informacij o drugih virih financiranja in se izmenjujejo informacije med zadevnimi generalnimi direktorati. Možnost, da se navaja pomanjkljive informacije o projektih v vrednosti pod 50 milijoni EUR, ki jih financira ESRR, bo deloma odpravljena tako, da se upravičence TEN-T opomni, katere so njihove obveznosti glede poročanja. |
79. |
Generalna direktorata bosta na podlagi sodelovanja v skupnih delegacijah in udeležbe v nadzornih odborih proučila potrebo in področje uporabe za razširitev njunega obstoječega sodelovanja. |
ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA
80. |
Komisija se navezuje na svoj odgovor na odstavke 14, 15 in 21. Meni, da postopek izbire projektov zagotavlja ustrezno prednostno opredelitev v okviru omejitev razpoložljivega proračuna, ker Komisija projekte izbira na podlagi predlogov držav članic, ki so v skladu s smernicami TEN-T. Te smernice, ki omenjajo čezmejne projekte samo kot eno izmed osmih prednostnih nalog, sprejmeta Evropski parlament in Svet, njihov namen pa je zagotoviti evropsko dodano vrednost v največji možni meri. Poleg tega je revizija smernic politike TEN-T iz leta 2004 uvedla načelo osredotočanja finančne pomoči na 30 prednostnih projektov, ki vključujejo tudi čezmejne projekte. |
81. |
|
82. |
Novi vzorec sklepa Komisije o financiranju, ki se uporablja od leta 2005, vključuje priporočila Sodišča ter omogoča bolj učinkovito spremljanje projekta in uspešno delovanje kontrol (glej odgovor na odstavka 26 in 27). |
83. |
|
84. |
Komisije večletni značaj okvirnega večletnega programa ne razbremenjuje obveznosti letnih preverjanj napredka teh projektov, niti od ponovnega odločanja o okvirni dodelitvi pomoči. Poleg tega Komisija meni, da je letno vrednotenje del spremljanja projekta, ki je bistvenega pomena (med drugim glej ugotovitvi 42 in 44). Vrednotenje zagotavlja tudi informacije za sprejemanje ustreznih letnih sklepov, ki so odvisne od razpoložljivega letnega proračuna in napredka projekta. Komisija se je odločila, da bo letne sklepe o financiranju za leti 2005 in 2006 po potrebi združila (glej odgovor na odstavek 30). Razvoj enotne metodologije za tako veliko različnih projektov na področju različnih vrst prometa (železnica, avtoceste, zrak…) se je izkazal za izjemno težavnega. Komisija bo poleg obstoječih splošnih smernic za ocenjevanje projekta razvila posebne smernice za TEN-T. |
85. |
|
86. |
Poleg informacij, ki jih predložijo upravičenci, je treba pri postopku spremljanja projekta upoštevati tudi druge ustrezne elemente (glej odgovor na odstavek 45). Obveznosti držav članic, da preverjajo izvajanje ciljev politik in skupne omejitve financiranja, so izrecno navedene v obrazcu za vrednotenje, ki je vključen v sklep Komisije o financiranju iz leta 2005. |
87. |
|
88. |
V okviru omejitev, ki jih določa letni proračun in glede na druga področja, ki so še posebej prednostnega pomena, je Komisija TEN-T dodelila dodatne statutarne uslužbence. Poleg tega namerava Komisija ustanoviti izvajalsko agencijo TEN-T. Komisija meni, da ima večina projektnih referentov potrebne delovne izkušnje (glej odgovor na odstavek 57). Izbirni postopek zagotavlja dodeljevanje uslužbencev z ustrezno usposobljenostjo, znanjem in spretnostmi. Pripravniško delo in trajno učenje zavzemata zelo pomembno mesto v politiki usposabljanja Komisije (glej odstavek 58). Kot je navedeno v njenem odgovoru na odstavka 53 in 60, Komisija problem kontinuitete rešuje z izvajanjem stabilnih in trdnih postopkov. Od konca novembra 2003 so se pravila Komisije o uporabi dodeljenih nacionalnih strokovnjakov (vključno s tistimi o navzkrižju interesov) v veliki meri upoštevala. GD za promet in energetiko si bo še naprej prizadeval za prerazporeditev dodeljenih nacionalnih strokovnjakov, da se bodo ukvarjali z bolj splošnimi, idejnimi nalogami, povezanimi z načrtovanjem in izvajanjem politike. |
89. |
|
90. |
Doslej ni bilo odkritih nobenih primerov prekomernega ali podvojenega financiranja. Z instrumenti, ki jih Komisija že uporablja (glej odstavke 65 do 79) se lahko na splošno določi, če projekt, za katerega se je oddala vloga, prejema večkratno financiranje s strani Evropske skupnosti. Komisija se navezuje tudi na odgovornost držav članic, da predložijo popolne in pravilne informacije. Komisija ne more sistematično preverjati, ali so države članice predložile prave podatke, vendar je to eden izmed vidikov, ki se preverja med nadzornimi obiski in revizijami. Tveganje prekomernega ali podvojenega financiranja je zaradi rednih stikov in obiskov referentov v državah članicah omejeno. Samo projekti v znesku pod 50 milijonov EUR, ki jih lahko sofinancira ESRR, lahko pomenijo možno tveganje podvojenega financiranja, ker države članice v teh primerih manjše finančne podpore takšnih projektov niso obvezane predložiti Komisiji v odobritev. Kljub temu se tveganje preverja na podlagi sistemov upravljanja in nadzora držav članic ter na podlagi revizijskega dela. Komisija bo tudi opomnila države članice, da morajo upravičenci financiranja TEN-T Komisiji razkriti kasnejšo dodelitev financiranja s strani ESRR. |
91. |
|
(1) Opredelitev študij: študije, potrebne za opredelitev projekta, vključno s pripravljalnimi študijami, študije izvedljivosti in vrednotenja ter druge dejavnosti tehnične podpore, vključno z dejavnostmi, ki so potekale pred infrastrukturnimi deli, ki so potrebne za popolno opredelitev projekta in odločanje o njegovem financiranju, vključno s poizvedbenimi deli na zadevnih območjih in s pripravo financiranja.
Opredelitev del: nakup in preskrba sestavnih delov sistemov in storitev ter izvajanje del gradnje in postavitve, ki se nanašajo na projekt, vključno s tehničnim prevzemom in z začetkom izvajanja projekta.