—

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11652/2/2004 — C6-0188/2004),

—

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM (2003)0741) (2),

—

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0012/2005),

1.

odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (3) je bistven prispevek k oblikovanju notranjega trga s plinom. Sedaj je treba zagotoviti strukturne spremembe v regulativnem okviru, da se odpravijo ostale ovire pri vzpostavitvi notranjega trga, zlasti glede trgovanja s plinom. Potrebna so dodatna tehnična pravila, predvsem glede storitev za dostop tretjih strank, načel mehanizma za dodeljevanje zmogljivosti, postopkov upravljanja prezasedenosti in zahtev po preglednosti.

(2)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju in spremljanju Prvega sklopa smernic za dobro prakso, ki jih je sprejel Evropski regulativni forum za plin (v nadaljevanju „forum“) leta 2002, dokazujejo, da je za zagotovitev popolnega izvajanja pravil iz smernic v vseh državah članicah in minimalnega jamstva za dejansko enake pogoje dostopa na trg treba zagotoviti pravno izvršljivost teh pravil.

(3)

Drugi sklop skupnih pravil z naslovom „Drugi sklop smernic za dobro prakso“ je bil sprejet v okviru zasedanja foruma24. in 25. septembra 2003. S to uredbo naj se torej na podlagi navedenih smernic določijo osnovna načela in pravila glede dostopa do omrežja, storitev za dostop tretjih strank, upravljanja prezasedenosti, preglednosti ter glede izravnave odstopanj in trgovanja s pravicami do zmogljivosti.

(4)

Člen 15 Direktive 2003/55/ES dopušča upravljavca kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Zaradi pravil, določenih v tej uredbi, torej ni treba spreminjati organizacije nacionalnih prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so skladna z ustreznimi določbami Direktive 2003/55/ES in zlasti člena 15 Direktive.

(5)

Visokotlačni plinovodi, ki povezujejo lokalne distributerje s plinskim omrežjem in ki se v glavnem ne uporabljajo za lokalno distribucijo, so vključeni na področje uporabe te uredbe.

(6)

Treba je jasno opredeliti merila, s katerimi se določijo tarife za dostop do omrežja, z namenom zagotoviti, da so v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami dobro delujočega notranjega trga ter da v celoti upoštevajo potrebo po celovitosti omrežja in odražajo dejansko nastale stroške, če taki stroški ustrezajo tistim, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ob zagotavljanju primerne donosnosti naložb in, če je to primerno, ob upoštevanju primerjalnih analiz tarif, ki jih pripravljajo regulativni organi.

(7)

Pri izračunavanju tarif za dostop do omrežij je treba upoštevati dejansko nastale stroške, če taki stroški ustrezajo tistim, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ter potrebo po zagotavljanju primerne donosnosti naložb in spodbud za gradnjo nove infrastrukture. V tem smislu in zlasti, če obstaja učinkovita konkurenca med plinovodi, bo primerjalna analiza tarif s strani regulativnih organov primerna obravnava.

(8)

Uporaba na trgu temelječih mehanizmov za določanje tarif, na primer dražb, mora biti združljiva z določbami Direktive 2003/55/ES.

(9)

Potreben je minimalni skupni sklop storitev za dostop tretjih strank, da se zagotovita dejanski skupni minimalni standard za dostop v celotni Skupnosti in zadostna združljivost storitev za dostop tretjih strank ter da se omogoči izkoriščanje prednosti, ki izvirajo iz dobro delujočega notranjega trga s plinom.

(10)

Sklicevanje na usklajene pogodbe o prenosu v okviru nediskriminatornega dostopa do omrežja s strani upravljavcev prenosnega omrežja ne pomeni, da morajo biti pogoji pogodb o prenosu določenega upravljavca omrežja v eni državi članici enaki kot pogoji drugega upravljavca prenosnega omrežja v isti državi članici ali drugi državi članici, razen če so določene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse pogodbe o prenosu.

(11)

Upravljanje pogodbene prezasedenosti omrežij je pomemben dejavnik pri vzpostavljanju notranjega trga s plinom. Treba je oblikovati skupna pravila za uravnoteženje potrebe po sprostitvi neizrabljenih zmogljivosti po načelu „uporabi ali izgubi“ s pravicami imetnikov zmogljivosti, da zmogljivosti uporabijo, ko jih potrebujejo, s čimer je treba hkrati povečati likvidnost zmogljivosti.

(12)

Trenutno fizična prezasedenost omrežij redko predstavlja problem v Skupnosti, vendar pa lahko v prihodnosti postane problematična. Pomembno je torej določiti temeljno načelo za dodeljevanje prezasedenih zmogljivosti v takšnih okoliščinah.

(13)

Za pridobitev dejanskega dostopa do plinskih omrežij potrebujejo uporabniki omrežja informacije, predvsem glede tehničnih zahtev in razpoložljivih zmogljivosti, da lahko izrabijo poslovne priložnosti, ki nastajajo na notranjem trgu. Potrebni so skupni minimalni standardi glede takšnih zahtev po preglednosti. Takšne informacije se lahko objavijo na različne načine, tudi v elektronski obliki.

(14)

Nediskriminatorni in pregledni sistemi izravnave odstopanj za plin, ki jih upravljajo upravljavci prenosnih omrežij, so pomembni mehanizmi zlasti za nove udeležence na trgu, ki bi utegnili imeti več težav z izravnavo celotnega portfelja prodaj v primerjavi z že uveljavljenimi podjetji na določenem trgu. Treba je torej sprejeti pravila za zagotovitev, da upravljavci prenosnega omrežja upravljajo takšne mehanizme na način, ki je združljiv z nediskriminatornimi, preglednimi in učinkovitimi pogoji za dostop do omrežja.

