4.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/46

1.1.1

pozdravlja sporočilo Komisije in zelo ceni njeno stalno in popolno predanost Evro-mediteranskemu partnerstvu;

1.1.2

se strinja, da je barcelonski proces razvil močno partnerstvo na podlagi skupnega lastništva, dialoga in sodelovanja;

1.1.3

poudarja, da so tesni stiki med EU in sredozemskimi partnerji zgodovinski in strateški, da pa so razen tega partnerji evro-mediteranskega območja medsebojno odvisni zaradi trgovinskih, finančnih, turističnih in migracijskih tokov;

1.1.4

podpira idejo, da 10. obletnica Evro-mediteranskega partnerstva predstavlja možnost nadaljnjega razvoja sodelovanja med obema obalama Sredozemskega morja in daje nov zagon barcelonskemu procesu;

1.1.5

ugotavlja, da je bilanca zadnjih 10 let na splošno pozitivna in izkazuje pomembne dosežke, čeprav je bil napredek glede nekaterih pomembnih zadev zelo počasen;

1.1.6

priznava ambiciozno zastavljen in dobro pripravljen delovni program, ki ga je predlagala Komisija;

1.1.7

poudarja, da je Evro-mediteransko partnerstvo zelo pomembna zadeva za Odbor regij, ki je to partnerstvo podpiral in spodbujal sodelovanje med obema obalama Sredozemskega morja od samih začetkov barcelonskega procesa;

1.1.8

ugotavlja, da si bo treba še bolj prizadevati, da bi v barcelonski proces vključili poddržavne akterje, ki so ključnega pomena za poglabljanje in izboljševanje Evro-mediteranskega partnerstva;

1.1.9

ugotavlja, da je dosledno zahteval večjo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v barcelonski proces;

1.1.10

pozdravlja sklepe 7. Evro-mediteranske ministrske konference o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti, ki morajo biti bolj vključene v Evro-mediteransko partnerstvo, da bi lahko ugotovile skupne izzive ter izmenjavale izkušnje in dobro prakso;

1.1.11

izraža pripravljenost okrepiti sodelovanje z obstoječimi institucijami, vključenimi v Evro-mediteransko partnerstvo.

1.2.1

se strinja, da se je izboljšalo sodelovanje na političnem in varnostnem področju. Vseeno je bil napredek počasnejši od pričakovanega. Spodbudnejši dosežek je bil nastanek Evro-mediteranske parlamentarne skupščine leta 2004 skupaj z nekaterimi ukrepi za krepitev zaupanja;

1.2.2

meni, da barcelonski proces ni povzročil pomembnejšega napredka glede demokratizacije in ni neposredno vplival na večje nerešene spore v regiji, zlasti na palestinsko-izraelski spor;

1.2.3

se strinja, da se je napredek v partnerstvu osredotočil na gospodarske in trgovinske cilje Barcelonske deklaracije, katere cilj je vzpostaviti evro-mediteransko območje proste trgovine do leta 2010. Mreža dvostranskih pridružitvenih sporazumov evro-mediteranskega območja je sedaj skoraj popolna in tarifne ovire za industrijske izdelke so bile odpravljene ali se postopno odpravljajo;

1.2.4

poudarja, da je bil na področju doseganja vzajemne liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi napredek nezadosten, da tuje in domače zasebne naložbe ostajajo redke in da se vrzel v blaginji še vedno ni zmanjšala;

1.2.5

meni, da povezovanje jug-jug ni bilo ravno uspešno zaradi številnih razlogov, med katerimi je eden glavnih nizek institucionalni razvoj sredozemskih partnerjev;

1.2.6

razen tega opozarja, da so se tuje neposredne naložbe komajda kaj povečale. Povezovanje jug-jug se ni izboljšalo. Sporazum „Agadir“, podpisan leta 2004 med Marokom, Tunizijo, Jordanijo in Egiptom, še ni bil ratificiran;

