11.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/16

1.

razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 12. januarja 2005 v zadevi T-334/03 (1) in zavrne tožbo;

2.

zadevo vrne Sodišču prve stopnje.

Sodišče je z navedbami, ki so vsebovane v točkah 35 in 36 izpodbijane sodbe kršilo člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 s tem, da je označbo „EURO“ sicer označilo kot podatek o geografskem poreklu proizvodov ali storitev, vendar je glede označbe hkrati presodilo, da se zgolj takrat ne registrira kot znamka Skupnosti, kadar je geografsko poreklo „bistveno“ glede upoštevne javnost na katero je znamka naslovljena.To je v nasprotju z jasnim besedilom navedenega člena, ki brez vsake nadaljnje kvalifikacije določa, da se podatki o geografskem poreklu ne registrirajo kot znamka. Iz sodbe Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi C-363/99 izhaja tudi, da se kot znamka ne registrirajo znaki ali podatki, ki opisujejo lastnosti prijavljenih proizvodov ali storitev, brez upoštevanja, ali so te lastnosti „bistvene“.

Sodišče je z navedbami, ki so vsebovane v točkah 36 do 43 izpodbijane sodbe kršilo člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 s tem, da je označbo „PREMIUM“ sicer označilo kot podatek, ki označuje kakovost, vendar je hkrati za to označbo zavrnilo uporabo navedene določbe. Po členu 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 se podatki o vrednosti brez vsake nadaljnje kvalifikacije ne registrirajo kot znamka, saj mora imeti vsak, ki vlaga prijavo poleg prijavitelja pravico, da uporablja podatke o vrednosti, ne da pri tem s temi podatki krši pravice tretjih iz znamke. Trditev Sodišča (točka 39), da se označbe kot je „PREMIUM“ presojajo po členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, v obravnavanem primeru ni pravilna. Ker se „PREMIUM“ kot podatek o kakovosti že uvršča pod člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ga ni treba nadalje presojati po členu 7(1)(b) Uredbe.

Po načelih, ki jih je Sodišče postavilo v svoji sodbi, ki so navedena v točki 44 izpodbijane sodbe, je znamka, ki je sestavljena iz opisnih delov tudi v celoti opisna, če se ne ugotovi, da ima celotna beseda drugačen pomen kot posamezni deli. V obravnavanem primeru je očitno, da označba „EUROPREMIUM“ — običajna jezikovna sestavljenka iz dveh delov „EURO“ in „PREMIUM“ — tudi v tem kontekstu ne pove nič drugega kot to, da gre pri prijavljenih proizvodih in storitvah za takšne, ki so evropskega porekla s posebno kakovostjo.

Iz zgoraj navedenih razlogov pomeni izpodbijana odločba torej kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in jo je zaradi tega treba razveljaviti.