(15)

Trgovanje s primarnimi pravicami do zmogljivosti je pomemben del razvoja konkurenčnega trga in ustvarjanja likvidnosti. S to uredbo je treba torej določiti osnovna pravila glede tega vprašanja.

(16)

Zagotoviti je treba, da se podjetjem, ki pridobijo pravice do zmogljivosti, omogoči prodaja teh pravic drugim pooblaščenim podjetjem, z namenom zagotoviti ustrezno raven likvidnosti na trgu zmogljivosti. Ta pristop pa ne izključuje delovanja sistema, po katerem so zmogljivosti, neizrabljene v obdobju, ki je določeno na nacionalni ravni, ponovno razpoložljive na trgu kot stalne zmogljivosti.

(17)

Nacionalni regulativni organi morajo zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in iz smernic, sprejetih v skladu s to uredbo.

(18)

V smernicah, priloženih k tej uredbi, so na podlagi Drugega sklopa smernic za dobro prakso opredeljena določena podrobna izvedbena pravila. Ta pravila se bodo, če je to primerno, sčasoma razvijala, upoštevajoč razlike med nacionalnimi plinskimi omrežji.

(19)

Preden Komisija predlaga spremembe smernic iz Priloge k tej uredbi, naj zagotovi posvetovanje z vsemi prizadetimi stranmi, ki jih predstavljajo strokovna združenja, in z državami članicami v okviru foruma ter naj zaprosi za prispevek Skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin.

(20)

Države članice in pristojni nacionalni organi morajo Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija te informacije obravnava zaupno.

(21)

Ta uredba in smernice, sprejete v skladu s to uredbo, ne posegajo v uporabo pravil Skupnosti o konkurenci.

(22)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(23)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja pravičnih pravil v zvezi s pogoji za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja

1)

„prenos“ pomeni prenos zemeljskega plina po omrežju, ki v glavnem zajema visokotlačne plinovode, z namenom dostave odjemalcem, vendar ne po pridobivalnem plinovodnem omrežju in ne po delu visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina, in ne vključuje dobave;

2)

„pogodba o prenosu“ pomeni pogodbo, ki jo je upravljavec prenosnega omrežja sklenil z uporabnikom omrežja z namenom izvajati prenos;

3)

„zmogljivost“ pomeni največji možni pretok, izražen v normalnih kubičnih metrih na časovno enoto ali energijskih enotah na časovno enoto, do katerega je upravičen uporabnik omrežja v skladu z določbami pogodbe o prenosu;

4)

„neizkoriščena zmogljivost“ pomeni zagotovljeno zmogljivost, ki jo je uporabnik omrežja pridobil po pogodbi o transportu, vendar je ni napovedal do roka, določenega v pogodbi ;

5)

„upravljanje prezasedenosti“ pomeni upravljanje portfelja zmogljivosti upravljavca prenosnega omrežja z namenom doseči optimalno in najučinkovitejšo uporabo tehnične zmogljivosti ter pravočasno odkrivanje prezasedenosti in zasičenosti v prihodnosti;

6)

„sekundarni trg“ pomeni trg zmogljivosti, s katerimi se trguje drugače kot na primarnem trgu;

7)

„napoved“ pomeni predhodno poročanje uporabnika omrežja upravljavcu prenosnega omrežja o dejanskem pretoku, s katerim uporabnik želi oddajati plin v omrežje ali ga odjemati iz njega;

8)

„popravljena napoved“ pomeni naknadno sporočeno popravljeno napoved;

9)

„celovitost omrežja“ pomeni kakršno koli stanje v zvezi s prenosnim omrežjem, vključno s potrebnimi prenosnimi objekti in napravami, v katerih ostaneta tlak in kakovost zemeljskega plina znotraj minimalnih in maksimalnih meja, ki jih določi upravljavec prenosnega omrežja, tako da je s tehničnega stališča zagotovljen prenos zemeljskega plina;

10)

„obdobje izravnave odstopanj“ pomeni obdobje, v katerem mora vsak uporabnik omrežja v skladu s pogodbo o prenosu ali sistemskimi obratovalnimi navodili izravnati odjem neke količine zemeljskega plina, izražene v energijskih enotah, z oddajo enake količine zemeljskega plina v prenosno omrežje;

11)

„uporabnik omrežja“ pomeni odjemalca ali potencialnega odjemalca pri upravljavcu prenosnega omrežja in same upravljavce prenosnega omrežja, v kolikor je to potrebno, da opravljajo svoje naloge v zvezi s prenosom;

12)

„prekinljive storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi s prekinljivo zmogljivostjo ponuja upravljavec prenosnega omrežja;

13)

„prekinljiva zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko prekine v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi o prenosu;

14)

„dolgoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih upravljavec prenosnega omrežja ponuja za obdobje enega leta ali več;

15)

„kratkoročne storitve“ pomenijo storitve, ki jih upravljavec prenosnega omrežja ponuja za manj kot eno leto;

16)

„zagotovljena zmogljivost“ pomeni prenosno zmogljivost plina, za katero upravljavec prenosnega omrežja s pogodbo jamči, da se ne prekinja;

17)

„zagotovljene storitve“ pomenijo storitve, ki jih v zvezi z zagotovljeno zmogljivostjo ponuja upravljavec prenosnega omrežja;

18)

„tehnična zmogljivost“ pomeni največjo stalno zmogljivost, ki jo upravljavec prenosnega omrežja lahko ponudi uporabnikom omrežja, upoštevajoč celovitost omrežja in obratovalne zahteve prenosnega omrežja;

19)

„pogodbena zmogljivost“ pomeni zmogljivost, ki jo je upravljavec prenosnega omrežja v skladu s pogodbo o prenosu dodelil uporabniku omrežja;

20)

„razpoložljiva zmogljivost“ pomeni tisti del tehnične zmogljivosti, ki ni dodeljena in je v danem trenutku še vedno na razpolago v omrežju;