1.2.7

se strinja, da je pri človeški, kulturni in socialni dimenziji izobraževanje ključnega pomena, da se je sodelovanje s civilno družbo okrepilo in da bo nastanek Fundacije Anne Lindh za dialog med kulturami še bolj pospešil izmenjave na teh področjih;

1.2.8

pozdravlja znaten napredek v zvezi s finančnimi vidiki partnerstva, ki je bil dosežen z ustanovitvijo instrumenta za evro-mediteranske naložbe (FEMIP) in pospeševanjem izvajanja projekta in programa MEDA II;

1.2.9

ponovno poudarja, da je pomanjkanje koordinacije med programoma MEDA II in INTERREG III omejilo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti držav južnega Sredozemlja v projekte sodelovanja, izvedene v okviru programa INTERREG III, zaradi pomanjkanja evropskega sofinanciranja za sredozemske partnerje, poudarja potrebo po čezmejnem sodelovanju in predlaga, da bi v ta namen moral služiti novi finančni instrument ENPI;

1.2.10

ponovno poudarja, da je to posledično preprečilo širjenje izkušenj in dobre prakse v zvezi s partnerstvom na lokalni in regionalni ravni v skladu z barcelonskim duhom, kljub dejstvu, da so mnoge regionalne in lokalne oblasti ustvarile tesne vezi s sodelujočimi organi v južnem delu Sredozemlja.

1.3.1

se strinja, da so na področju človekovih pravic in demokracije potrebna nadaljnja prizadevanja za pospeševanje enakosti spolov, temeljnih in socialnih pravic, neodvisnega sodstva in pluralizma ter prizadevanje za skupna stališča v zvezi z izzivi demokratizacije;

1.3.2

poudarja, da je v ta namen nujno združevanje in zavezanost poddržavnih akterjev (regionalnih in lokalnih), skupaj s civilno družbo in socialnimi partnerji, če želimo na tem področju kaj doseči;

1.3.3

je prepričan, da decentralizirano sodelovanje pomaga lokalnim in regionalnim oblastem v državah južnega Sredozemlja dosegati višje stopnje dobrega upravljanja s pospeševanjem družbenega sodelovanja, vključevanjem zasebnega sektorja in javne uprave pri spodbujanju lokalnega gospodarskega razvoja, s čimer se krepi institucionalna vloga lokalnih in regionalnih oblasti v razmerju do centralnih vlad in decentraliziranih državnih oblasti;

1.3.4

poudarja, da je pospeševanje gospodarskega in družbenega napredka s pristopom regionalnega povezovanja eden glavnih ciljev Evro-mediteranskega partnerstva;

1.3.5

poudarja, da lahko oblikovanje resnično regionalnega trga prispeva k cilju gospodarskega in družbenega razvoja in je v vsakem primeru potreben, a nezadosten pogoj za razvoj;

1.3.6

je prepričan, da lahko pridemo do pravega regionalnega trga le s krepitvijo povezovanja med sredozemskimi partnerji, poglabljanjem reforme s pomočjo celovitega pristopa, vključevanjem civilne družbe in poddržavnih akterjev ter izkazovanjem močne politične volje;

1.3.7

meni, da so pridružitveni sporazumi dvostranski in ne zagotavljajo v zadostni meri instrumentov za regionalno povezovanje sredozemskih partnerjev, kar je nujen korak na poti k oblikovanju pravega regionalnega trga;

1.3.8

meni, da lahko evropska sosedska politika (ENP) z akcijskimi načrti pripomore h kvalitativnim spremembam odnosov na evro-mediteranskem območju, vendar ne na račun večstranske dimenzije Evro-mediteranskega partnerstva. Barcelonski proces bi moral ostati osrednji instrument partnerstva in dialoga za regijo;

1.3.9

poudarja, da oblikovanje instrumenta evropske sosedske politike (ENPI), ki nadomešča obstoječe programe, kot je MEDA, zahteva oživitev zanimanja za pospeševanje sodelovanja s sredozemskimi partnerji, da bi izpolnili predlagane akcijske načrte s sredozemskimi državami in hkrati ne oslabili regionalne komponente, ki je bila prisotna v programu MEDA, niti (v absolutnem ali relativnem smislu) zmanjšali finančne pomoči, ki jo Evropska unija nudi sredozemskim partnerjem;

