25.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 294/38

1.1

Od objave predloga za uredbo o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in uvedbi postopka za registracijo, ocenjevanje, avtorizacijo in omejitve kemikalij (angl. REACH) (1) je potekala obširna razprava med institucijami EU, nacionalnimi organi, kemijsko industrijo, drugimi industrijskimi sektorji, sindikati in številnimi nevladnimi organizacijami.

1.2

Številni predlogi, ki jih je predložil Odbor v predhodnem mnenju (2) so se zanimivo nadaljevali v sedanjo razpravo, zlasti kar zadeva naslednje tri zahteve:

1.3

Dve študiji, ki sta nastali v okviru memoranduma o soglasju med Komisijo in UNICE-CEFIC, sta podali jasnejšo podobo problemov, s katerimi se spoprijemajo posamezni industrijski sektorji. Ti študiji nadaljnjih posledic sta pokazali, da so bile začetne bojazni sicer pretirane, vendar zaskrbljenost še zmeraj ostaja, zato je treba nadaljevati prizadevanja, da bi sistem deloval bolj učinkovito in koherentno.

1.3.1

Glavne ugotovitve študije primera vpliva na poslovanje, Business Impact Case Study, ki jo je opravilo podjetje za svetovanje KPMG (3), so:

1.3.2

Študija novih držav članic (4) kaže, da poznavanje sistema REACH še ni razširjeno, in navaja naslednje ključne točke:

1.4

Ugotovitve teh študij in tekoča razprava so izpostavile različne vidike, ki jih sodelujoči gospodarski akterji ocenjujejo kot ključne. Odbor želi nadalje prispevati k tej razpravi in biti pri tem dobro usklajen s tekočim delom Sveta in Evropskega parlamenta.

2.1

Predlagana uredba ukinja sedanje umetno razlikovanje med „obstoječimi snovmi“ (ki so bile na trgu že septembra 1981) in „novimi snovmi“ (ki so se začele tržiti po tem datumu). Člen 5 predvideva obvezno registracijo snovi samih ali v pripravkih, katerih proizvodnja ali uvoz na leto znaša eno tono ali več (drugi odstavek člena 5(1)). Uredba uvaja tudi načelo, da se snovi v Skupnosti ne smejo proizvajati ali vanjo uvažati, če niso registrirane (člen 19(1)).

2.2

Prehodne določbe so določene za približno 30 000 snovi, ki se trenutno proizvajajo ali tržijo na notranjem trgu in jih bo treba postopno uvesti v sistem registracije v skladu s proizvedenimi ali uvoženimi količinami v posameznih podjetjih (člen 21). Prehodne določbe predvidevajo triletno obdobje za uvedbo obvezne registracije snovi, proizvedenih ali uvoženih v večjih količinah (1 000 ton ali več na leto) in za snovi, sedaj razvrščene v skupini 1 ali 2 CMR (5); šestletno obdobje za uvajanje registracije snovi, proizvedenih ali uvoženih v količinah 100 ton ali več; in enajstletno obdobje za uvajanje registracije tistih snovi, ki se proizvajajo ali uvažajo v količinah ene tone ali več.

2.3

Tak količinski pristop je nekoliko vprašljiv iz različnih vzrokov, predvsem ker registracij ni mogoče časovno razporediti v skladu z dejanskimi tveganji pri posameznih snoveh. Z znanstvenega in gospodarskega vidika bi bilo sicer bolj upravičeno dati prednost tveganju, toda opredeljevanje prednostnih snovi s tega vidika bi zahtevalo iterativne postopke za ugotavljanje inherentne nevarnosti (hazard) in tveganja, povezanega z izpostavljenostjo (exposure), preden se pridobi ocena (assessment) in s tem obvlada tveganje (risk management).