21)

„pogodbena prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po zagotovljeni zmogljivosti presega tehnično zmogljivost;

22)

„primarni trg“ pomeni trg, na katerem upravljavec prenosnega omrežja trguje neposredno z zmogljivostjo;

23)

„fizična prezasedenost“ pomeni stanje, v katerem povpraševanje po dejanskih dobavah presega tehnično zmogljivost v določenem trenutku;

a)

zagotovijo, da nudijo storitve vsem uporabnikom omrežja brez diskriminacije. Zlasti, kadar upravljavec prenosnega omrežja ponuja enake storitve različnim odjemalcem, to počne pod enakimi pogodbenimi pogoji, z uporabo bodisi usklajenih pogodb o prenosu bodisi s splošnimi sistemskimi obratovalnimi navodili, potrjenimi s strani pristojnega organa v skladu s postopkom iz člena 25 Direktive 2003/55/ES;

b)

nudijo zagotovljene in prekinljive storitve za dostop tretjih strank. Cena prekinljive zmogljivosti odraža verjetnost prekinitve;

c)

nudijo uporabnikom omrežja dolgoročne in kratkoročne storitve.

a)

zagotavljajo ustrezne ekonomske signale za učinkovito in največjo možno izrabo tehnične zmogljivosti ter spodbujajo naložbe v novo infrastrukturo;

b)

so združljivi s tržnimi mehanizmi, ki vključujejo fizične trge (spot markets) in trgovalna vozlišča (trading hubs), hkrati pa so prožni in sposobni prilagoditve spreminjajočim se tržnim razmeram;

c)

so združljivi s sistemi držav članic za dostop do omrežja.

a)

v primeru pogodbene prezasedenosti upravljavec prenosnega omrežja ponudi neizkoriščeno zmogljivost na primarnem trgu, in sicer vsaj en dan vnaprej in kot prekinljivo zmogljivost,

b)

uporabniki omrežja, ki želijo ponovno prodati ali dati v podzakup neizkoriščeno pogodbeno zmogljivost na sekundarnem trgu, imajo pravico to storiti. Države članice lahko v tem primeru od uporabnikov omrežja zahtevajo posredovanje obvestila ali informacij upravljavcu prenosnega omrežja.

a)

podrobnosti o storitvah za dostop tretjih strank v skladu s členom 4, vključno z vrsto in trajanjem storitev ter drugimi zahtevami glede le-teh;

b)

podrobnosti o načelih mehanizmov za dodeljevanje zmogljivosti in uporabi postopkov za upravljanje prezasedenosti v primeru pogodbene prezasedenosti v skladu s členom 5;

c)

podrobnosti o opredelitvi tehničnih informacij, ki jih uporabniki omrežja potrebujejo za pridobitev dejanskega dostopa do omrežja, in opredelitvi vseh relevantnih točk za potrebe zahtev po preglednosti v skladu s členom 6, vključno z informacijami za objavo za vse relevantne točke in časovnim razporedom, po katerem se te informacije objavijo.

a)

prenosna omrežja zemeljskega plina, ki se nahajajo v državah članicah, za čas trajanja odstopanj, odobrenih v skladu s členom 28 Direktive 2003/55/ES; države članice, ki so jim bila odobrena odstopanja po členu 28 Direktive 2003/55/ES in ki zato lahko zaprosijo Komisijo za začasno odstopanje od uporabe te uredbe za obdobje največ dveh let od dne izteka odstopanja iz te točke;

b)

povezovalne plinovode med državami članicami ter znatna povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture in spremembe takšne infrastrukture, ki omogočajo razvoj novih virov oskrbe s plinom, kot je določeno v členu 22(1) in (2) Direktive 2003/55/ES, ki so izvzeti iz določb členov 18, 19, 20 ter 25 (2), (3) in (4) navedene direktive, dokler so izvzeti iz določb iz te točke;

c)

prenosna omrežja zemeljskega plina, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 27 Direktive 2003/55/ES.

—

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (12062/3/2004 — C6-0189/2004),

—

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM (2003)0468) (2),

—

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0314) (2),

—

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0003/2005),

1.

odobri skupno stališče;

2.

se seznani z izjavo Komisije (3) o Prilogi IIa k Uredbi (EGS) št. 1408/71, podano ob sprejetju skupnega stališča Sveta;

3.

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

5.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj podpiše akt, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske Unije;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0473) (1),

—

ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0076/2004),

—

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0038/2005),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Izvajanje zakonodaje Enotnega evropskega neba zahteva oblikovanje bolj natančne zakonodaje, posebno predpisov glede licenciranja kontrolorjev zračnega prometa, da bi zagotovili najvišje standarde odgovornosti in sposobnosti, izboljšali razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa in spodbudili vzajemno priznavanje licenc, kot je predvideno v členu 5 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o zagotavljanju storitev zračne plovbe na enotnem evropskem nebu (Uredba o zagotavljanju storitev) (4) , ob prizadevanju za dosego cilja splošnega izboljšanja varnosti zračnega prometa in sposobnosti osebja.

(2)

Uvajanje takšne licence Skupnosti je sredstvo za prepoznavanje različnih vlog, ki jih imajo kontrolorji zračnega prometa pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa. Poleg tega bo oblikovanje standardov usposobljenosti v Skupnosti zmanjšalo razdrobljenost na tem področju tako, da bo zagotovilo učinkovitejšo organizacijo dela v okviru naraščajočega regionalnega sodelovanja med izvajalci storitev zračne plovbe. Ta direktiva tako predstavlja bistven del zakonodaje Enotnega evropskega neba.

(3)

Direktiva je najprimernejše orodje za oblikovanje standardov usposobljenosti, ki omogoča, da se o načinih, kako doseči skupne standarde, odločajo države članice.