1.3.10

poudarja, da oblikovanje instrumenta FEMIP in njegove določbe o sofinanciranju nujno zahtevajo oceno, kakšne so realne možnosti za oblikovanje Evro-mediteranske banke za razvoj;

1.3.11

naknadno potrjuje predlog Komisije, da se ocena predloži v pregled EIB leta 2007;

1.3.12

pozdravlja začetek pogajanj med EU in sredozemskimi državami o liberalizaciji in integraciji trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja in obžaluje dejstvo, da Komisija še ni izdelala presoje vplivov vzpostavitve območja proste trgovine. V to presojo bi moralo biti vključenih pet izzivov, s katerimi se bo spoprijel program MEDA II in se nanašajo na prebivalstvo, zaposlovanje in preseljevanje, globalizacijo, zmanjševanje virov ter okolje. Ponovno poudarja, da se na ta dokument čaka že od konference na Malti (Barcelona II, 1997) in sta ga Odbor in Evropski parlament že večkrat zahtevala;

1.3.13

poudarja prednostni pomen vprašanja kmetijstva za sredozemske partnerje;

1.3.14

zato meni, da je treba nujno pospešiti razvoj skupne kmetijske politike (SKP) in odpreti trg Skupnosti proizvodom iz Sredozemlja ter vzpostaviti Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad za Sredozemlje, da bi olajšali neizogibne prilagoditve;

1.3.15

se strinja, da ima uvedba programa regionalnega sodelovanja velik pomen za razvoj podeželja;

1.3.16

pozdravlja predlog o vključitvi v dialog z državami partnericami in državami članicami, da bi povečali dvostransko sodelovanje na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja in tako do leta 2015 dosegli tri cilje: izkoreninjenje nepismenosti v regiji, osnovnošolska izobrazba vseh otrok, ne glede na spol, in odprava spolnega razlikovanja na vseh stopnjah izobraževanja;

1.3.17

pozdravlja pobudo po krepitvi obstoječih programov mobilnosti z uvajanjem široke štipendijske sheme za univerzitetne študente, ki jo sofinancirajo Komisija in države gostiteljice v evro-mediteranski regiji;

1.3.18

pozdravlja priznavanje vloge lokalnih oblasti in civilne družbe pri krepitvi sodelovanja na področju pravosodja, varnosti in svobode, vključno z migracijo in socialno vključenostjo;

1.3.19

meni, da je treba okrepiti vlogo in prisotnost civilne družbe in socialnih partnerjev v partnerstvu ter pozdravlja vzpostavitev nevladne platforme, ki bo delovala kot prednostni sogovornik Evro-mediteranskega partnerstva;

1.3.20

ugotavlja, da je Sredozemlje priviligiran prostor za dialog med kulturami in civilizacijami in poziva na stalno podporo pobudam, katerih cilj je ustvariti skupni avdiovizualni prostor, širitev razumevanja med družbami, boj proti rasizmu in vsem oblikam ksenofobije, vključno z islamofobijo in antisemitizmom;

1.3.21

obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu 12. aprila 2005 ni predlagala povečanja vloge poddržavnih akterjev v partnerstvu ali sprožila mehanizmov posvetovanja z obstoječimi institucijami evro-mediteranskega območja. Kljub temu pa pozdravlja pomembna poddržavna programa, kot sta MEDACT IN MEDPACT, ki naj bi prispevala k boljšim učinkom te akcije;

1.3.22

se strinja s potrebo po večji preglednosti partnerstva v EU in partnerskih državah. Strinja se, da izboljšanje preglednosti zahteva vrsto skupno dogovorjenih, jasnih in usklajenih sporočil, s katerimi se javnost seznani s pomočjo najučinkovitejših sredstev sporočanja in razširjanja;

1.3.23

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti, tako na severni kot na južni strani Sredozemlja, zagotavljajo funkcionalno, politično in ozemeljsko vez med centralno vlado in civilno družbo;