2.4

Zato Odbor meni, da kljub temu, da je prednostni sistem glede na količino le bolj približen (kot je ugotovil v svojem predhodnem mnenju (6)), zagotavlja najbolj praktičen način za dosego želenih ciljev in nadomešča sedanji sistem, ki velja za splošno neučinkovitega. Predlagani sistem dejansko upošteva tudi snovi, ki povzročajo resne skrbi, kot so snovi CMR skupine 1 in 2. Pristop Komisije, ki temelji na količini (približni kazalnik morebitne izpostavljenosti), upošteva inherentno nevarnost, zdi se bolj uporaben in transparenten, akterjem pa bolje zagotavlja pravno varnost.

3.1

Odbor meni, da je mogoče mnoge skrbi (če ne bojazni) številnih akterjev vsaj delno pripisati zelo zapleteni in precej nejasni strukturi predlagane uredbe. To velja predvsem za akterje v sektorjih, ki ne proizvajajo kemikalij v ožjem smislu, in uvoznike, MSP ter naslednje uporabnike (downstream users), ki včasih nimajo tehničnih zmogljivosti in strokovnega znanja, da bi po potrebi opisali posebno uporabo in obvladovanje z njo povezanih tveganj. Obsežni tehnični dodatki predstavljajo nadaljnjo oviro za popolno razumevanje in uporabo sistema REACH.

3.2

Zato Odbor upa, da bo Komisija v luči mnenj in amandmajev iz prvega branja poskušala narediti uredbo bolj razumljivo in da bo razmislila o spremembi vrstnega reda poglavij in členov. V prvi vrsti bi bilo treba z bolj jasnimi opredelitvami določiti področje uporabe, izjeme skupin in tudi roke za registracijo ter različne zahteve za različne tonaže.

3.3

Ko bodo obveznosti proizvajalcev in uvoznikov glede obsega proizvodnje in postopkov razjasnjene, bodo tudi drugi vidiki postali bolj jasni (npr. mehanizmi za skupno uporabo podatkov, odgovornost za informacije in postopke informiranja vzdolž dobavne verige ter obveznosti in odgovornosti naslednjih porabnikov).

3.4

Odbor predlaga tudi, da je treba razlikovati med dodatki, ki po svoji naravi niso del zakonodajnih določb (npr. dodatek X). Te dodatke je treba izrecno omeniti in tako zagotoviti praktično referenco, vendar morajo pri njihovi pripravi sodelovati organi in strokovnjaki iz zadevnih sektorjev, tako da uporabijo modela BAT in BREF (7) iz Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (direktiva IPPC). Poenostavitev in pojasnitev te ogromne količine tehničnih informacij bosta pomagali zagotoviti natančno oceno obveznosti in stroškov, s katerimi se soočajo podjetja. Tako razlikovanje bi tudi pospešilo prilagajanje na tehnični in znanstveni napredek in poenostavilo postopke.

3.5

Odbor pozdravlja prizadevanja Komisije za pripravo praktičnih smernic v okviru projektov za izvajanje REACH (RIP). Takim instrumentom pripisuje bistven pomen za praktično izvedljivost predloga, ker bodo akterjem in organom omogočili, da bodo popolnoma seznanjeni z mehanizmi sistema.

3.6

Odbor pričakuje nadaljnja prizadevanja, da bi se vključila tudi industrijska združenja, sindikati in druge sektorske organizacije, da se na licu mesta zagotovi učinkovito sodelovanje med organi, podjetji, strokovnimi organizacijami in sindikati. To bi pomagalo zagotoviti učinkovito izvajanje sistema. V tem smislu pričakuje razvoj podpornih struktur, kot so nacionalne službe za informativno pomoč t. i. helpdesks, ki jih preučuje Komisija.

4.1

Člen 26 predvideva dolžnost predhodne registracije: vsak morebitni prijavitelj snovi, ki sodijo v sistem REACH, mora agenciji predložiti predvidene informacije najkasneje 18 mesecev pred triletnim rokom (za količine 1 000 ton ali več) oziroma šestletnim rokom (za količine ene tone ali več). Naslednji uporabniki in proizvajalci/uvozniki količin, manjših od ene tone, lahko prispevajo k skupni uporabi podatkov, če želijo.

