4.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/32

1.

meni, da so za zagotovitev miru, svobode in blaginje potrebni politično močna in demokratična Evropska unija, odločno vodenje Evrope ter tesno sodelovanje med institucijami za ponovni zagon evropskega projekta;

2.

izraža zaskrbljenost, da bi predolgo obdobje za razmislek škodovalo podobi EU in poziva vse institucije, da si prizadevajo za ponovno aktiviranje in zagon globljega pomena evropskega ideala in projekta;

3.

vendar verjame, da je obdobje za razmislek koristno uporabiti za presojo stališča javnosti v državah članicah do Evropske unije in za krepitev bistvenih ciljev, vrednot in načel EU, kot so solidarnost, učinkovitost, transparentnost in sodelovanje, ki temeljijo na podpori državljanov Evrope;

4.

v tem okviru opozarja na velik pomen temeljnih pravic, ki so utemeljene v listini, vključeni v Pogodbo o Ustavi za Evropo;

5.

meni, da mora Evropska unija pokazati, da resno jemlje izid francoskega in nizozemskega referenduma, ter ocenjuje, da bi nadaljevanje procesa ratifikacije ustavne pogodbe po dosedanjem načrtu in brez razmisleka na evropski ravni pri državljanih Evrope povzročilo negativen odziv in spodbudilo k nadaljnjim zavrnitvam v državah članicah;

6.

se pa zaveda, da so razlogi za te zavrnitve številni in raznoliki ter da se v nekaterih primerih ne nanašajo na pogodbo samo. Zato meni, da je treba prizadevanja nujno osredotočiti predvsem na kontekst razprave s ciljem doseči sporazum o finančni perspektivi. Poleg tega opozarja, da je več kot polovica držav članic po izbranem postopku ustavno pogodbo že ratificirala in njihove odločitve je treba upoštevati v enaki meri kot odločitve držav članic, ki so glasovale proti;

7.

ponovno poudarja velik pomen napredkov ustavne pogodbe, ki zagotavljajo boljšo evropsko upravljanje, zahvaljujoč predlogom za občutno boljši način delovanja, večjo poenostavitev in preglednost v primerjavi z obstoječimi pogodbami EU;

8.

meni, da bi morale institucije EU razširjeno razpravo o prihodnosti Evropske unije osredotočiti na dejanske in možne prednosti, ki jih državljanom prinašata evropska pripadnost in državljanstvo;

9.

za obnovitev zaupanja državljanov Evrope v evropski projekt poziva institucije EU, da

10.

zahteva, da institucije še naprej delujejo v smeri spodbujanja načela subsidiarnosti na vseh področjih in ob tem izkoriščajo prednosti, ki jih večja bližina regionalnih in lokalnih institucij ponuja državljanom;

11.

poziva države članice, da okrepijo politično integracijo EU, ki predstavlja temeljno osnovo za razvoj razširjene Unije, in da pri tem opredelijo želene rezultate, morebitne geografske omejitve in dolgoročne cilje integracijskega postopka v Evropski uniji. Vendar pa mora biti članstvo v EU tesno povezano s spoštovanjem demokratične samouprave na lokalni in regionalni ravni znotraj obstoječega ustavnega okvira v posameznih državah;

12.

predlaga politikom na nacionalni, lokalni in regionalni ravni, da prevzamejo odgovornost za svoja lastna dejanja na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost, in opustijo razširjeno navado iskanja grešnega kozla v „Bruslju“; poudarja, da je lahko Evropska unija uspešna le, če si bodo politiki na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni odgovorno razdelili naloge in priznali, da je spoštovanje institucij EU, kot prvi pogoj za dobro javno upravljanje, nujno potrebno za dosego ciljev;

13.

meni, da morajo institucije EU nujno vzpostaviti razpravo z državljani in skupnostmi, ki jih predstavljajo, in pri tem odražati odprt pristop, ki ga je za osnutek ustavne pogodbe uporabila konvencija, pri kateri so sodelovali predstavniki nacionalnih parlamentov, političnih strank, lokalnih in regionalnih vlad, civilne družbe ter socialni partnerji. Ta razprava mora državljanom ponazoriti politično, gospodarsko in socialno dodano vrednost Evropske unije;

