7.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/37

(1)

Dne 14. februarja 2006 je Svet proučil dopolnitev konvergenčnega programa Estonije, ki zajema obdobje od leta 2005 do 2009.

(2)

Potem ko je do sredine 90-ih let izkoristila prve ugodnosti drznih reform in prizadevanj za stabilizacijo, je leta 1999 Estonija zaradi krize v Rusiji leta 1998 doživela začasen zaostanek in stagnacijo rasti. Zaradi celovitih strukturnih reform v finančnem in podjetniškem sektorju, ki so povečale odzivnost gospodarstva na tržne sile ter njegovo mednarodno odprtost, se je rast od leta 2000 hitro nadaljevala. V zadnjem desetletju je povprečna letna realna rast BDP znašala okoli 6 % in tako krepko prehitela povprečje EU, ki znaša 1,7 %. Visok zunanji primanjkljaj, ki je v letu 2004 znašal 10,5 % BDP, povzroča veliko makroekonomsko neravnovesje. Proračunska gibanja je zaznamovala na splošno razumna proračunska naravnanost, ki ima za posledico zdrave proračunske presežke.

(3)

Svet je 17. februarja 2005 v svojem mnenju potrdil proračunsko strategijo, predstavljeno v prejšnji dopolnitvi konvergenčnega programa, ki zajema obdobje 2004–2008. V zvezi z izvrševanjem proračuna v letu 2005 je javnofinančni presežek v napovedi služb Komisije iz jeseni 2005 ocenjen na 1,1 % BDP, medtem ko je bil za cilj prejšnje dopolnitve konvergenčnega programa določen uravnotežen proračun. Zaradi kombinacije visoke rasti, izboljšanja pri pobiranju davkov in odhodkov, ki so bili nižji od načrtovanih, bo dejanski presežek za leto 2005 precej večji in bo znašal okoli 2–2,5 % BDP.

(4)

Dopolnitev programa na splošno upošteva vzorčno strukturo in zahteve po zagotavljanju podatkov programov stabilnosti in konvergenčnih programov, opredeljene v novem kodeksu ravnanja (2).

(5)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP povečala s 6,5 % v letu 2005 na 6,6 % v letu 2006 in se izravnala na 6,3 % v povprečju v ostalem programskem obdobju. Ta scenarij je bil ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov in videti je, da temelji na izrazito previdnih predpostavkah o rasti. Po izračunih služb Komisije se na podlagi programa v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo načrtuje, da bo stopnja rasti potencialnega BDP ostala razmeroma visoka, vendar bo srednjeročno rahlo upadla. Posledično previdna predvidevanja o realni rasti BDP vodijo k negativni proizvodni vrzeli skozi vse programsko obdobje, nasprotno pa napoved služb Komisije iz jeseni 2005 kaže na pozitivno proizvodno vrzel v letih 2005 in 2006. Tudi projekcije v programu glede inflacije se zdijo nekoliko nizke za leto 2006, če se upošteva posebej občutljiva stopnja inflacije v zvezi z razvojem cen nafte. Za leto 2007 je projekcija v programu skladna z napovedjo Komisije.

(6)

Srednjeročni proračunski okvir v Estoniji je naravnan na ohranitev zdravih javnih financ v okviru visoke trajnostne rasti in povečevanja zaposlovanja. Program načrtuje, da bo javnofinančni saldo, ki bo sledil presežkom v višini 0,3 % oziroma 0,1 % BDP v letih 2005 oziroma 2006, od leta 2007 ostal uravnotežen. Primarni saldo je le neznatno višji zaradi zanemarljivega bremena obresti. Cilji načrtovanega javnofinančnega presežka za leti 2005 in 2006 so malo višji od tistih v prejšnji dopolnitvi, vendar le delno odražajo boljši rezultat od pričakovanega v letu 2005, v presežku okoli 2,5 % BDP, največ zaradi dvigajoče se gospodarske rasti in izboljšanja pri pobiranju davkov. Načrtuje se, da bodo deleži odhodkov in prihodkov postopoma upadali do konca programskega obdobja. V primerjavi s prejšnjo dopolnitvijo programa dopolnitev iz decembra 2005 na splošno potrjuje načrtovano proračunsko strategijo letno uravnoteženih proračunov na podlagi znatno ugodnejšega makroekonomskega scenarija.