4.2

Informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 26(1), zagotavljajo osnovo za spodbujanje skupne uporabe podatkov o posameznih snoveh in s tem za možne sporazume za skupno posredovanje podatkov in izvajanje poskusov, ki jih bo treba opraviti (zmanjšanje stroškov). Toda Odbor meni, da ti podatki ne zadostujejo za oceno morebitnega tveganja snovi in s tem za načrtovanje novih meril za določanje prednosti pri registraciji. Potemtakem bi to pomenilo bolj obsežen sistem podatkov, kar bi zahtevalo več časa, stroškov in več administracije, to pa bi lahko pomenilo preveliko obremenitev za male proizvajalce in uvoznike ter za agencijo, ki bi morala obravnavati te podatke.

4.3

Ob pretehtavanju različnih predlogov v razpravi Odbor meni, da bi bilo treba dati prednost tistim, ki jamčijo temeljne cilje in sedaj predlagane roke (in tako preprečujejo negotovost in zmedo med sodelujočimi akterji), in tistim, katerih študije primerov kažejo, da bodo najmanj obremenjujoči za najbolj ogrožene akterje.

1.

snovi, ki jih predlagani sistem zajema;

2.

področje uporabe, pri čemer je treba posebej pojasniti merila in skupine, ki jih je treba izvzeti (sedaj so omenjeni v različnih členih uredbe);

3.

obveznosti v zvezi s pretokom informacij med proizvajalci, uvozniki in naslednjimi uporabniki (industrijskimi in strokovnimi) iste snovi;

4.

mehanizme in pobude za oblikovanje konzorcijev za namen registracije.

Opredelitev pojma „snov“. Študije primera so potrdile, da v zvezi s snovmi (predvsem anorganskimi), ki jih zajema REACH, vlada precejšnja negotovost.

5.1

Odbor je zadovoljen, da poteka priprava posebnega projekta za izvajanje sistema REACH (RIP), da se organom in podjetjem pojasni, katere snovi bodo dejansko spadale v sistem REACH.

5.2

Področje uporabe. Koristno bi bilo pripraviti povzetek v tabelarni obliki, da se akterjem zagotovijo natančni podatki o izvzetih kategorijah, zlasti tistih, ki so že urejene s sedanjo zakonodajo Skupnosti; to bi pomagalo zagotoviti dosego ciljev REACH v zvezi z varovanjem zdravja in okolja. Odbor se strinja, da se je treba izogibati prekrivanju in podvajanju obveznosti, in je prepričan, da bo z natančnimi navedbami mogoče odstraniti vse dvome v zvezi s tem.

5.3

Pretok informacij. Sistem REACH lahko učinkovito deluje le, če pretok informacij med začetnimi in naslednjimi akterji vzdolž dobavne verige ustrezno deluje. Brez tega dvosmernega pretoka, ki bi moral delovati tudi med različnimi proizvodnimi sektorji, bi bilo nemogoče sprejeti pravilne ukrepe za obvladovanje tveganja in varovanje delavcev, potrošnikov in okolja. Odbor se strinja, da bi moral proizvajalec/uvoznik oceniti scenarije izpostavljenosti in tveganja „navedene uporabe“, kadar je to potrebno, in ravnati v dobri veri in „s potrebno skrbnostjo“; to so jasni koncepti, trdno zasidrani v zakonodaji in sodni praksi.

5.3.1

Odbor poudarja, da je treba podatke, ki jih o snoveh zbere agencija, in kasneje o snoveh, ki jih oceni, dati na razpolago vsem gospodarskim akterjem (sedaj so na razpolago le proizvajalcem, uvoznikom in uporabnikom posebne snovi le za to določeno snov) in predstavnikom delavcev ter drugih strokovnih organizacij, za katere bi bili podatki uporabni (zdravstvene in varnostne službe, službe za nujno pomoč itd.). Vse zaupne ali gospodarsko občutljive informacije bi bilo treba odstraniti, preden se podatke o snoveh posreduje naprej.

5.4

Skupna uporaba podatkov. Predlog navaja, da bi se lahko ustanovil forum za izmenjavo informacij o snoveh (angl. SEIF) za proizvajalce in uvoznike iste snovi, za katere se uvaja obveznost registracije, da se jim omogoči zbiranje podatkov. Odbor to podpira in poudarja cilj, da se podvajanje poskusov čim bolj zmanjša, tudi za poskuse, ki se ne izvajajo na živalih.

