Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document C2004/201/14

    Zadeva C-204/04: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, vložena dne 7. maja 2004

    UL C 201, 7.8.2004, p. 7–8 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    7.8.2004   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 201/7

    Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, vložena dne 7. maja 2004

    (Zadeva C-204/04)

    (2004/C 201/14)

    Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Nicola Yerell, članica pravne službe Komisije in Horstpeter Kreppel, sodnik na delovnem sodišču, razporejen na Komisijo v okviru izmenjave z nacionalnimi uradniki, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 7. maja 2004 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Zvezni republiki Nemčiji.

    Tožeča stranka Sodišču predlaga, da:

    1)

    ugotovi, da Zvezna republika Nemčija ni izpolnila obveznosti iz načela enakega obravnavanja moških in žensk, kakor ga določajo členi 1, 2 in 5 Direktive 76/207/EGS in določbe 4 priloge Direktive 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC s tem,

    da posredno diskriminira ženske, ki predstavljajo veliko večino zaposlenih s krajšim delovnim časom v nemškem javnem sektorju, ki delajo s tedenskim delovnim časom krajšim od manj kot 18 ur na teden, ker je izključila pasivno volilno pravico za volitve v telesa zastopnikov delojemalcev:

    (a)

    v skladu s členom 14(2) Bundespersonalvertretungsgesetz (zvezni zakon o zastopnikih delojemalcev v javnem sektorju) in tem predpisom ustrezajočimi deželnimi ureditvami v zveznih deželah

    —

    Bavarska,

    —

    Berlin,

    —

    Bremen,

    —

    Hessen

    zaposlenih s krajšim delovnim časom, ki so redno zaposleni manj kot 18 ur tedensko oz.

    (b)

    v zveznih deželah

    —

    Mecklenrurg – Vorpommern,

    —

    Saška,

    —

    Schleswig – Holstein,

    —

    Thüringen

    zaposlenih z manj kot polovičnim rednim tedenskim delovnim časom,

    (c)

    v zveznih deželah

    —

    Baden – Würtemberg,

    —

    Brandenburg,

    —

    Rheinland – Pfalz,

    —

    Sachsen – Anhalt

    zaposlenih z manj kot tretjino rednega tedenskega delovnega časa,

    (d)

    v zvezni deželi Nordrhein – Westphalen

    zaposlenih z manj kot 2/5 rednega tedenskega delovnega časa,

    (e)

    v zvezni deželi Spodnja Saška (Niedersachsen)

    zaposlenih s krajšim delovnim časom, ki so znotraj enega leta v obdobju do dveh mesecev zaposleni manj kot 15 ur na teden.

    2)

    Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

    Izključitev pasivne volilne pravice za volitve v telesa zastopnikov delojemalcev federacije, kakor tudi skoraj vseh zveznih dežel za zaposlene v javnem sektorju s krajšim delovnim časom, z rednim delovnim časom manj kot 18 ur (obseg delovnega časa je v nekaterih zveznih deželah nekoliko nižji) predstavlja posredno diskriminacijo žensk, ker te predstavljajo veliko večino zaposlenih s krajšim delovnim časom. Gre torej za kršitev Direktive 76/207/EGS. Poleg tega taka ureditev tudi ni združljiva z direktivo 97/81/ES, po kateri se zaposlenih s krajšim delovnim časom ne sme obravnavati manj ugodno, kot zaposlenih s polnim delovnim časom, razen če je različno obravnavanje utemeljeno iz stvarnih razlogov.

    Stvarni razlogi za izključitev pasivne volilne pravice naj ne bi obstajali. Omejena prisotnost zadevnega osebja na delovnem mestu se lahko izravna s bolj fleksibilnim oblikovanjem delovnega časa in modernimi sredstvi sporočanja. Betriebverfassungsgesetz (nemški zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju), ki se uporablja za volitve delavskih direktorjev v privatnem gospodarstvu, ne vsebuje take omejitve. Delavski direktorji pa imajo enako vlogo kot telesa zastopnikov delojemalcev v javnem sektorju. Zastopanje izključene skupine v telesih zastopnikov delojemalcev je potrebno zaradi njenih specifičnih interesov, ki bi se drugače ne upoštevali.

    Top