14.

je prepričan, da mora kot institucionalni predstavnik lokalnih in regionalnih skupnosti v Evropski uniji igrati ključno vlogo pri političnih in institucionalnih pobudah med obdobjem za razmislek, ki so ga napovedali predsedniki držav in vlad Evropske unije. Zato v dodatku predlaga konkreten potek dejavnosti (2) za vzpostavitev resnične decentralizirane razprave;

15.

poziva lokalne in regionalne oblasti k obveščanju svojih skupnosti o temah, ki jih zadevajo v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije, in k boljši razlagi postopkov ter praktičnih dosežkov evropske integracije s pomočjo decentralizirane informacijske politike na regionalni in lokalni ravni, saj verjame, da razprava le na evropski ravni ne bo dosegla splošne javnosti, zato so potrebne strukturirane razprave z nadnacionalnimi elementi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in sicer z udeležbo njegovih članov in podporo institucij EU;

16.

poleg tega poudarja značilnost pristopa „od spodaj navzgor“, ki ga uporablja, in si prek svojih članov prizadeva za razumevanje stališč regionalnih in lokalnih oblasti v zvezi s politikami in institucijami Skupnosti ter jih posredovati evropskim institucijam s pomočjo političnih analiz in inovativnih predlogov;

17.

opozarja, da dialog z državljani ne sme biti omejen na med sabo nepovezane kampanje in osredotočen na podrobnosti delovanja institucij, zato Uniji predlaga, da usmeri svoja prizadevanja na seznanjanje z informacijami, ki imajo za državljane neposredno korist in ki jim omogočajo, da izkoristijo prednosti, ki jim jih ponuja EU;

18.

spodbuja institucije EU, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, da oblikujejo nove in ustvarjalne načine vzajemnega sodelovanja z državljani v njihovem življenjskem prostoru in pri razpravi uporabljajo sodobne elektronske medije (kot na primer „Evropa posluša“ v Avstriji in „Nacionalni forum o Evropi“ na Irskem) ter zagotavljajo, da bodo informacije dostopne v maternih jezikih državljanov in ne le v izbranih jezikih EU. Poleg tega so institucije in države članice v določeni meri odgovorne, da se odzovejo na netočne trditve o Evropski uniji, ki so državljanom predstavljene predvsem v medijih;

19.

poudarja temeljno vlogo lokalnih in regionalnih medijev, še posebej lokalnega tiska, v tem okviru, saj znajo komunicirati z državljani na preprost način in v njihovem lokalnem jeziku;

20.

meni, da določbe ustavne pogodbe o teritorialni razsežnosti Unije ter udeležbi lokalnih in regionalnih oblasti, tako prek OR na institucionalni ravni kot tudi bolj splošno, predstavljajo pomemben in pozitiven dosežek;

21.

poziva institucije EU, da pomagajo razviti pravo „subsidiarno kulturo“ v Uniji, državah članicah ter regionalnih in lokalnih oblasteh ter da nemudoma začnejo uporabljati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, predvideni v ustavni pogodbi. Tako lahko državljanom preprosto in učinkovito pokažejo, da je Unija pristojna le v primerih, kjer je njena dodana vrednost jasna, in da spoštuje načelo boljše priprave zakonodaje;

22.

poziva k uporabi koncepta „bližine državljanom“ pri uresničevanju politik in zakonodaje EU, ki razločno prikazuje željo zagotoviti večjo transparentnost in se neposredno odzvati na potrebe državljanov. V tem okviru bi lahko uvedba novega pravnega instrumenta za poenostavitev medregionalnega in čezmejnega sodelovanja, vključno z ekonomskim in socialnim sodelovanjem, veljala na primer kot jasen znak, da se Evropa bliža svojim državljanom;

23.

poudarja, da je sicer zaželeno te elemente vnesti v pogodbo, vendar je mnogo dejanj in obveznosti iz teh določb mogoče vključiti neposredno v ukrepe Skupnosti. Tako se lahko ocene učinkov razširi na finančne in upravne posledice nove zakonodaje EU za lokalne in regionalne skupnosti;

24.