(4)

Kot so pokazale analize zadnjih letalskih nesreč, je varnost odvisna od zanesljivosti vsakega elementa v verigi upravljanja varnosti zračnega prometa. To pomeni, da je treba sposobnost osebja, ki dela na tem področju, spremljati bolj učinkovito. V skladu z izvajanjem te direktive bi Skupnost morala sprožiti pobudo, namenjeno urejanju sistema za licenciranje in kvalifikacije za poklice s področja upravljanja varnosti zračnega prometa.

(5)

Ta direktiva naj gradi na obstoječih mednarodnih standardih. Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je sprejela odločbo o licenciranju kontrolorjev zračnega prometa, vključno z jezikovnimi zahtevami. Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), ki je bila ustanovljena z mednarodno konvencijo13. decembra 1960 je v povezavi z Zvezo za varnost zračne plovbe sprejela varnostne regulativne zahteve Eurocontrol-a. V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 550/2004 ta direktiva prenaša zahteve, predpisane v varnostni regulativni zahtevi št. 5, ki se nanaša na kontrolorje zračnega prometa.

(6)

Posebne karakteristike zračnega prometa v Skupnosti zahtevajo učinkovito uporabo standardov Skupnosti o usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa, ki so zaposleni pri izvajalcih storitev zračne plovbe v splošnem zračnem prometu.

(7)

Sistem Skupnosti za licenciranje naj zagotovi, da so kontrolorji zračnega prometa, ki imajo licenco, ustrezno usposobljeni o tehnikah upravljanja varnosti, varovanja in v kriznih razmerah.

(8)

Veljavnost licenc, izdanih v skladu z nacionalno zakonodajo pred začetkom veljavnosti te direktive, naj se ne bi preverjala.

(9)

Kjer so za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Skupnosti odgovorne države članice, morajo biti organi, ki izvajajo nadzor in preverjanje skladnosti, v zadostni meri neodvisni od izvajalcev usposabljanja. Prav tako morajo ti organi biti sposobni svoje naloge učinkovito izvajati.

(10)

Predpis o storitvah zračne plovbe zahteva visoko kvalificirano osebje, katerega usposobljenost je možno na različne načine dokazati. Za kontrolo zračnega prometa je primeren način licenca Skupnosti, ki predstavlja nekakšno diplomo posameznega kontrolorja zračnega prometa. Rating na licenci predstavlja vrsto storitve zračnega prometa, ki jo lahko kontrolor izvaja. Hkrati pa zaznamki na licenci izražajo tako posebne sposobnosti kontrolorja, kot tudi pooblastilo nadzornih organov, da lahko izvaja storitve v določenem sektorju ali v skupini sektorjev. Iz tega razloga morajo biti organi ob izdaji licence ali podaljšanju zaznamka na licenci, sposobni oceniti sposobnost kontrolorjev zračnega prometa, prav tako pa morajo biti sposobni razveljaviti licenco z odvzemom pooblastil, če obstaja dvom o sposobnosti. Da bi bilo to področje pravično urejeno, direktiva ne sme avtomatizirati povezave med incidentom in razveljavitvijo licence. Odvzem licence mora biti zadnje sredstvo v skrajnih primerih, kjer ne gre za dvom o usposobljenosti.

(11)

Skupnost mora za spodbuditev zaupanja v sisteme licenciranja med državami članicami, obvezno določiti pravila za pridobitev in podaljšanje licence. Zato je pomembno , da se do največje možne mere poenotijo zahteve v zvezi s kvalifikacijami, sposobnostmi in dostopom do poklica kontrolorja zračnega prometa. To bi moralo voditi k zagotavljanju varnih in visokokakovostnih storitev kontrole zračnega prometa ter priznavanju licenc v okviru Skupnosti in tako povečati možnost prostega pretoka in razpoložljivost kontrolorjev zračnega prometa.

(12)

Sposobnost mora biti strukturirana na jasen in splošno sprejemljiv način, da bi bila primerljiva znotraj Skupnosti. To bo pripomoglo k zagotavljanju varnosti, ne samo v zračnem prostoru, ki je pod kontrolo posameznega izvajalca storitev zračne plovbe, ampak predvsem v povezavi med različnimi izvajalci storitev.

(13)

Cilji začetnega usposabljanja so opisani v smernicah, ki so bile izdane na zahtevo članic Eurocontrol-a in so sprejete kot primerni standardi. V primeru osnovnega usposabljanja je potrebno pomanjkanje splošno uveljavljenih standardov nadomestiti z vrsto ukrepov, vključno z odobritvijo izpraševalcev, kar bo zagotavljalo visoke standarde sposobnosti. Ker je osnovno usposabljanje zelo drago in varnostno kritično, je vse to zelo pomembno.

(14)

Komunikacija odigra v veliko incidentih in nesrečah zelo pomembno vlogo. ICAO je zaradi tega sprejel zahteve za znanje jezika. S pomočjo te direktive bodo ti mednarodno sprejeti standardi uveljavljeni.

(15)

Na zahtevo držav članic Eurocontrol-a so bile oblikovane zdravstvene zahteve, ki veljajo za sprejemljivo obliko sporazuma.

(16)

Zahteva za certificiranje usposabljanja bi morala veljati za eno od varnostno-kritičnih osnov, ki prispeva h kvaliteti usposabljanja. Usposabljanje pa bi moralo, podobno kot storitve zračne plovbe, prav tako biti stvar certifikacijskega procesa. Ta direktiva bi morala s povezovanjem storitev usposabljanja med seboj, ali s povezavo storitev usposabljanj in storitev zračne plovbe, omogočiti certificiranje usposabljanja glede na vrsto usposabljanja. Potrebno bi bilo primerno obravnavati tudi institucije, ki izvajajo usposabljanje za pridobitev licence v vojnem letalstvu ter tako, kolikor se le da, pokriti tudi področje kontrolorjev vojnega zračnega prometa.