(7)

Načrtuje se, da bo v programskem obdobju strukturni presežek (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, upadal za povprečno 0,1 % BDP letno. Program kot srednjeročni cilj za proračunsko stanje določa uravnotežen proračun v strukturnem smislu in načrtuje ohranitev strukturnega salda, ki bo izpolnjeval srednjeročni cilj programa skozi vse programsko obdobje. Ker srednjeročni cilj programa presega najnižje merilo (ocenjen na strukturni primanjkljaj v višini okoli 2 % BDP), bi moral pri doseganju izpolniti cilj zagotovitve varnostne rezerve za preprečitev pojava čezmernega primanjkljaja. Glede ustreznosti je srednjeročni cilj programa v razponu, ki je za države članice euroobmočja in MDT II naveden v Paktu stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in presega tistega, ki je predviden za delež dolga in povprečno dolgoročno rast potencialnega proizvoda.

(8)

Proračunski rezultati so lahko znatno boljši od predvidenih v programu tudi po letu 2005. Osnovna gospodarska predvidevanja za obdobje 2006–2009 so izrazito previdna. Poleg tega je Estonija v preteklosti že večkrat presegla zastavljene proračunske cilje, zato upravičeno menimo, da se tveganja lahko izkažejo za pozitivna.

(9)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska strategija zadostuje za dosego proračunskega stanja v strukturnem smislu, ki se glede na Pakt lahko šteje kot primeren skozi vse programsko obdobje. Prav tako proračunska naravnanost v programu zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje. Vendar pa se ob upoštevanju verjetnosti, da bo rezultat v letu 2005 boljši od načrtovanega, s proračunskim presežkom, ki ne presega 0,1 % BDP v letu 2006, tvega procikličnost v času „ugodnih razmer“.

(10)

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga konec leta 2005 znašal 4,6 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP, in je nedvomno najnižji javni dolg v EU. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju znižal za 1,8-odstotne točke.

(11)

Videti je, da je Estonija na podlagi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva izpostavljena nizkemu tveganju glede vzdržnosti javnih financ (3). Stopnja bruto javnega dolga je trenutno zelo nizka in načrtuje se, da bo skozi celotno projekcijsko obdobje ostala pod referenčno vrednostjo, ki znaša 60 %. Strategija Estonije, ki vzdržnost postavlja v ospredje proračunske politike vključno z reformo pokojninskega sistema, ki predvideva akumulacijo sredstev, pozitivno prispeva k predvidevanjem glede javnih financ. Trenutno proračunsko stanje v presežku prispeva k omejevanju napovedanega proračunskega vpliva zaradi staranja prebivalstva, srednjeročni proračunski načrt ohranjanja uravnoteženih proračunov pa je skladen z nizkimi tveganji za vzdržnost javnih financ.

(12)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008. Zlasti veliki javnofinančni presežki v letu 2005 so prispevali k pomembnemu znižanju zunanjega primanjkljaja pod 10 % BDP. Razumna proračunska politika se opredeljuje kot temelj estonskih politik v programskem obdobju predvsem s spodbujanjem nadaljnjega upadanja zunanjega primanjkljaja do vzdržnih ravni. Dopolnitev prav tako navaja ukrepe za spodbujanje prerazporeditve sredstev, namenjenih za rast in zaposlovanje, zlasti na podlagi zmanjšanja obsega javnega sektorja v gospodarstvu in na podlagi prenosa davčnega bremena z neposrednega na posredno obdavčenje.

(13)

V nacionalnem programu reform v Estoniji, predloženem 15. oktobra 2005 v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, so opredeljeni naslednji izzivi, ki bistveno vplivajo na javne finance: (i) vzdržnost javnih financ; (ii) proračunska politika, ki podpira rast in nova delovna mesta, in (iii) zagotavljanje stabilnega makroekonomskega okolja. V proračunskih projekcijah konvergenčnega programa so v celoti vključene proračunske posledice ukrepov, opisanih v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v konvergenčnem programu, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Zlasti so v konvergenčnem programu opredeljeni ukrepi za dokončanje pokojninske reforme iz leta 2002, za povečanje davkov na potrošnjo in okoljskih davkov ter istočasno zmanjšanje obdavčenja dela, ter sistematičen premik proračunskih sredstev v korist naložb, spodbujanja raziskav in razvoja ter poklicnega usposabljanja. Konvergenčni program te ukrepe dopolnjuje s spremembami v institucionalni ureditvi javnih financ, predvsem z dokončanjem proračunskega sistema, temelječega na IT, ki povezuje vsa resorna ministrstva z nadzornim organom ministrstva za finance, s formaliziranjem strateškega postopka načrtovanja in z novo zakonodajo za izboljšanje finančnega upravljanja na lokalni ravni države.