5.5

Odbor poudarja potrebo po preprečevanju podvajanja poskusov, ne le v primeru poskusov na živalih. S skupnimi prizadevanji bi bilo treba razviti modele za ocenjevanje in presejanje tipa QSAR (odnos količinske strukturne dejavnosti), alternativne načine in teste brez poskusov na živalih ter pripraviti postopke za pospešitev njihove potrditve in, če je mogoče, omogočiti, da se jih uporabi, preden pristojni organi dajo dokončno formalno dovoljenje.

5.6

Stroškovna učinkovitost. Uporaba sistema mora biti izrecno usmerjena v zmanjšanje stroškov, ki jih nosijo podjetja, da bo usklajena s cilji iz lizbonske strategije in trajnostnim razvojem, ki ga Odbor že od nekdaj podpira. Temeljni izziv sistema REACH je združiti cilj konkurenčnosti s ciljem varovanja zdravja in okolja. Zlasti je treba poskrbeti, da stroški registracije ne bodo preobremenili določenih delov dobavne verige ali sektorjev, kjer je konkurenca posebej močna ali strukturno šibka.

5.7

V skladu z izračuni je 60 % neposrednih stroškov registracije povezanih s poskusi. Odbor zato poudarja velik pomen mehanizmov za spodbujanje podjetij, da prostovoljno skupaj opravijo poskuse in skupaj uporabijo rezultate. Pravičen, usklajen sistem, ki zagotavlja, da tisti, ki uporabljajo prej ali skupno zbrane podatke, nosijo svoj delež stroškov, je prav tako pomemben.

5.8

Odbor zato predlaga, da je treba izboljšati nekatere smernice v zvezi s stroški, ki veljajo za nezadostne in nepravične, zlasti kar zadeva naslednje:

6.1

Med predlogi, o katerih poteka razprava, je t. i. sistem OSOR („One Substance, One Registration“ — tj. „ena snov, ena registracija“), ki sta ga predlagala Združeno kraljestvo in Madžarska, prejel nekaj podpore, tudi v Svetu je o njem potekala široka razprava. Načelo je mogoče podpreti, saj bi tak sistem korenito zmanjšal število potrebnih poskusov in preprečil mnogo dvojnih študij, vendar ostaja dvom glede področja za njegovo praktično uporabo.

6.1.1

Odbor pri tem pristopu ugotavlja nekatere slabosti in nerešene probleme:

6.1.2

Poleg tega sistem OSOR ne predvideva (in ne jamči možnosti), da bi vsi prijavitelji skupaj prevzeli delo za določanje izpostavljenosti ter značaja in obvladovanja tveganja, kadar je to potrebno, ker bi bilo težko, če ne nemogoče, da bi se toliko različnih akterjev o tem lahko enotno dogovorilo. To dopušča potrebo po delno ločenih registracijah, ki pa je v nasprotju z načelom, ki podpira OSOR.

6.2

Nedavni predlog Malte in Slovenije glede snovi v količinah od 1 do 10 ton je poenostaviti sistem in zmanjšati stroške za podjetja (pogosto MSP), ki sodijo v ta tonažni razpon. Tako se ne spremenijo osnovne značilnosti uredbe, kot so količinske razvrstitve in roki, predlog pa ponuja operativne načine, ki se zdijo enostavni in prilagodljivi.

6.2.1

Glavni predlogi so:

6.2.2

Odbor izraža zadovoljstvo, da ta predlog ohranja iste roke na osnovi količin kot predlog Komisije in da se razpoložljivi podatki in/ali podatki v zvezi s testi, ki jih predvideva Priloga V, zahteva le, kadar agencija to svetuje. Prednostna merila dajejo povod za kontrolo, za katero lahko agencija zahteva nadaljnje podatke in teste posebnih vidikov ali, če obstajajo resni pomisleki zaradi tveganja, ki ga lahko povzroči snov, da se začne postopek ocene.