(17)

Ta direktiva potrjuje dolgoletno sodno prakso Evropskega sodišča na področju vzajemnega priznavanja diplom in prostega pretoka delovne sile. Načelo sorazmernosti, potreba po ugotavljanju enakovrednosti, utemeljeni razlogi za izvajanje nadomestnih ukrepov in zahteva po primernih postopkih pritožb, sestavljajo osnovna načela, ki bodo morala postati bolj vidno uporabna v sektorju upravljanja zračnega prometa.

(18)

Pri poklicu kontrolorja zračnega prometa gre za tehnični napredek, ki zahteva redno nadgrajevanje sposobnosti kontrolorjev. Direktiva bi morala dopuščati takšne prilagoditve tehničnemu in strokovnemu napredku z uporabo komitologije.

(19)

Ta direktiva lahko vpliva na dnevno prakso dela kontrolorjev zračnega prometa. Socialni partnerji morajo biti o vseh ukrepih, ki imajo pomemben socialen vpliv, na primeren način obveščeni, z njimi se je potrebno posvetovati. Zato se je Komisija pri tem posvetovala z Odborom za panožni dialog, ustanovljenim s Sklepom Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odbora sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni  (5) , in se bo z njim posvetovala pri vsakem nadaljnjem razvoju .

(20)

Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve nacionalnih zahtev, ki izhajajo iz te direktive in izvesti vse potrebne ukrepe, da se kazni tudi izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne ter odvračilne.

(21)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljeni izvedbenih pooblastil. (6)

(22)

Dveletno obdobje za prenos se zdi dovolj za podaljšanje veljavnosti licenc sedanjim imetnikom, v skladu z določbami o pogojih za ohranjanje ratingov in veljavnosti zaznamkov, saj so zahteve iz teh določb skladne z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi. Nadalje bi se moralo odobriti dodatno dvoletno obdobje za prenos zaradi uresničevanja jezikovnih zahtev

1.

kontrolor zračnega prometa pomeni osebo, upravičeno do izvajanja storitev kontrole zračnega prometa, najsi bo pod nadzorom za to zadolženega inštruktorja ali samostojno;

2.

storitev kontrole zračnega prometa pomeni storitev, izvedeno z namenom preprečiti trčenja med zrakoplovi, in na manevrskem prostoru med zrakoplovi ter ovirami in z namenom pospeševanja ter vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;

3.

izvajalec storitev zračne plovbe pomeni katerokoli javno ali zasebno družbo, ki izvaja storitve zračne plovbe za splošni zračni promet;

4.

licenca pomeni certifikat, ki je, ne glede na ime po katerem je poznan, izdan ali potrjen, v skladu s to direktivo in dovoljuje zakonitemu nosilcu licence izvajanje storitev kontrole zračnega prometa v skladu s pooblastili, navedenimi na tem certifikatu;

5.

rating pomeni zaznamek naveden na licenci ali v povezavi z licenco in tako sestavni del le-te, ki navaja posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na takšno licenco; na licenci morajo biti navedeni vsaj naslednji ratingi:

6.

zaznamek pomeni pooblastilo navedeno na licenci, posebno:

lahko je povezan z ratingom ali z licenco samo in tako tvori sestavni del le-te;

7.

ICAO indikator lokacije pomeni štirimestno kodno skupino, oblikovano na podlagi pravil, ki jih je predpisala ICAO v svojem priročniku DOC 7910. Vsaki lokaciji stacionarne zrakoplovne postaje je dodeljena posebna koda;

8.

sektor predstavlja del območja kontrole in/ali del letalskega informativnega področja/področje zgornjega zračnega prostora;

9.

usposabljanje je celota teoretičnih tečajev, praktičnih vaj, skupaj s simulacijo in usposabljanjem na delovnem mestu, ki se zahteva za pridobitev in ohranjanje znanj, s pomočjo katerih bo lahko kontrolor varno in kvalitetno izvajal storitve kontrole zračnega prometa; sestavljajo ga:

10.

izvajalec usposabljanja je organizacija, ki jo je za izvajanje ene ali več vrst usposabljanj, kot je navedeno v tem členu, certificiral nacionalni nadzorni organ, in ki mora v ta namen, v odobritev predložiti postopke usposabljanja, načrt usposabljanja v enoti ali sheme usposobljenosti v enoti;

11.

zahteve za usposobljenost, kot so predpisane v ciljih Smernic za skupne temeljne vsebine in cilje usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa so cilji, ki jih morajo študenti doseči za temeljno usposabljanje in rating, kot je navedeno v Eurocontrol-ovih „Smernicah za skupne temeljne vsebine in cilje usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa“ (faza 1: revidirana), HRS/TSP-002-GUI-01, druga izdaja z dne 20.7.2001; in v „Smernicah za skupne temeljne vsebine in cilje usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa“ (faza II), HUM.ET1.ST05.1000-GUI-02, prva izdaja z dne 20.7.2000;

12.

Zahteve za zdravniška spričevala evropskega razreda 3 kontrolorjev zračnega prometa so zahteve, ki jih predpisuje Eurocontrol v zahtevah za zdravniška spričevala evropskega razreda 3 kontrolorjev zračnega prometa, HUM.ET1.ST08.10000-STD-02, prva izdaja z dne 31.1.2003;

13.

Shema usposobljenosti v enoti je veljavna shema, ki predstavlja postopek s katerim enote vzdržujejo usposobljenost imetnikov licenc;

14.

zdravila vključujejo zdravila na recept in zdravila v prosti prodaji;

15.