1.3.24

opozarja, da so vsa področja, ki so v sporočilu Komisije omenjena kot poglavitna za sodelovanje v barcelonskem procesu, tista področja, kjer lahko strokovno znanje lokalnih in regionalnih oblasti največ ponudi:

2.1

poudarja možno vlogo lokalnih in regionalnih skupnosti pri krepitvi Evro-mediteranskega partnerstva;

2.2

zato poudarja, da je prispevek teh akterjev bistvenega pomena za napredek na področju človekovih pravic in demokracije, gospodarskega in družbenega razvoja ter kulturnega dialoga in razumevanja, kar so najpomembnejše smernice barcelonskega procesa in glavne prednostne naloge delovnega programa za naslednjih pet let;

2.3

znova zahteva, da je treba sprejeti ukrepe za doseganje tesnejšega sodelovanja in vključenosti lokalnih in regionalnih skupnosti v evro-mediteranski proces, saj imajo edinstveno vlogo na področju uresničevanja prostora miru, stabilnosti in blaginje v sredozemski regiji;

2.4

poudarja, da je regionalno sodelovanje na politični in uradni ravni dobra politika in da so omrežja civilne družbe dobra partnerstva. Vendar jih je treba dopolniti z drugimi mehanizmi, vključno s poddržavnimi partnerstvi;

2.5

zahteva ustanovitev novega foruma v evro-mediteranskem institucionalnem okviru; forum bo imel nalogo pospeševanja teritorialnega in decentraliziranega sodelovanja, spodbujanja partnerstva in razvijanja programov dejavnosti za vso sredozemsko regijo ter bo omogočal analiziranje uresničevanja pridružitvenih sporazumov s sredozemskimi partnerji. Ta forum lahko vključuje občine in regije z obeh strani Sredozemskega morja;

2.6

predlaga Komisiji, naj upošteva poziv lokalnim oblastem s prve seje Evro-mediteranske parlamentarne skupščine, da več prispevajo k izgrajevanju mreže stikov za pospeševanje dialoga in medsebojnega razumevanja ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse;

2.7

poudarja, da je vključevanje socialnih akterjev in civilne družbe ključnega pomena za uspeh partnerstva in doseganje njegovih ciljev, vendar tega ni mogoče doseči brez sodelovanja regionalnih in lokalnih institucij in oblasti;

2.8

meni, da je treba preseči tradicionalne meje centraliziranega sodelovanja in da so lokalne in regionalne oblasti najprimernejša raven za decentralizirano sodelovanje;

2.9

zato opozarja, da obstaja možnost za delovanje lokalnih in regionalnih oblasti, ki dopolnjuje in presega tradicionalne meje sodelovanja na ravni centralnih vlad;

2.10

je prepričan, da bi lahko ustanovitev instrumentov za podporo čezmejnega sodelovanja in nadnacionalnega sodelovanja spodbudila teritorialno sodelovanje v regijah sredozemskega območja;

2.11

poudarja, da so prakse decentraliziranega sodelovanja, oblikovane v zadnjih letih, poudarile odgovornost lokalnih oblasti pri njihovi vlogi katalizatorja v teh novih procesih sodelovanja, kar je potrdila tudi Komisija v svojem sporočilu o decentraliziranem sodelovanju januarja 2000;

2.12

ugotavlja, da je ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, čeprav so jo priznale mnoge države članice, treba uskladiti in bolje pojasniti na ravni EU; izrecno mora biti navedeno, da bi njihovi partnerji v državah južnega Sredozemlja morali predstavljati decentralizirane organe, ki jih neposredno volijo državljani zadevnih regij, in ne — ali ne samo — uradnike, ki so lokalni predstavniki centralne vlade;

2.13

priporoča, da Komisija s primerjalno analizo lokalnih in regionalnih oblasti in reform, ki se izvajajo v regiji, pridobiva bolj poglobljeno poznavanje funkcij in pristojnosti podnacionalnih institucij v državah južnega Sredozemlja.