6.3

Švedski predlog o snoveh v izdelkih zasluži posebno pozornost, tudi če samo zaradi znatnih pomislekov v zvezi s praktično uporabo člena 6. Izpostavlja številne pomembne točke:

6.3.1

V luči varovanja zdravja in okoljskih ciljev sistema, ne da bi se pri tem neupravičeno povečala administracija in stroški, Odbor odobrava naslednje predlagane ukrepe:

6.3.2

Odbor podpira tudi predlog, da se začne člen 6 predčasno uporabljati, če se upošteva vrsta faz in prostovoljnih sporazumov, ki dokazujejo njegovo uporabnost, kot so predlagale zainteresirane skupine sektorja.

6.4

Nazadnje Odbor znova ponavlja potrebo po krepitvi vloge agencije, kot je omenjeno v njegovem predhodnem mnenju (8). S tem potrjuje francoski predlog za agencijo za ocenjevanje (Shape the Agency for Evaluation — SAFE), zlasti koncept, da bi bila agencija odgovorna za tri vrste ocenjevanja (ocenjevanje predlaganih poskusov, predloženih dosjejev in snovi samih), kot je predvideno v osnutku uredbe, agencija pa bi prevzela tudi neposredno odgovornost za nenehno posodabljanje načrta, ki zajema snovi, ki jih je treba prednostno oceniti.

7.1

Odbor meni, da je potrebna nadaljnja študija dobavne verige in različnih učinkov na različne dele verige. Snovi, ki jih zajema uredba, se uporabljajo v različnih sektorjih, posamezno podjetje pa lahko deluje kot proizvajalec ali kot naslednji uporabnik. Ali povedano drugače, posamezno podjetje lahko ima več kot eno vlogo v sistemu REACH, kot proizvajalec/uvoznik in kot naslednji uporabnik.

7.1.1

Kemijske snovi in pripravki se uporabljajo v vseh proizvodnih postopkih. Toda breme registracije ostaja neposredno pri dobavitelju ali se prenese navzgor po dobavni verigi, razen če naslednji uporabnik snov nameni za nepredvideno uporabo in o tem dobavitelja ne obvesti vnaprej.

7.2

Da bi se prikazale različne vrste težav, s katerimi se srečujejo akterji, je koristno razlikovati med šestimi glavnimi vrstami akterjev z različnimi vlogami v dobavni verigi:

7.3

Proizvajalcev/uvoznikov osnovnih kemikalij (npr. etilen in butadien) je relativno malo in imajo opravka z velikimi količinami. Tako je zelo verjetno, da bo zanje veljal prvi rok registracije, toda stroški bodo imeli relativno majhen vpliv na njihov promet.

7.4

Velika podjetja, ki ne proizvajajo kemikalij (temveč so dejavna zlasti v železarski in jeklarski, papirni in cementni industriji), sodijo tako med naslednje uporabnike — ker v svojih predelovalnih procesih uporabljajo dodatne snovi in pripravke — kot med proizvajalce/uvoznike snovi v skladu s sedanjo opredelitvijo snovi. Kadar natančnejših opredelitev izvzetih snovi ni na voljo (zaželeno bi bilo, da so), bodo ta podjetja morala opraviti registracijo v prvem roku.

7.5

Med pripravo sedanjega mnenja je Odbor pridobil nove podatke o MSP, ki proizvajajo kemikalije in sestavine, ki jih je treba registrirati. Kljub temu razpoložljivi podatki ne dajejo celotne ali podrobne slike položaja. Jasno je, da se bo nekaj tisoč MSP soočilo z obveznostjo registracije, ni pa znano, katere snovi bo to zadevalo in v kakšnih količinah, ali potemtakem, kakšne so s tem povezane obveznosti registracije in roki. Nedavne študije posledic kažejo, da bi lahko stroški registracije bistveno vplivali na konkurenčnost teh podjetij in na kontinuiteto prisotnosti nekaterih snovi na trgu. Odbor upa, da bo ta vidik deležen pozornega spremljanja in nenazadnje, da se bodo upoštevali možni neželeni učinki na naslednja podjetja vzdolž dobavne verige.