„psihoaktivne snovi“ vključujejo alkohol, opiate, kanabinoide, sedative in hipnotike, kokain, druge psihostimulante, halucinogene in hlapna topila, ne vključujejo pa kave in tobaka.

a)

enega ali več ratingov za študenta kontrole zračnega prometa in,

b)

enega ali več ratingov in zaznamkov za kontrolorja zračnega prometa.

a)

imajo dokazilo o zaključeni vsaj srednješolski izobrazbi ali izobrazbi, s katero se lahko vpišejo na univerzo;

b)

so uspešno zaključili veljavno začetno usposabljanje, ustrezno ratingu ali pooblastilom, vključno s praktičnim usposabljanjem in simulacijami, kot je to določeno v delu A Priloge I te direktive;

c)

imajo veljavno zdravniško spričevalo; in

d)

so dokazali zadostno stopnjo jezikovnega znanja v skladu z zahtevami, podanimi v Prilogi II.

a)

je star vsaj 21 let; vendar lahko države članice določijo postopek, s katerim se dovolijo odstopanja od te zahteve, posebno, če je kandidat tekom usposabljanja dokazal dovolj znanja, da lahko zagotavlja varno opravljanje dela;

b)

je imetnik licence za študenta in zaključil veljavno osnovno usposabljanje ter uspešno opravil primeren način preverjanja znanja ali ocenjevanje, v skladu z zahtevami podanimi v delu B Priloge I;

c)

ima veljavno zdravniško spričevalo; in

d)

je dokazal zadostno stopnjo znanja jezika v skladu z zahtevami, podanimi v Prilogi II.

a)

so v neposrednem predhodnem obdobju, katerega trajanje določi nacionalni nadzorni organ, izvajali naloge v skladu z ratingom in pooblastili, za katere lahko usposabljajo na tej enoti; in

b)

so uspešno zaključili veljavni tečaj za inštruktorja usposabljanja na delovnem mestu in pri tem na podlagi primernega načina preverjanja znanja dokazali zahtevano znanje in pedagoške sposobnosti.

a)

je kandidat v zadnjih 12 mesecih opravil minimalno število ur, kot je navedeno v shemi usposobljenosti v enoti;

b)

je bila kandidatova sposobnost za izvajanje nalog ocenjena, kot to predpisujejo standardi, določeni v delu C Priloge I; in

c)

imajo kandidati veljavno zdravniško spričevalo.

(a)

Pooblastilo za izvajanje kontrole s kontrolnega stolpa (TWR), ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za izvajanje storitve kontrole, kjer se letališka kontrola izvaja z ene operativne pozicije;

(b)

Pooblastilo za izvajanje kontrole gibanja na tleh (GMC), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje kontrole gibanja na tleh;

(c)

Pooblastilo za nadzor gibanja na tleh (GMS), dodeljen kot dopolnilo pooblastilu za izvajanje kontrole gibanja na tleh in kontrole iz kontrolnega stolpa, dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje kontrole gibanja na tleh s pomočjo sistemov za gibanje na površini letališča;

(d)

Pooblastilo za zračno kontrolo (AIR) dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje zračne kontrole;

(e)

Pooblastilo za letališko radarsko kontrolo (RAD), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za zračno kontrolo in pooblastilu za kontrolo s kontrolnega stolpa, dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje letališke kontrole s pomočjo radarske opreme za nadzor.

(a)

Pooblastilo za priletno kontrolo z uporabo radarja (RAD), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve priletne kontrole z uporabo primarne ali sekundarne radarske opreme;

(b)

Pooblastilo za natančno priletno kontrolo z uporabo radarja (PAR), ki se dodeli kot dopolnilo pooblastilu za kontrolo z uporabo radarja in dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje natančnih priletov, kontroliranih s tal, z uporabo radarske opreme za natančne prilete, zrakoplovom pri končnem priletu na pisto;

(c)

Pooblastilo za nadzor prileta z radarjem (SRA), ki se dodeli kot dopolnilo pooblastilu za kontrolo z uporabo radarja in dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje nenatančnih priletov, kontroliranih s tal, z uporabo nadzorne opreme, zrakoplovom pri končnem priletu na pisto;

(d)

Pooblastilo za avtomatsko pogojeni nadzor (ADS), ki dokazuje da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitve priletne kontrole z uporabo avtomatsko pogojenega nadzora;

(e)

Pooblastilo za terminalski nadzor (TCL), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za nadzor prileta z radarjem ali za avtomatsko pogojeni nadzor, in dokazuje, da je imetnik usposobljen za izvajanje storitve kontrole zračnega prometa z uporabo katerekoli nadzorne opreme, zrakoplovu, ki se nahaja v določenem terminalskem sektorju in/ali sosednjih sektorjih.

(a)

Pooblastilo za kontrolo z uporabo radarja (RAD), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitev območne kontrole letenja z uporabo nadzorne radarske opreme;

(b)

Pooblastilo za avtomatsko pogojeni nadzor (ADS), ki dokazuje, da je imetnik licence usposobljen za izvajanje storitev območne kontrole letenja z uporabo avtomatsko pogojenega nadzora;

(c)

Pooblastilo za terminalski nadzor (TCL), dodeljeno kot dopolnilo pooblastilu za nadzor prileta z radarjem ali za avtomatsko pogojeni nadzor, in dokazuje, da je imetnik usposobljen za izvajanje storitev kontrole zračnega prometa z uporabo katerekoli opreme, za zrakoplov, ki se nahaja v določenem terminalskem sektorju in/ali sosednjih sektorjih;

(d)

Pooblastilo za oceansko kontrolo (OCL), ki dokazuje, da je imetnik usposobljen za izvajanje storitev kontrole zračnega prometa zrakoplovu, ki se nahaja na področju oceanske kontrole.

a)

izdajo, vzdrževanje, začasen odvzem ali odvzem licence;

b)

certificiranje izvajalcev usposabljanja;

c)

odobritev postopkov usposabljanj, načrtov usposabljanj v enoti in shem usposobljenosti v enoti;

d)

potrditev izpraševalcev;

e)

spremljava in pregled sistemov usposabljanja, in

f)

oblikovanje primernih pritožbenih postopkov in prijavnih mehanizmov.