še posebej pozdravlja spodaj navedene točke pogodbe glede dobrega javnega upravljanja in želi zagotovilo, da se bodo med obdobjem za razmislek v polnem obsegu upoštevale in izvajale:

25.

pripisuje velik pomen primernemu obsegu virov Evropske unije, da bo lahko izpolnila naloge, ki so ji bile dodeljene, ter ponovno izreka podporo predlogom Evropske komisije za finančno perspektivo 2007–2013;

26.

meni, da je sedaj primeren trenutek za razmislek o osnovah dolgoročnega financiranja proračuna EU in krepitev demokratičnega nadzora proračuna prek Evropskega parlamenta;

27.

države članice spominja na to, da je kohezijska politika področje, na katerem EU že dolgo dokazuje svojo resnično dodano vrednost, katerega prepoznavnost državljanom omogoča, da v vsakodnevnem življenju opažajo konkretno in pozitivno dejavnost EU in ki predstavlja temelj evropske solidarnosti, zaradi česar se evropski socialni model razlikuje od drugih oblik nadnacionalnega povezovanja;

28.

znova izreka podporo partnerstvu za rast in zaposlovanje (lizbonska strategija) kot uravnoteženemu pristopu med gospodarskimi cilji, trajnostnim razvojem in modernizacijo ter izboljšanjem evropskega socialnega modela;

29.

meni, da krepitev konkurenčnosti EU vključuje tudi pomoč evropskim državljanom pri razvijanju njihovih sposobnosti in ustvarjalnosti zunaj nacionalnih meja. Poleg tega je prepričan, da bo postala vrednost kulturno raznolike Evropske unije za Evropejce veliko bolj otipljiva, ko bodo začeli izkušati življenje v evropskem okviru. Zato poudarja, da mora EU za krepitev konkurenčnosti in vključitev državljanov v evropski projekt še naprej olajševati prost pretok ljudi in spodbujati večjo mobilnost znotraj Unije;

30.

izraža svojo podporo strategiji EU za trajnostni razvoj in še zlasti poudarja, da bi ukrepi in financiranje Skupnosti na področju izboljšanja okolja morali imeti učinek gonilne sile na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

31.

opozarja na edinstven značaj državljanstva Evropske unije kot elementa osebne identitete, ki ne nadomešča nacionalnega državljanstva;

32.

poziva k večjim naložbam in sodelovanju na področju izobraževanja (vključno s priložnostmi za vseživljenjsko učenje vseh državljanov), raziskav in inovacij na evropski ter nacionalni ravni kot najboljšemu načinu za ustvarjanje več in kakovostnejših delovnih mest za državljane Evrope ter okrepitev evropske konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu;

33.

je prepričan, da morajo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti za boljše seznanjanje z Evropo in njenimi politikami sprejeti izobraževalne ukrepe, kot so uvedba posebnih tečajev v šolah, vključitev evropske dimenzije v šolske učne načrte, organizacija nadaljevalnega izobraževanja in usposabljanje za učitelje;

d)

Ocena

35.

poziva evropske institucije in države članice k poslušanju državljanov, da bodo lahko ocenile rezultate razprave med obdobjem za razmislek;

36.

se zaveda, da se bo med obdobjem za razmislek po vsej verjetnosti razpravljalo o različnih scenarijih, vendar nasprotuje opustitvi Pogodbe o Ustavi za Evropo in njeni zamenjavi s Pogodbo iz Nice ter predlaga pristop k uresničitvi ratifikacije do leta 2009, ki bo temeljil na sporazumu;

37.

želi dejavno sodelovati pri ponovnem zagonu postopka ratifikacije ustavne pogodbe in Evropskemu parlamentu ponuja podporo pri njegovih prizadevanjih za uspešno sklenitev.