7.6

Formulatorji (tj. podjetja, ki mešajo posamezne snovi) za pripravo enega pripravka uporabijo mnoge snovi in so vključeni v registracijo snovi, ki niso bile kupljene na notranjem trgu. Študije so potrdile, da formulatorje posebej skrbi razkritje podatkov in informacij, ki bi utegnili biti zaupne narave za proizvodnjo; ali natančneje — sporočilo kode za vsako snov v pripravku bi razkrilo njegovo formulacijo in tako ogrozilo njegovo konkurenčnost. Odbor predlaga, da bi ta zahteva veljala le za snovi, ki so razvrščene kot nevarne.

7.6.1

Formulatorji bodo verjetno glavni naslednji uporabniki, za katere bo veljal člen 34(4), ki predvideva, da naslednji uporabniki v skladu s Prilogo XI pripravijo poročilo o kemijski varnosti (Chemical Safety Report) za vsako vrsto uporabe, ki ni predvidena v scenariju izpostavljenosti, ki jim ga je v varnostnem listu (Safety Data Sheet) posredoval dobavitelj surovin, uporabljenih v pripravkih. Tudi formulatorji bodo morali izpolniti obveznost (iz sedanje zakonodaje), da bodo pripravili varnostni list za pripravke, ki jih tržijo, če so ti v skladu z Direktivo 99/45/ES razvrščeni kot nevarni.

7.7

MSP, ki ne proizvajajo kemikalij, so v glavnem naslednji uporabniki, ki bodo verjetno manj uporabljali snovi (katerih breme registracije v vsakem primeru nosijo proizvajalci/uvozniki), bolj pogosto pa pripravke. Če bo potrebno, bodo lahko uporabili varnostni list ali poročilo o kemijski varnosti, kar jim bo omogočilo, da bodo bolj nadzorovano uporabljali snovi in bolj učinkovito obvladovali tveganje. Gospodarsko breme za to skupino podjetij bo v glavnem neposredno, vključevalo pa bo bistvene nove administrativne in birokratske obveznosti.

7.8

Kot je navedeno v točki 3.6, Odbor upa, da bodo industrijska združenja, sindikati in druge sektorske organizacije lahko dejavno sodelovale pri spremljanju in poenostavitvi postopka izvajanja. Njihova vloga je lahko informiranje, ki bo pomagalo zagotoviti popolno skladnost z uredbo, in spodbujanje akterjev, da se pridružijo posebnim konzorcijem.

8.1

Doslej opravljene ocene učinkov so se osredotočale predvsem na stroške in izvedljivost sistema REACH. Manj pa je bilo, v kolikor sploh, količinskih ocen koristi za zdravje in varnost na delovnem mestu ter na splošno za zdravje in okolje. Mnogi akterji so se pritožili, da bo REACH povzročil precej težav, in so pozvali k bistvenim spremembam. Toda nekateri sektorji in močne komercialne verige so pozdravili predlog, kljub stroškom in administrativnemu delu, ki bo potrebno.

8.2

V predhodnem mnenju je Odbor navedel, da kakovost in varnost proizvodnega procesa in proizvodov sistemu prinašata dodano vrednost. Priporoča, da se ti vidiki še nadalje upoštevajo, nenazadnje v zvezi z akcijskim načrtom Okolje in zdravje  (9). Odbor je zadovoljen, da so na vrsti nekatere posebne študije o tem, kot je študija o vplivu REACH na zdravje na delovnem mestu (kožne bolezni, bolezni dihalnih poti), ki jo je pripravil Trade Union Technical Bureau for Health and Safety.

8.3

Direktiva o varnosti delavcev že vsebuje določbe za pripravo scenarijev izpostavljenosti in varno ravnanje s snovmi. Toda praktična uporaba ni zmeraj zadovoljiva. REACH s širjenjem razpoložljivih informacij zaznamuje korak naprej pri varovanju zdravja in varnosti delavcev v vseh proizvodnih sektorjih. Razpoložljivost bolj podrobnih in bolje dokumentiranih varnostnih listov ter poročil o kemijski varnosti nevarnih snovi bo seveda pomagala izboljšati situacijo, pri čemer je treba upoštevati, da bodo zajeli večje število snovi in bodo med gospodarskimi akterji bolj razširjeni.

