SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)

z dne 18. septembra 2008

Zadeva T-47/05

Pilar Angé Serrano in drugi

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Uspešno opravljeni notranji natečaji za prehod iz kategorije v času veljavnosti prejšnjih kadrovskih predpisov – Začetek veljavnosti novih kadrovskih predpisov – Prehodne določbe o razvrstitvi v naziv – Sprememba hierarhičnih razmerij, ustvarjenih v času veljavnosti prejšnjih kadrovskih predpisov – Dopustnost – Ugovor nezakonitosti – Pridobljene pravice – Zaupanje v pravo – Sorazmernost – Enako obravnavanje – Načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja“

Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti posamičnih odločb o razvrstitvi tožečih strank v začasni naziv od 1. maja 2004, o katerih so bile tožeče stranke obveščene z dopisom generalnega direktorja za kadrovske zadeve Evropskega parlamenta v prvem tednu maja 2004, in tudi vsakega nadaljnjega akta in/ali s temi odločbami povezanega akta, čeprav bi bil sprejet po tej tožbi, ter predloga, naj se Parlamentu naloži plačilo odškodnine.

Odločitev: Kar zadeva prvi tožbeni predlog, ni treba odločati glede Pilar Angé Serrano, Jeana-Marieja Brasa in Adolfa Orcaja Terese. V preostalem se tožba zavrne. Evropski parlament nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasili P. Angé Serrano, J.-M. Bras in A. Orcajo Teresa. Dominiek Decoutere, Armin Hau in Francisco Javier Solana Ramos nosijo svoje stroške. Svet, intervenient v podporo predlogom Evropskega parlamenta, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Predložitev dokazov – Rok – Prepozna predložitev dokaznih predlogov – Pogoji

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 48(1))

2.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1); Priloga XIII)

3.      Uradniki – Tožba – Pravni interes – Očitki glede spremembe prej ustvarjenih hierarhičnih razmerij s prehodnimi pravili o razvrstitvi iz Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII)

4.      Uradniki – Kariera – Pridobljene pravice – Uspešno opravljen notranji natečaj za prehod v drugo kategorijo pred 1. majem 2004

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 2 in 8)

5.      Uradniki – Kariera – Uvedba prehodnih pravil za prehod iz starega v nov karierni sistem za uradnike – Pravila o razvrstitvi v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 2 in 8)

1.      Čeprav lahko stranke v skladu z določbami člena 48(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje v podporo svoji argumentaciji v repliki in dupliki predlagajo nove dokazne predloge, morajo navesti razloge za zamudo pri njihovi predložitvi.

Predložitev dokaznih predlogov po dupliki je mogoča, če predlagatelju dokaznega predloga pred koncem pisnega postopka niso bili na voljo zadevni dokazi ali če pozna predložitev nasprotne stranke upravičuje dopolnitev spisa, tako da se zagotovi spoštovanje načela kontradiktornosti.

Obveznost obrazložitve zamude pri predložitvi dokaznih predlogov pomeni, da se sodišču prizna pristojnost za nadzor utemeljenosti te obrazložitve in v posameznih primerih tudi vsebine navedenih predlogov ter pristojnost za zavrnitev dokaznih predlogov, če zahteva ni pravno zadostno utemeljena. A fortiori to velja tudi za dokazne predloge, predložene po vložitvi duplike.

(Glej točke od 54 do 56.)

Napotitev na: Sodišče, 14. april 2005, Gaki‑Kakouri proti Sodišču, C‑243/04 P, neobjavljena v ZOdl., točki 32 in 33.

2.      Akti, zoper katere se lahko vloži ničnostna tožba, so le ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki bi lahko neposredno in takoj vplivali na interese tožeče stranke, s tem ko bi resno spremenili njen pravni položaj. Tak je primer posamičnih odločb, s katerimi se izvajajo prehodna pravila o razvrstitvi v naziv, določena v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom. Te odločbe lahko posegajo v pravni položaj zadevnega uradnika, čeprav institucija, v kateri je ta uradnik zaposlen, le izvaja navedeno določbo predpisov.

(Glej točki 61 in 62.)

Napotitev na: Sodišče, 10. januar 2006, Komisija proti Alvarez Moreno, C‑373/04 P, neobjavljena v ZOdl., točka 42 in navedena sodna praksa; Sodišče prve stopnje, 6. junij 1996, Baiwir proti Komisiji, T‑391/94, RecFP, str. I‑A‑269 in II‑787, točka 34; Sodišče prve stopnje, 18. junij 1996, Vela Palacios proti ESO, T‑293/94, RecFP, str. I‑A‑305 in II‑893, točka 22; Sodišče prve stopnje, 29. november 2006, Agne-Dapper in drugi proti Komisiji, združene zadeve T‑35/05, T‑61/05, T‑107/05, T‑108/05 in T‑139/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑291 in II‑A‑2‑1497, točki 32 in 33.

3.      Dopustnost tožbe predpostavlja, da imajo tožeče stranke ob njeni vložitvi obstoječ, dejanski in dovolj resen interes za razglasitev ničnosti posamičnih odločb, ki jih izpodbijajo, saj tak interes pomeni, da jim lahko uspešna tožba prinese ugodnost. Tak je primer uradnikov, ki izpodbijajo spremembo hierarhičnih razmerij, ustvarjenih na podlagi Kadrovskih predpisov, kot so veljali pred 1. majem 2004, izvedeno s prehodnimi pravili o razvrstitvi iz Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

(Glej točke 65, 68, 70, 76 in 81.)

Napotitev na: Sodišče, 31. maj 1988, Rousseau proti Računskemu sodišču, 167/86, Recueil, str. 2705, točka 7; Sodišče prve stopnje, 28. september 2004, MCI proti Komisiji, T‑310/00, Recueil, str. II‑3253, točka 44.