—

ob upoštevanju členov 266 in 267 Pogodbe ES, ki ustanavljata Evropsko investicijsko banko (EIB), in protokola o Statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen k Pogodbi,

—

ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 15. maja 1996 o vsakoletni organizaciji razprave o prednostnih nalogah v zvezi s posojili, letnem poročilu in splošnih usmeritvah EIB pod vodstvom pristojnega odbora,

—

ob upoštevanju letnega poročila skupine EIB za leto 2003, načrta dejavnosti 2004-2006 skupine EIB, letnega poročila 2003 Evropskega investicijskega sklada, letnega poročila nadzornega odbora za proračunsko leto 2003, odgovorov upravnega odbora in zaslišanja predsednika EIB v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 23. novembra 2004,

—

ob upoštevanju izjave o upravljanju v EIB z dne 2. junija 2004,

—

ob upoštevanju pripomb v poročilu za leto 2003 Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju Komisija-EIB iz januarja 2000,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz Lizbone z dne 23. in 24. marca 2000, Evropskega sveta iz Göteborga z dne 15. in 16. junija 2001 in Evropskega sveta iz Bruslja z dne 12. in 13. decembra 2003,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o letnem poročilu dejavnosti Evropske investicijske banke za leto 2002 (1),

—

ob upoštevanju členov 112(2) in 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0032/2005),

A.

ker je EIB javna banka, ustanovljena s Pogodbo ES kot posebna finančna ustanova, namenjena za dosego ciljev Evropske unije prek svojih investicij in investicij, ki jih obravnava; ker sta prispevek EIB pri doseganju teh ciljev potrdila Sveta v Lizboni in v Göteborgu; ker sta Evropska sveta v Lizboni in v Göteborgu okvirno začrtala cilje: gospodarstvo, katerega konkurenčnost temelji na znanju in socialni koheziji in ki se ravna po lokalnih in svetovnih okoljskih omejitvah,

B.

ker si je na teh Evropskih svetih EU zadala cilj postaviti najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju, v katerem bo trajnostna gospodarska rast vodila k večjemu številu boljših delovnih mest, trdnejši socialni koheziji in upoštevanju omejitev okolja; ker ta cilj vključuje precejšne investicije; ker je pomen vloge EIB priznan zlasti pri izvajanju „pobude za rast“; ker je Parlament prav tako poudaril poseben pomen, ki preoblikuje financiranje z lastnimi sredstvi tveganega kapitala, malih in srednjih podjetij ter človeškega kapitala,

C.

ker obstajajo bistvene razlike med povpraševanjem in odobritvami posojil za mala in srednje velika podjetja v različnih državah članicah,

D.

ker dodeljena posojila v letu 2003 znašajo 46,6 milijarde EUR, od katerih je 37,3 milijarde EUR za države članice Unije (80 %), 5,7 milijarde EUR za nove države članice in države kandidatke ter 3,6 milijarde EUR za partnerske države, od tega 2,1 milijarde EUR za države Evro-sredozemskega partnerstva in 0,5 milijarde EUR za države AKP ter čezmorske države in ozemlja, okrog 40 % teh posojil izhaja iz bank posrednic,

E.

ker pomen EIB v institucionalni določbi EU in količina kreditov, ki jih vodi in obravnava, od katerih nekateri izhajajo iz proračuna Unije, upravičuje dialog z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, kakor tudi oceno Računskega sodišča in (v zvezi s sredstvi Unije) ter urada OLAF,

F.

ker igra EIB pomembno vlogo in spodbudno vpliva na zbiranje drugih virov za sredstva, pospešuje vključevanje zasebnega sektorja ter skupne uporabe, še posebno preko instrumentov tveganega kapitala in jamstev,

1.

čestita EIB za poročilo o dejavnosti v letu 2003 kakor tudi za splošno izboljšanje preglednosti podatkov, ki so na razpolago državljanom, in se veseli kakovostnih odnosov z EIB;

2.

vabi EIB, da aktivno nadaljuje s pomočjo pri izvajanju strategije, oblikovane na zasedanjih Evropskega sveta v Lizboni in Göteborgu, zlasti prek njene pobude „Inovativnost 2010“, in s podporo pobudi za rast, prek financiranja programov infrastrukture in raziskovalno-razvojnih projektov, ter ob obravnavi javnih in zasebnih skladov; predlaga EIB, da sodeluje s Komisijo in Evropsko centralno banko za določitev premišljenih pravil, ki omogočajo razvoj ustreznih posojil brez ogrožanja vzdrževanja javnega dolga držav članic;

3.

spodbuja EIB, da prednostno obravnava financiranje vseevropskih omrežij; podpira EIB pri odločitvi o vlaganju predvsem na področje obnovljivih virov energije in pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kar je bistvenega pomena pri izbiri podpore projektov;

4.

čestita EIB za razvoj posojil malim podjetjem; vabi EIB, da se prav tako posveti področju socialnega gospodarstva in „lokalnim storitvam“, ki so glede na demografski razvoj zelo pomembne za zagotavljanje stopnje sodelovanja v dejavnem življenju in optimalne ravni družbene kohezije;

5.

poziva EIB, naj izboljša jamstvo posojil za mala in srednje velika podjetja v tistih državah članicah, ki zaostajajo glede posojil EIB, z namenom zmanjšanja občutnih razlik med državami članicami;

6.

opozarja na mednarodno leto mikrokreditov Združenih narodov in spodbuja EIB, naj le-to vključi v svoje načrtovanje za leto 2005;

7.

spodbuja EIB, da sprejme sklop natančnih pravil, ki bo opredelil količinska merila za ocenjevanje projektov, ki so ji bili predloženi, ter sistematično pregledovanje doseženih rezultatov za presojo realnih prispevkov k Lizbonski strategiji;

8.

ugotavlja gospodarski in socialni vpliv, dosežen preko dejavnosti EIB, na rast malih in srednje velikih podjetji in zaposlovanja, vendar poziva EIB, da poveča svoj vpliv z izboljševanjem upravnih struktur za dostop do tveganega kapitala za mala in srednje velika podjetja ter s spodbujanjem dostopa do svojih dejavnosti tudi lokalnim in regionalnim finančnim partnerjem;

9.