8.4

Še en zanemarjen vidik, ki zasluži več pozornosti, je potreba po usposabljanju in razvijanju sposobnosti različnih udeležencev dobavne verige (akterjev in delavcev) in vplivi na transparentnost in informacije za potrošnike. Odbor poziva k dejavni politiki v zvezi s tem, da bi se načrtovalo usposabljanje delavcev in mehanizmi za posredovanje podatkov, ki niso zaupne narave, kot je predvideno zgoraj. Izvajanje sistema REACH bo nedvomno pripeljalo do razvoja na teh področjih, toda načrtovati bi bilo treba posebne ukrepe za zagotavljanje čim večje učinkovitosti.

9.1

Eden od ciljev sistema REACH je spodbuditi inovacije. Odbor pozdravlja enako obravnavo novih snovi in predvsem petletno (obnovljivo) izvzetje iz obveznosti registracije za snovi, ki se uporabljajo za raziskave, ter povečanje količin za prijavo. Vendar bi želel, da se razvijajo nadaljnji instrumenti in ukrepi. Odbor posebej predlaga, da se kemijske raziskave izrecno vključijo v 7. okvirni program, o katerem se sedaj začenja razpravljati, in da se razmisli o posebnih pobudah za inovacije in prenos tehnologije za razvoj snovi z manjšim potencialom tveganja.

9.2

Dve nedavni študiji primera ne predvidevata niti korenite prerazporeditve niti zmanjšanja virov za R&R. Toda nekaj vpliva bo gotovo čutiti, ker se ne bodo povečale investicije v raziskave. Skupaj s povečanjem stroškov bi to lahko pripeljalo do upada zmogljivosti inovacij in s tem konkurenčnosti. Ker bi to lahko bilo posebej resno za MSP, bi morale države članice prav tako podpreti raziskave v teh podjetjih in za to izkoristiti nova pravila o državni pomoči za MSP. Iz dejstva, da v obeh študijah zajeta podjetja niso upoštevala pričakovanih priložnosti, je mogoče sklepati, da je potrebna informacijska kampanja o morebitnih koristih sistema REACH, ki bi lahko vsaj delno uravnovesile neizogibne obremenitve.

9.3

Vpliv sistema REACH na proizvodni postopek bo verjetno prinesel nove priložnosti tistim podjetjem, ki so najbolj pozorna na razvoj trga, in dal bolj prilagodljivim in učinkovitim podjetjem možnost, da pridobijo nove deleže na trgu in ponudijo nove rešitve za najbolj kritične snovi, ki bi jih bilo zaželeno nadomestiti. Pridobljene izkušnje bodo predstavljale tudi konkurenčno prednost, ko se bodo morale druge regije sveta prilagoditi proizvodnim standardom, ki bolj upoštevajo zdravje človeka in okolje. Ne gre spregledati tudi vpliva sistema REACH na raziskave, povezane s potrebo po novem strokovnem znanju (analitična kemija, računalniško modeliranje, toksikologija, novi načini testiranja, vzorčenje in tehnike merjenja, nove aplikacije programske opreme).

9.4

Zakonodajalci in nosilci političnih odločitev morajo biti pozorni na te postopke, tako da se zagotovi, da bodo vse politične usmeritve Skupnosti v skladu s cilji na področju konkurenčnosti/inovacij in varstva okolja, zastavljenih v okviru lizbonske strategije, in da se olajša dosega teh ciljev. Odbor upa, da bo temeljita, trajna razprava med pristojnimi organi in zainteresiranimi skupinami pomagala določiti učinkovite politične usmeritve in instrumente, ki bodo skupaj s tržnimi mehanizmi spodbujali inovativno kemijsko industrijo, ki bo posvečala pozornost tudi zdravju in okolju.