4.      Uradnik se lahko sklicuje na pridobljeno pravico le, če ta nastane v okviru določenih kadrovskih predpisov pred spremembo določb Kadrovskih predpisov.

V sistemu, v katerem se hierarhija med uradniki lahko spreminja, razvrstitev v višji naziv, ki so je v nekem trenutku svoje kariere bili deležni nekateri uradniki v razmerju do drugih, ni pridobljena pravica, ki jo morajo varovati določbe Kadrovskih predpisov, kot veljajo od 1. maja 2004. Vendar uradniki, ki so uspešno opravili notranji natečaj za prehod v drugo kategorijo pred tem datumom, upravičeno pričakujejo, da jim bodo Kadrovski predpisi omogočali boljše karierne možnosti od tistih, ki jih omogočajo drugim uradnikom. Splošno načelo pravičnosti zahteva, da se volja in trud, ki so ga uradniki pred navedenim datumom izkazali za napredovanje, priznata po tem datumu. Tako so najboljše karierne možnosti, pridobljene pred tem datumom, pridobljene pravice, ki jih je treba varovati.

Karierne možnosti uradnikov se določajo na podlagi več dejavnikov – povezanih tako z elementi, ki so značilni za vsakega uradnika (in sicer zlasti njegova uspešnost ali starost), kot z zunanjimi elementi (in sicer zlasti v zvezi s službo, v kateri je zaposlen) – in ne samo z razvrstitvijo v naziv. Posledično, čeprav pravila o razvrstitvi v naziv, določena v členih 2 in 8 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, če se obravnavajo ločeno, povzročijo spremembo hierarhičnih razmerij, ustvarjenih pred 1. majem 2004, med uradniki, ki so uspeli na notranjem natečaju za prehod v drugo kategorijo, in drugimi uradniki, pa iz tega ne izhaja nujno, da karierne možnosti uradnikov, ki so uspešno opravili tak natečaj, niso boljše od možnosti uradnikov, ki na takem natečaju niso bili uspešni. Prav nasprotno, Priloga XIII h Kadrovskim predpisom vsebuje določbe, v katerih se razlikuje med uradniki glede na kategorijo, v katero so spadali pred 1. majem 2004, s čimer se vrednoti uspeh na natečaju za prehod v drugo kategorijo, dosežen pred tem datumom.

(Glej točke od 106 do 108, 110, 113 in 114.)

Napotitev na: Sodišče, 19. marec 1975, Gillet proti Komisiji, 28/74, Recueil, str. 463, točka 5.

5.      Uradnik se ne more sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, da bi izpodbijal zakonitost nove določbe predpisov, na področju, na katerem ima zakonodajalec široko diskrecijsko pravico glede nujnosti reform. Tak je primer spremembe kariernega sistema za uradnike – v okviru katerega, prvič, je bila pridobljena razvrstitev v višji naziv, in, drugič, je uspeh na notranjem natečaju za prehod v drugo kategorijo imel in izčrpal vse učinke – in tudi sprejetja prehodnih pravil, ki spremljajo to spremembo, skupaj s pravili o razvrstitvi v naziv, določenimi v členih 2 in 8 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

Še več, na podlagi načela sorazmernosti je zakonitost predpisov Skupnosti odvisna od pogoja, da je mogoče z ukrepi, ki se izvajajo na podlagi teh predpisov, doseči cilj, ki mu zakonito sledijo zadevni predpisi, in da ti ukrepi ne presegajo tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev, ker je treba, kadar je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, načeloma uporabiti najmanj omejujočega. Vendar, kar zadeva področje, na katerem ima zakonodajalec Skupnosti široko diskrecijsko pravico, ki ustreza politični odgovornosti, ki mu je podeljena s Pogodbo, lahko le očitna neprimernost sprejetega ukrepa glede na cilj, ki mu mora pristojna institucija slediti, vpliva na zakonitost takega ukrepa. Ker ima Svet široko diskrecijsko pravico pri uvedbi prehodnih pravil, ki spremljajo prehod iz starega v nov karierni sistem za uradnike in med katerimi so pravila o razvrstitvi v naziv, določena v členih 2 in 8 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, teh pravil o razvrstitvi ni mogoče šteti za očitno neprimerne za dosego cilja, ki je v skladu z uvodno izjavo 37 Uredbe št. 723/2004 postopna uporaba novih pravil in ukrepov, pri čemer se spoštujejo pravice, ki so jih zaposleni pridobili, in upoštevajo njihova legitimna pričakovanja.

Nazadnje, razvrstitev uradnikov, ki so notranji natečaj za prehod v drugo kategorijo uspešno opravili pred 1. majem 2004, v naziv, ki je nižji od naziva uradnikov, ki na takem natečaju niso bili uspešni, ali enak temu nazivu, ni kršitev načela enakega obravnavanja. Glede na korenito spremembo kariernega sistema namreč primerjava med hierarhično stopnjo uradnikov pred tem datumom in po njem ni sama po sebi odločilna za opredelitev kršitve načela enakega obravnavanja s členoma 2 in 8 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

(Glej točke 121, od 131 do 133 in 146.)

Napotitev na: Sodišče, 14. junij 1988, Christianos proti Sodišču, 33/87, Recueil, str. 2995, točka 23; Sodišče prve stopnje, 5. junij 1996, NMB France in drugi proti Komisiji, T‑162/94, Recueil, str. II‑427, točka 69 in navedena sodna praksa ter točka 70 in navedena sodna praksa; Sodišče prve stopnje, 11. februar 2003, Leonhardt proti Parlamentu, T‑30/02, RecFP, str. I‑A‑41 in II‑265, točka 55.