čestita EIB za dosežen napredek v zadnjih letih pri selektivnem opredeljevanju podpore projektov v okviru ciljev Unije; poziva k podrobni določitvi meril in strogemu nadzoru pri oceni rezultatov v zvezi s cilji;

10.

poziva k takojšnjemu zmanjšanju visokih upravnih bremen, naloženih malim in srednje velikim podjetjem ter bankam, tako da bodo lahko imela koristi od kapitala Evropskega investicijskega sklada; poziva, naj se posebna pozornost posveti pobudi „Inovativnost 2010“ ter na podlagi tega znižanju mejne vrednosti za projekte;

11.

ugotavlja, da ima EIB željo doprinesti k Lizbonski strategiji, poudarja pomembno vloge, ki jo ima Evropski investicijski sklad zahvaljujoč pobudi „Inovativnost 2010“, ter vabi EIB k utrditvi svoje vloge pogonske sile pri modernizaciji Unije, zlasti prek podpore znanstvenim raziskavam in še posebno podpori na področju visoke tehnologije;

12.

poziva EIB, da podrobno določi merila svojih posegov izven splošnega pooblastila Komisije, kadar deluje zunaj EU, na osnovi priporočil Parlamenta o sodelovanju in priporočil Svetovne banke ter drugih razvojnih bank;

13.

podpira prizadevanja EIB za izboljšanje usklajevanja s Komisijo prek skupne delovne skupine; predlaga formaliziranje tega usklajevanja in njegovo razširitev, da bo vključevali tudi Evropski parlament;

14.

poziva EIB, da izvede poglobljeno raziskavo o dejanskem prispevku vlaganj Unije in EIB v regionalni razvoj ter da vzpostavi ustrezne kazalce, kot to priporoča oddelek za operativno ocenjevanje;

15.

priporoča EIB, da v prihodnje bolje določi merila končne uporabe svojih globalnih posojil, in vabi EIB, da vzpostavi pregleden postopek kritičnega pregleda in ocenjevanja uporabe, ki so ga opravile banke posrednice, z omogočanjem zlasti preverjanja, ali je kakovost posojil EIB resnično v korist končnim naslovnikom; meni, da bi morala EIB igrati aktivno vlogo pri spremljanju in, kjer je to potrebno, izboljšanju spodbujanja in dodeljevanju globalnih posojil;

16.

poziva Računsko sodišče, naj zagotovi, da pogoji, ki se nanašajo na posojila, dodeljena s strani EIB, ali subvencije, za katerih dodeljevanje različnim projektom je pooblaščena, ne vodijo k temu, da bi nekateri prejemniki imeli posredno koristi od neupravičenih subvencij, ko bi lahko dobili sredstva na trgu; spodbuja EIB, naj da Računskemu sodišču popoln dostop do podatkov, potrebnih v ta namen, vključno, kjer je to primerno, s podatki zaupne narave ali za trg občutljivimi gospodarskimi podatki;

17.

čestita EIB za dosežen napredek v dialogu z javnostjo in z nevladnimi organizacijami (NVO) kakor tudi za objavo okoljskih poročil in socialne ocene svojih projektov v državah v razvoju;

18.

priporoča razvoj posebne kampanje obveščanja o dejavnostih EIB za mala in srednje velika podjetja v novih državah članicah;

19.

toplo odobrava predloge o preglednosti, ki jih je 15. junija 2004 sprejel Upravni odbor; je pripravljen aktivno sodelovati v postopku posvetovanja, ki ga predvideva poročilo Združenih narodov o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti v procesu odločanja in dostopu do sodišča v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija); poudarja pomen upoštevanja zahtev pri posvetovanju, ki jih bodo oblikovali organi in nevladne organizacije;

20.

ocenjuje, da je treba nameniti večjo pozornost izboljšanju računovodskega nadzora EIB v skladu s priporočili letnih poročil nadzornega odbora in s priporočili oddelka za operativno ocenjevanje; meni, da mora biti Evropski parlament vključen v to;

21.

pozdravlja, ob ponovnih obtožbah v tisku o možnih navzkrižjih interesov na ravni vodstva EIB, podrobna pojasnila banke na to temo, potem ko je pristojni odbor sprejel zgoraj omenjeno poročilo A6-0032/2005; z zadovoljstvom sprejema spremembe statuta in notranjega poslovnika EIB v zvezi z upravljanjem v veljavi od 1. maja 2004, dne, ko se je Evropski uniji pridružilo deset novih držav članic; odobri objavo vseh veljavnih kodeksov ravnanja za organe odločanja banke na spletni strani EIB;

22.

zahteva, da EIB Evropskemu Parlamentu in javnosti vsako leto zagotovi pisni povzetek dejavnosti za izboljšanje načina poslovanja v skladu z ustrezno resolucijo z dne 22. aprila 2004 Evropskega parlamenta; istočasno ugotavlja, da je treba nadaljevati z raziskavami o tem, katera sredstva bi morali uporabiti za izboljšanje nadzora skrbnega poslovanja EIB, bodisi da gre za uporabo lastnih sredstev bodisi sredstev, ki so ji dodeljena iz proračuna Unije;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in EIB.